ŠOLSKA TEORIJA Absence in njihove težave Davor Mandič, Ekonomska šola Ljubljana V srednjih šolah je opazen porast absenc (izostankov) in šole z namenom njihovega zmanjševanja bolj ali manj uspešno uveljavljajo rešitve, ki bi zmanjšale odsotnost pri pouku. Učitelji že dalj časa ugotavljamo, da se vedno več dijakov udeležuje samo ocenjevanj znanj, na predhodnih urah pouka pa niso prisotni. Nekatere šole so zato v svoje interne pravilnike zapisale določbe, ki dijakom prepovedujejo udeležbo na ocenjevanjih brez predhodne pris- otnosti pri pouku. Šole imajo v internih pravilnikih podobno zapisana pravila, npr.: »Dijak, ki pride k pouku samo na preverjanje znanja ali ocenjevanje, naloge ne sme pisati, razen če je s pedagoško pogodbo dogovorjeno drugače.« Najdemo pa tudi bolj rigorozna pravila, npr.: »Če dijak na dan ocenjevanja ni prisoten pri vseh urah, mu učitelj ne dovoli pisati ali odgovarjati. Če dijak po ocenjevanju znanja brez dovoljenja odide od pouka ali če učitelj naknadno ugo- tovi, da dijak na dan ocenjevanja ni bil v celoti prisoten pri pouku, se lahko po presoji učitelja ocena razveljavi.« Pojavlja se vprašanje, ali so določbe, ki dijakom preprečujejo prisotnost pri pouku, če bi se želeli udeležiti samo ocenjevanja znanja, legitimne. Vzgojni cilji braževalnega dela šole. Če je prejšnji pravilnik (Ur. Seveda lahko razumemo legitimnost zahteve po l. RS, št. 60/10) določal, da se dijaku, v primeru da izpolnjevanju obveznosti do rednega obiska po- ogroža življenje ali zdravje dijakov in drugih, lahko uka, vendar v zasledovanju cilja po zmanjšanju začasno prepove prisotnost pri uri pouka oziro- števila absenc ne smemo nesorazmerno poseči v ma pouku določenega dne, je omenjena dikcija temeljne učenčeve pravice. Šolska zakonodaja v v novem pravilniku izpuščena. Pogoje, na podlagi različnih pravnih predpisih natančno opredeljuje katerih lahko učitelj dijaku prepove prisotnost pri vzroke, na podlagi katerih se lahko učencu prepo- pouku, ureja zakon. ve prisotnost pri pouku. Zakon o gimnazijah (Ur. l. RS, št. 1/07, 68/17, 6/18 – Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. RS, ZIO-1 in 46/19) (v nadaljevanju ZGim) v 27. členu št. 30/18 in 70/19) v 4. členu določa, da je dolžnost določa, da se lahko dijaku prepove prisotnost pri dijaka prisostvovati pouku in drugim oblikam izo- pouku in drugih oblikah izobraževalnega dela šole, 52 Didakta če s svojim ravnanjem ogroža oziroma bi lahko ovira izvajanje pouka. Pravica do pouka je pravica, ogrozil svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ki se lahko glede na zakonske določbe prepove v ali zdravje drugih. Prepoved lahko traja največ do redkih primerih, ko je ogroženo življenje in zdrav- konca šolskih obveznosti tistega dne, v primeru je ali ko je kršena pravica do kakovostnega pouka hujših ali dolgotrajnejših posledic kršitve pa lah- ostalim dijakom. Zato so določbe v internih aktih ko traja največ do zaključka postopka vzgojnega šol, ki dodatno zaostrujejo pravico do prisotnosti ukrepanja. Dijaku, ki s svojim vedenjem ovira izva- pri pouku, zagotovo nesorazmerne, če že ne ne- janje pouka, se lahko prepove prisotnost pri pouku legitimne. za čas posamezne ure pouka. Enako dikcijo