Program c. kr. umetno-obrtne strokovne šole v na Kranjskem. (Z a, tz o d. je To 5.1 otvorjeai 1. 18SB.) -- I. Pregled organizacije. § 1- Zavod obsega: I. Dnevno šolo za obdelovanje lesa z dvorazrednim pripravljalnim tečajem in s peterimi strokovnimi oddelki (za stavbno in pohištveno mizarstvo, za lesno strugarstvo, za lesno rezbarstvo, za kiparstvo in pletarstvo). II. Dnevno šolo za umetno vezenje in čipkarstvo s tremi strokovnimi oddelki (za umetno vezenje, za šivanje čipek in za pletenje čipek). III. Javno risarsko šolo za mojstre in pomočnike. IV. Javno risarsko šolo za deklice. II. Učni jezik. § 2. Na vseh učnih oddelkih zavoda je učni jezik slovenski. Nemški jezik je učni predmet in se sme po možnosti pri pouku v raznih oddelkih rabiti kot učni jezik zajedno s slovenskim učnim jezikom. Pri vsakem strokovnem pouku je smatrati za važno, da si učenci prisvoje nemške tehniške izraze. Nemškim učencem (učenkam) je dajati potrebna pojasnila in ukaze v njihovem materinem jeziku. III. Učni načrti. § 3. Učne predmete in razdelitev učne tvarine na posamezne oddelke in njih razrede določa učni načrt, ki je odobren po c. kr. ministrstvu za uk in bogočastje. 2 IV. Disciplinarni red. § 4. Za vse oddelke zavoda velja disciplinarni red, ki je bil izdan z generelnim raz¬ pisom ministra za uk in bogočastje z dne 8. junija 1899, št. 16.283. (Zentralblatt zvezek XVII., str. 220). V. Delavniški red. § 5. Za delavnice in ateljeje zavoda velja »delavniški red», ki je bil razglašen z generelnim razpisom ministra za uk in bogočastje z dne 21. maja 1899, št. 14.368. (Zentralblatt zvezek XVII., str. 213.) VI. Posebni programi. A. Program dnevne šole za obdelovanje lesa. Namen. § 6. Dnevna šola za obdelovanje lesa ima namen, na podlagi umerjenega pouka v obče izobraževalnih, tehniških, umetno-obrtnih in kupčijskih predmetih, kakor tudi na podlagi sistematiškega pouka učencev v učnih delavnicah, vzgajati pomočnike za obrt pohištvenega in stavbnega mizarstva, lesnega strugarstva, lesnega rezbarstva in kiparstva s posebnim ozirom na njih bodočo uporabo kot preddelavci, delovodje in samostojni obrtniki, odnosno nuditi samostojnim obrt¬ nikom in pomočnikom navedenih obrtov potrebno popolnitev njih izobrazbe. Oddelek za pletarstvo ima še posebej nalogo, deloma povzdigniti pletarstvo kot domačo industrijo in vrborejo v deželi, ter izvežbati za to potrebne delavne sile, deloma pa omogočiti popolno obrtno izobrazbo v pletarstvu. Učni oddelki. § ?■ Dnevna šola za obdelovanje lesa ima nastopne učne oddelke: a) Pripravljalni tečaj z 2 razredoma (letnima tečajema). b) Strokovne oddelke: 1. ) za pohištveno in stavbno mizarstvo; 2. ) za strugarstvo; 3. ) za lesno rezbarstvo; 4. ) Za kiparstvo (figuralno plastiko). Ti oddelki imajo po. 3 razrede (letne tečaje). c) Strokovni oddelek za pletarstvo s 3 razredi (letnimi tečaji). Učenci. § 8- Učenci dnevne šole za obdelovanje lesa so: a) redni učenci, b) hospitanje. 