LISTEKVojni spomiiti« (Dal|«.| Iz Ilorodenke smo zavili po globoko orezanem kolovozu, ki vodi do Dr.jeslra. Jezdil sem z jezd«ci naprej, da si ogledani pred prihodom polka mesto, kjer bi caj prekoračil naš polk Dnjester. Visokobrežni kolovoz se izgubija v vasi Horodnica, ki leži tik ob Dnjestru. V tem seiu mi je zrlo oko prviC naselbino, kakoršne do tamkaj še nisem videl. Visoka hiSa v obdnjesterskih vaseh je mesto v naših krajih običajnega pJota obzidana z visokim zidom. Tako obzidan stan je podoben niajhni trdnjavici, v katero vodijo samo jedna vrata. Na sredino obzidja je postavljena \z osušeie ilovice hiša z gospodarskin; poslopjem. Hišne izbe so lične, prostorne in snažne kakor pri nas na Slovenskem. Okna, postelje in police pcd stropom so okrašene vse z živo raznobojnimi tkaninami iz domačega platna. Okraske vtkejo ter vpletajo v živih. očesu prijetnih barvah dekleta in žene. Na tem polju je pač obdnjesterski ter bukovinski ženski spol na visoki stopnji domače un-.< i nosti, katero dičita izvirnost in lepota. Še bolj sem se čudil, ker izdelujejo te ckraske brez vsakih vzorcev, vsaka po svoje in izvečine izvirno. Zernke kot moški so oblečeni v teh krijih v domaCe pUttno. Žene in dekleta nosijo doi^o. bele srajce, katerih rokavi so na ramah preplelcni z raznobarv-  nimi (ikraski, ki se leskečejo pri premožnejših v zlatu in srebru. Mesto naše^a kriia nosijo takozvano »foto.« Fota je temDC črno platno, ki se ovije na ozko krog spodnjega dela teiesa. Da pa nosilk teh fot ne ovira ozki ovoj pri hoji, potegnejo oba spodnja konca navzgor za pisani pas, ki drži foto kr< g ledenj. Krog vratu nos?jo korale ali v verižico spojeno zlate in srebrnjake. Dekieta bodijo ob delav nikih razoglave, le ob cedeljah ter praznikih jim krije glavo pisana ruta; nekatere nosijo kranjski avbi podobnc pokrivaJo, ki je okrašeno s papirna-  timi cvetkami \n z dolgimi, po hrbtu padajočimi  irakovi. 2ene ovijejo glave v bele, odzadej zave-  zane rute.  Po leti i.n pozimi se chaljajo ti Ijudje moški kot ženske v kožuhe, ki so večkrat prav dragoceni in obšiti na hrbtu z raznobojnimi okraski. Moški se oblačijo v beie hlače in belo srajco^ki je pre pasana z usnjatim pasom Za tem pasom nosita mladen č in rnož celo premoženje: uro, denar, ncž in pipo. Pokrivajo moški poleti klobuke ozkokraj nike, po zimi pa kožuhov^naate kučme Noša v teh krajib je le^a, trpežna in poceir. ker je doinač pridelek. V teh naselbinah mi je ugsjalo in dopadlo vse, sarno kurjava ne. Gozdov je ob Dnjestra irialo in še ti so vsi graščinski. Krntt poseka le tu in tam kako osamelo akacijo Ljudje si kurijo in kuhajo s kravjeki. Kravje odpadke pomeSajo z reza no slamo in blatom. Iz te zrnesi napravijn velike kepe, katere namečejo še fcot mehke na omenjeno obzidje, ki obdaja vsak dom. Taka črmi kepa se •Irži zidu tako doJgo, dokler se ne posuši in z "rk ne sama na tla. Ko je čisto suha, je sposobna zn kurjavo. Ti kravjeki pa ne dajejo mnogo gorkote ia povrh še smrde našemu nosu, dokler se človek ne privadi temu duhu. Takih kep je treba osobito za zimo zelo veliko. Izdelovanje tega kuriva je de! ženskih rok in nog. Kraji ob Dnjestru so ze lo bogali na nepreglednib žitcih poljih in razširjeni živinoreji. V Hcrodnici sem videl prvič doslej nepoznaua bivališča. uoSo n visokobrfžni Dnjester. Vas leži v ozki kotanji ob reki. Preko Dnjesfra so se prevažali na drugo stran na brodo, katerega so pa bili Rusi pn umsku uničili. Na drugem bregu Dujestra nasproti Horodnici je pozidana vas Zezava, naš po predstojnikih nam cdkazani ci!j. Kakorhitro so opazili Husi onkraj Dnjestra, da vohariiuo brezskrbno ob bregovih reko, so nam poslali hitro nekaj šrapnelov vrh radovednih giav. Smo se pcskrili pn bišah in čakali kritja teme. V mraku je dtspela pijonirska kompanija s pontoni (želczni čolni za prevažanje), da popeljejo naš poJk preko Dnjestra. Po 40 do 60 mož se je začelo okoli 10. ure po noči spugCati v čoltie. Ve3!a so zaplusknila na ra: lo po vodi: prvi Colni so oddrčali v temiDo ria drugo stran v objem aeznane usode. Cudno, da Rusi niso skušali motiti tega prevažanja niti z jednim artilerijskim slrelom. Znati so morali za naš prevoz, k^r so spuščnli nepre^t.ano navzdol po reki plavajoče mine, ki bi naj zadev&le v naSe čolne, da se capijemo preko praga smrti iz valov Dnjestra.