najde- mo v sedmem odstavku Zakona o strokovnem in Sklep poklicnem izobraževanju (v nadaljevanju ZPSI-1). Šolski interni akti z določbami, ki dodatno ome- jujejo pravico do prisotnosti pri pouku dajejo uči- Legitimnost in sorazmernost ukrepa teljem pravno podlago, da dijaku ne omogočijo Pojavlja se vprašanje, ali so določbe v internih šol- prisostvovanja ocenjevanju, če predhodno ni bil skih pravilih, ki dijakom preprečujejo prisotnost prisoten pri pouku. Zakonodajalec je možnost pri pouku, ko se želijo udeležiti samo ocenjevanja, prepovedi prisostvovanja pouku predvidel le za legitimne in ali je ukrep sorazmeren. Zasledova- ozek krog dejanj, zato je dodatno širjenje z inter- nje cilja rednega obiskovanja pouka z uporabo nimi akti zagotovo nesorazmeren, če že ne nele- ukrepa po prepovedi obiska pouka in posledično gitimen ukrep. Tudi če bi določbe prestale test nezmožnosti prisostvovanja pri ocenjevanju zna- legitimnosti in sorazmernosti, je praksa pokazala, nja je strokovno in pravno vprašanje. Menim, da da je njihovo uresničevanje nemogoče. Zapisane je ukrep nesorazmeren in nelegitimen. Učiteljem določbe ne omogočajo enakopravne obravnave težave povzroča opredeljevanje, ali in kdaj bodo dijakov, različni učitelji bodo v danih okoliščinah določbo upoštevali in dijaku prepovedali obisk ukrepali različno. Vsekakor je primerneje, da šole pouka. Dijak, ki se želi udeležiti ocenjevanja, kot pri izpolnjevanju svojih vzgojnih in izobraževalnih vzrok za neprisotnost pri predhodnih urah pou- ciljev ne posegajo v temeljne učenčeve pravice in ka navede, da je zaspal, bil pri ortodontu, oziroma da zastavljene cilje uresničujejo z za učenca prija- navede kakršen koli vsaj približno verodostojen znejšimi ukrepi. razlog. V drugem primeru dijak pove, da mu gre težko pri predmetu, zato se je pred ocenjevanjem še dodatno pripravljal doma. V obeh primerih se je dijak želel udeležiti samo ocenjevanja znanja. V prvem primeru je bila odsotnost upravičena, zato bi bila prepoved prisostvovanja pri ocenje- vanju zagotovo nelegitimna. Seveda se pojavijo primeri, ko učitelj tudi v takšnih primerih prepove udeležbo pri pisnem ali ustnem ocenjevanju. V drugem primeru je dijak manjkal neupravičeno. Večina učiteljev bi takšnemu dijaku prepovedala prisotnost pri pouku. Potrebno se je vprašati, ali lahko interni akt šole dodatno določi vzroke, na podlagi katerih se dijaku prepove obiskovanje po- uka. Legitimnost takšnega ukrepa je vprašljiva ob upoštevanju načela »ne bis in idem«, ki dijaku, ki je predhodne ure izostal in za to prejel neopravi- čene ure, ki imajo za posledico izdajo vzgojnega ukrepa, nalaga dodatno sankcijo s prepovedjo prisostvovanja pouku. V Pravilniku o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 30/18 in 70/19) je v 3. členu taksativno našte- to, kaj šola mora oziroma lahko vključi v interna pravila, pravilnik pa šolam ne podeljuje poobla- stila, da bi avtonomno posegale v pravico dijakov do prisotnosti pri pouku. ZGim in ZPSI-1 določata dejanja, ki imajo za posledico prepoved prisotno- sti pri pouku. Določilo je zelo ozko, omejeno na ravnanja, ki imajo za posledico ogrožanje življenja in zdravja dijakov oziroma neprimerno vedenje, ki 53 Didakta