03003 3 Ad a. Redni učenci so oni, ki hočejo doseči svojo popolno izobrazbo v enem ali drugem obrtu, zastopanem na dnevni šoli, ter redno obiskujejo vse učne pred¬ mete, ki jih odobreni učni načrt predpisuje za dotični učni oddelek. Ad b. Hospitantje so taki učenci, ki obiskujejo samo posamezne učne pred¬ mete v svrho svoje izobrazbe. Vzprejemni pogoji. Čas vzprejema. a) Za redne učence. § 9- Redni učenci se vzprejemajo prve tri dni šolskega leta. Vstop je v obče dovoljen samo pričetkom šolskega leta. V ozira vrednih slučajih je moči vzprejeti učenca tudi med šolskim letom; to pa le tedaj, če se dotičnik po izpolnitvi spodaj navedenih vzprejemnih pogojev tudi izkaže, da ima potrebno znanje in spretnost za udeležje pri uspelem pouku dotičnega razreda. § 10. Učenci, ki žele na novo vstopiti, se morajo za vpis zglasiti v spremstvu svojih starišev ali njih zakonitih namestnikov. S seboj jim je prinesti podatke o rojstvu in zadnje šolsko izpričevalo. § H- Število novih rednih učencev je omejeno in določeno po številu razpoložnih delavskih prostorov v učnih delavnicah. Ravnatelj zavoda je opravičen, posameznim ali pa vsem na novo vstopajočim naložiti vzprejemni izpit, ter po uspehu tega izpita, oziraje se na spodaj navedena določila in na število razpoložnih delavskih prostorov, samo one vzprejeti za učence, katerih znanje, odnosno spretnost, opravičuje domnevo, da bodo dosegli učni smoter šole. § 12. Za vzprejem je v prvi vrsti odločljiva boljša predizobrazba. Pri enakih raz¬ merah imajo pri vzprejemu prednost sinovi takih obrtnikov (mojstrov, delovodij, pomočnikov, delavcev), ki pripadajo enemu izmed obrtov, zastopanih na dnevni šoli. Pri vzprejemu v strokovne oddelke se je med temi prosilci najprej ozirati na one, ki so se pred vstopom v dnevno šolo že bavili s kakim spadajočim obrtom ter obis¬ kovali obrtno nadaljevalno šolo. V drugi vrsti pridejo sinovi obrtnikov sploh in pri enakih razmerah zopet oni najprej v poštev, katerih stariši, oziroma svojci, bivajo v šolskem okraju ali njega najbližji okolici. § 13- Ravnatelj je opravičen, takim prosilcem, pri katerih telesna kakovost izključuje uspešno uporabo pri pouku v učnih delavnicah in v risanju, odreči vzprejem. 4 § 14. Za vzprejem v I. razred pripravljalnega tečaja se zahteva: e 1. ) dokaz, da ima prosilec ono znanje, ki tvori učni smoter šestega letnega t, tečaja obče ljudske šole; 2. ) dokaz, da je prosilec dosegel dvanajsto leto svoje starosti ali da je bode dosegel še v teku solarnega leta, v katerem je bil vzprejet. § 15- Za vstop v II. razred pripravljalnega tečaja se poleg dokaza, da je prosilec dosegel 13. leto svoje starosti ali da je bode dosegel še v teku solarnega leta, v katerem je bil vzprejet, zahteva tudi dokaz onega znanja, ki je pogoj za uspešno obiskovanje dotičnega pouka, oziroma onega znanja, ki tvori učni smoter I. razreda pripravljalnega tečaja. § 16- Za vzprejem v I. razred strokovnih oddelkov za stavbno in pohištveno mizarstvo za lesno strugarstvo, za lesno rezbarstvo in za kiparstvo je potrebno, da je prosilec 1.) dosegel 14. leto svoje starosti ali da je bode dosegel še v teku dotičnega leta, v katerem je bil vzprejet, in 2.) da je pripravljalni tečaj lastnega ali druzega enako organiziranega zavoda, ali dva razreda obče rokodelske šole, ali III. razred meščanske šole, ali tri razrede srednje šole ahsolviral z najmanj zadostnim uspehom. . (Pri učencih, ki prestopijo iz gimnazije, se redi iz latinskega, oziroma grškega jezika ne jemljejo v poštev.) j Za vzprejem v strokovni oddelek za pletarstvo se zahteva: 1. ) dokaz, da je prosilec dosegel 14. leto svoje starosti ali da je bode dosegel še v teku dotičnega leta, v katerem je bil vzprejet; 2. ) dokaz, da je prosilec zadostil državnemu ljudsko-šolskemu zakonu glede obiska ljudske šole. § 17- Za vstop v kak višji razred mora prosilec eventualno s sprejemnim izpitom do¬ kazati, da ima ono znanje in one spretnosti, ki odgovarjajo vsaj učnemu smotru prejšnjega razreda, oziroma razredov. h) Za hospitante. § 18. Hospitantje se vzprejemajo vsakočasno z ozirom na razpoložne prostore. Pri vzprejemu se je pred vsem ozirati na take prosilce, ki so že več let iz¬ vrševali eden ali drugi na šoli zastopani obrt, in med njimi zopet na take, ki stoje pred nastopom samostojnega obrtovanja, končno pa na obrtnike (mojstre, pomočnike, delavce) sploh, katerim more zavod vsled svoje uredbe posredovati večjo izobrazbo v eni ali drugi smeri. Pri enakih razmerah odločuje vselej boljša šolska izobrazba. o Vpisnina (vzprejemna taksa), prispevek za učila. § 19- Redni učenci in hospitantje ne plačujejo niti vpisnine, niti prispevka za učila. Šolnina. § 20. Pouk je za redne učence in hospitante, ki imajo domovinsko pravico v kraljestvih in deželah, zastopanih v državnem zhoru, brezplačen; inozemci — redni učenci kakor tudi hospitantje — plačajo na leto 100 K šolnine. § 21. Šolnino je vplačati vsaj v teku prvih osmih tednov po pričetku šolskega leta, oziroma po dnevu vstopa v zavod. Šolska izvestja in izpričevala, obiskovalna potrdila. § 22. Redni učenci dnevne šole dobe »šolska izvestja® in »letna izpričevala® ter imajo končno pri primernih uspehih pravico do »odhodnih izpričeval®. Šolska izvestja se izdajajo enkrat na leto, in sicer dne 15. februarja. Letna izpričevala se izdajajo koncem šolskega leta dne 15. julija. § 23. Redni učenci, ki so absolvirali vse letne tečaje kacega strokovnega oddelka na zavodu ter dosegli učni smoter v vseh učnih predmetih, dobe pravico do odhodnega izpričevala, ki daje absolventom strokovnih oddelkov za pohištveno in stavbno mizarstvo ter za lesno strugarstvo na podlagi zakona z dne 15. marca 1883, drž. zak. štev. 39, in ministrskega razpisa z dne 29. maja 1893, drž. zak. štev. 97, pravico do nastopa in samostojnega izvrševanje mizarskega, oziroma strugarskega rokodelstva § 24. Hospitantje dobe samo obiskovalna izpričevala, v katerih je izrecno naglašeno njih razmerje do zavoda ter povedano, koliko časa je trajal obisk zavoda, katere učne predmete so obiskovali in kako je bilo njih nravno vedenje. Učni čas. § 25. Šolsko leto se prične z dnem 15. septembra in konča z dnem 15. julija. Pouk se vrši samo ob delavnikih, in sicer od 8. do 12. ure zjutraj in od pol 2. do 6. ure popoludne. Na delopust vsacega počitniškega dne se pouk v svrho snaženja šolskih prostorov zaključi ob 5. uri. Ob 10. uri zjutraj in ob pol 4. uri popoludne je 15 minut prestanka za počitek. 6 § 26. Počitniški dnevi so: dan 4. oktobra (god Njega Veličanstva cesarja), dan 2. novembra (vernih duš dan), dan 19. novembra (spominski dan po pokojnem Nje Veličanstvu cesarici); čas od dne 24. decembra do vštetega dne 1. junuarja; čas od srede pred veliko nočjo do vštetega torka po veliki noči; sobota pred binkoštmi in torek po binkoštih; prazniki katoliške cerkve in nedelje; učencem druge verske konfesije je dovoljeno, tudi ob šolskih dneh udeleževati se verskih vaj ter praznovati velike praznike njih veroizpovedanja. B. Program dnevne šole za umetno vezenje in čipkarstvo. N a m e n. § 27. Ta dnevna šola ima namen, na podlagi umerjenega pouka v obče izobraževalnih učnih predmetih, kakor tudi na podlagi sistematiškega pouka učenk v ateljejih, vzgajati umetelne vezilje in čipkarice. Poleg tega naj poživlja in krepi ostanke istovrstne domače industrije, ki se je ohranila na Kranjskem. Učni oddelki. § 28. Dnevna šola za umetno vezenje in čipkarstvo ima nastopne strokovne oddelke: 1. ) za umetno vezenje; 2. ) za šivanje čipek, ta dva oddelka imata po tri razrede (letne tečaje); 3. ) za pletenje čipek, ,z dvema razredoma (letnima tečajema). Učenke. § 29. Učenke dnevne šole so: a) redne učenke, b) hospitantinje. Ad a. Redne učenke so one, ki se hočejo popolnoma izobraziti v eni izmed tehnik, naštetih v § 28., in ki redno obiskujejo vse predmete, katere odobreni učni načrt predpisuje za dotične strokovne oddelke. Ad b. Hospitantinje so take učenke, ki obiskujejo samo posamezne učne stroke v svrho svoje izobrazbe. Vzprejemni pogoji. Čas vzprejema. a) Za redne učenke. § 30. Za vzprejem v I. razred kacega strokovnega oddelka je potrebno, da je prosilka 1.) dovršila 14. leto svoje dobe ali da je bode dosegla še v teku dotičnega leta, v katerem je bila vzprejeta, in 2.) da ima ono znanje, ki tvori učni smoter 6. letnika obče ljudske šole. 7 Izjemoma more ravnatelj vzprejeti tudi deklice, ki so prezgodnjega telesnega razvoja in so spolnile 12. leto, če so zadostile sub. 2 navedenim pogojem. § 31. Glede ostalih vzprejemnih pogojev se naj §§ 9., 10., 11., 13. in 17 dnevne šole za obdelovanje lesa smiselno uporabljajo. b) Za hospitantinje. § 32. Hospitantinje se vzprejemajo vsakočasno z ozirom na razpoložne prostore. Pri enakih razmerah odločuje vselej boljša predizobrazba. Vpisnina, prispevek za učila, šolnina. § 33. Glede vpisnine, prispevka za učila in šolnine veljajo ista določila kakor na dnevni šoli za obdelovanje lesa. (§§ 19., 20. in 21-) Šolska izvestja in izpričevala, obiskovalna potrdila. § 34. Glede šolskih izvestij, izpričeval in obiskovalnih potrdil naj se §§ 22., 23. in 24. dnevne šole za obdelovanje lesa smiselno uporabljajo. Učni čas. § 35. Pouk se vrši samo ob delavnikih, in sicer od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne. V četrtek popoludne ni pouka in na predvečer vsacega po¬ čitniškega dne se pouk v svrho snaženja prostorov jedno uro poprej zaključi. Ob 10. uri zjutraj in ob 4. uri popoludne je 15 minut prestanka za počitek. Glede trajanja šolskega leta in počitniških dnij veljajo ista določila kakor na dnevni šoli za obdelovanje lesa (§ 25. in 26.). C. Program javne risarske šole za mojstre in obrtne pomočnike. Name n. § 36. Ta oddelek ima namen, samostojnim obrtnikom in obrtnim pomočnikom, kakor tudi absolviranim učencem zavoda dajati priliko, vaditi se v prostoročnem in stro- ' kovnem risanju kakor tudi v kopiranju narisov ter v narisovanju in izumljenju obrtnih izdelkov. Obiskovalci javne risarske šole. § 37. Pravico do vzprejema imajo z ozirom na razpoložne prostore samostojni obrtniki in obrtni pomočniki. 8 Cas vzprejema, vzprejemni pogoji. § 38. Vzprejem obiskovalcev se vrši zadnji dve nedelji meseca septembra, a vstop je dovoljen tudi o poznejšem času. Za vzprejem zadošča dokaz, da je prosilec samostojen obrtnik ali pa da posluje pri kakem obrtu kot pomočnik, risar, delovodja, preddelavec, delavec itd. Vpisnina, šolnina. § 39. Obiskovalci javne risarske šole ne plačujejo niti vpisnine niti šolnine. Učni čas. § 40. Pouk se prične z dnem 1. oktobra in končuje z dnem 31. maja. Pouk se vrši vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoludne. Počitniški dnevi. § 41. Počitniški dnevi med šolskim letom so isti kakor na dnevni šoli za obdelo¬ vanje lesa. Obiskovalna potrdila. § 42. Vsak obiskovalec, ki je vsaj tri mesece nepretrgoma hodil v javno risarsko šolo, dobi pri izstopu na zahtevanje obiskovalno potrdilo, v katerem je povedano, koliko časa je trajal obisk tega oddelka, ter podrobneje označen pouk, ki ga je užival obiskovalec. D. Program javne risarske šole za deklice. N a m e n. § 43. Ta oddelek daje odraslim deklicam in izjemoma tudi gospem priliko, vaditi se v kopiranju vzorcev belega in pisanega vezenja, kakor tudi v prostoročnem in’ zadevnem strokovnem risanju, v izdelovanju spadajočih podrobnih narisov, ter končno v risanju in slikanju po naturi. Ženska mladež naj se na ta način seznanja z vzornimi vzorci ženskih ročnih del, izobražuje naj se njen okus ter ji vzbuja čut za gojenje umetnosti v domači hiši. Cas vzprejema, vzprejemni pogoji. § 44. Vzprejem se vrši prve tri dni šolskega leta; v posebnih razmerah je moči vstopiti tudi v poznejšem času. Pravico do vzprejema imajo z ozirom na razpoložne prostore deklice, ki so absolvirale ljudsko ali meščansko šolo. 9 Pri enakih razmerah imajo pri vzprejemu take prosilke prednost, ki izkažejo večjo predizobrazbo v risanju, a med temi zopet one, ki se nameravajo posvetiti učiteljskemu stanu. Vpisnina, šolnina. § 45. Vsaka na novo vstopajoča učenka ima plačati vpisnine 2 K; oproščenje od tega plačila je nedopustno. Vpisnina se porabi za nabavo učil. Pouk je brezplačen. Učni čas. § 46. Pouk se prične z dnem 1. oktobra in neha z dnem 15. julija. Pouk se vrši dvakrat na teden po dve uri popoludne. Počitniški dnevi. § 47. Počitniški dnevi med šolskim letom so isti kakor na dnevni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo. Obiskovalna potrdila. § 48. Vsaka učenka, ki je vsaj tri mesece nepretrgoma obiskovala javno risarsko šolo za deklice, dobi pri izstopu na zahtevanje obiskovalno potrdilo, v katerem je povedano, koliko časa je trajal obisk tega oddelka, ter podrobneje označen pouk, ki ga je uživala učenka. Založila c. kr. umetno-obrtna strokovna šola v Ljubljani. — Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIENICA