L Naslov — Address NOVA DOBA Gl 17 St. Clalr Ave. Cleveland, Olilo (Tel. HEmlerson 3889) (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE J lil) NOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION -m Napredek J. S. K. Jednote ni odvisen samo od splošnih razmer, ampak v mnoso več.fi meri od naše agilnosti. Entered as Second Class Matter April 15th, 192G, at The Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for In Section 1103, Act of October 3d, 1917, Authorized March 15th, 1925. CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, AUGUST 17TH 1932 — SREDA, 17. AVGUSTA 1932 33 ~ ŠTEV. 33 VOL. VIII. LETNIK VIII. lisnik 14. redne konvencije ,liečc se v Indianapolisu; Ind., cd 25. julija do 2. avgusta 1932. 'ir (NADALJEVANJE ČETRTE SEJE) Član finančnega odbora ,‘'a redni seji glavnega odbora v mesecu januarju 1929, sem ? Goljen po glavnem odboru članom finančnega od-Glavni posel finančnega odbora je investirati jednotin de-v dobre municipalne bonde ter paziti, da je jednotin denar T10 investiran. To pozicijo lahko smatram za najbolj važno 'naši jednoti. _ r' izbiranju obveznic (bondov), sem vedno vporabljal svojo ^°lišo previdnost ,ter priporočal za nakup dobre municipalne s pripombo vred, da taki bondi naj bi se kupili od iste ^e, katere cena bi bila najnižja. januarja meseca 1929 in do danes (25. julija 1932), je 'ai'čni odbor investiral $610,000.00 jednotinega, denarja v Municipalne bonde. lojena svota je bila investirana v letih kot sledi: etu 1929 . ....’.____ -....—-...-----.......$183,000.00 ,letli 1930 -.............-...~~........ - 210,000.00 6tU 3931 - 137,000.00 letU 1932 .... *_________- __________ 80,000.00 ItUpaj .................................-__________ $610,000.00 t !'kaj poprej omenjena svota je bila investirana v razne okraj-druge municipalne naprave v sledečih državah naše repub- V državi Illinois ..................... $177,000.00 V državi Ohio ___________— .........-..-.... 133,000.00 V državi Texas ___________________________ 80,000.00 V državi Michigan ______________—~...---..... 60,000.00 ^ državi North Carolina _________________ 40,000.00 V državi New Jersey —...............—-......- 25,000.00 V državi New York ---------------------- 30,000.00 V državi Pennsylvania ------------------- 20,000.00 V državi Washington .................. - 10,000.00 V državi Louisiana ~..............-----..—- 10,000.00 V državi Arkansas _________________________, 25,000.00 Skupaj _______________-...........$610,000.00 Izredna seja glavnega odbora Ugodna smrt našega bivšega tajnika Joseph 'Fishier j a, dne ^Membra 1931, je povzročila pravo rabuko pri naši jednoti, no Izvoljeni-namestnik glavnemu tajniku na 13. redni kon-1,11 .ie zahteval izpraznjeno in njemu po pravilih določene Tega se mu ni dovolilo radi gotovih vzrokov, kateri so ■j. itak vsem znani. Vsled tega je bila sklicana izredna seja |!t(1iega odbora, ki se je vršila v mestu Chicagu, 111., dne 19. ^ fa 1931, katere seje sem se tudi jaz udeležil. O zaključkih Jene seje in njenih posledicah je vam vsem itak že znano, I ‘ tega ni potreba meni tukaj ponavljati. |\t, Član odbora za provizorična pravila pl' 'ZrG(lni seji v Chicagu, 111., dne 19. oktobra 1931, sem bil en po glavnem odboru jednote članom odbora za provizo-v Pravila. Dolžnost tega odbora je bila sestaviti provizorična |^.a in jih predložiti 14. redni konvenciji v pretres. V ome-0(ibor je bil tudi izvoljen sobrat Anton Okolish in sobral J/\ ^ B. Laurich, oba člana glavnega odbora, t^ajoč se težkega in napornega dela, sem se takoj po ju Ku domov iz Chicaga, po zaključku izredne seje, dne 21, Jtij *a 1931, podal na delo za sestavo provizoričnih pravil. Pri *V>rnem delu sem aktivno sodeloval s sobratom Anton L , err>, tajnikom odbora za provizorična pravila. Z dobre 7- napornim delom sva s sobratom Okolishem do dne 15. 1932 sestavila približno eno polovico provizoričnih 18ta6tni glavneKa odbora v mesecu januarju 1932, je pa 1 f vUen in sprejet predlog, da se odbor za provizorična pra-^Pusti in delo sestave provizoričnih pravil poveri izključno ^ u tajniku jednote, Antonu Zbašniku, ki naj bi uporab-vzorec, oziroma kopiral provizorična pravila Hrvatske e Zajednice, katera pravila so bila ravno tedaj priobčena k 8?ničariu> uradnem glasilu Hrvatske Bratske Zajednice. Okolish in jaz nisva bila zadovoljna s tem, da bi se V.1 kopirala provizorična pravila kake druge podporne orga-» in taka pravila priredila za našo jednoto, niti nisva \ a koristno za našo organizacijo, da bi bila samo ena P ^ odboru za pravila, je glavni tajnik Anton Zbašnik dne rv(i6 rCa končno stavil predlog potom okrožnega pisma na vse TV gornike, da se naj sklep letne seje glavnega odbora v iyj| Januarju 1932, glede razpusta odbora za provizorična |Vu ^azveljavi, in da naj še v naprej ostanejo v omenjenem ■ii , lsti glavni odborniki, kateri so bili izvoljeni na izredni V])0 avriega odbora v Chicagu, 111., dne 20. oktobra 1931. Za 'Otjf s°brata Zbašnika je glasovala večina članov glavnega V^*ecu aprilu 1932, sem se zopet podal na delo za sestavo Križnih pravil. Ker je pa delo sestave pravil zaostalo n c*va meseca, je bilo potreba več ur zvečer uporabiti pri Uelu. Načrt dvajsetletnega zavarovanja .’>o smo imeli Pri naši jetinoti le en načrt 20-letnega r’ (Twenty-Year-Payment Life), ki je znan kot načrt jVp, ‘Srno pa še imeli dvajset-letnega zavarovanja (Twenty-^dowment Plan). O razliki teh dveh načrtov zavarovanja '•itj,. davljen govoriti, kadar pride predmet 20-letnega zavali', 3 na dnevni red. r 1^. glavni odbor jednote sklenil, da se tudi vpelje pri naši jp I ijj|o ^0-letno zavarovanje (Twenty-year-Endowment Plan), %* ^°treba sestaviti primerna pravila za omenjeni načrt, Uc*i napraviti formo certifikata, in jo predložiti konven- Pci ■Sto, in vi) \\ % v ciji za odobritev. Pri tem delu sem tudi jaz uporabil veliko energije, in žrtvoval veliko časa pozno zvečer. Pregledal sem tudi natančno sedanjo formo 20-letnega zavarovanja, ki je znano kot načrt “B,” in takoj opazil, da nekatere določbe v certifikatu niso moderne. Pod pogoji sedanjega certifikata načrta “B,” bi moral član plačevati jednoti asesmente v stroškovni sklad tudi tedaj, kadar bi že imel doplačano zavarovalnino. Takih določb nimajo druge bratske organizacije. Člani se navadno zavarujejo za 20-letno zavarovanje radi tega, da jim ni potreba plačevati asesmentov jednoti njih celo življenje. Akc bi pa 20-letno zavarovanje ne imelo takih pogojev, bi sploh noben član se ne hotel zavarovati pod omenjenim načrtom zavarovanja. Vsled tega je tudi odbor za provizorična pravila preskrbel novo formo certifikata za 20-letno zavarovanje načrta “B,’' katera forma je že bila priobčena v Novi Dobi, in pogoji označeni v formi certifikata, so vam že itak vsem dobro znani. Omeniti le moram, da obe formi certifikatov 20-letnega zavarovanja sta bili predloženi na ogled našemu aktuarju, K. D. Tayler, ki se je o njih povoljno izrazil. Priporočal je le nekaj malih izprememb, katere bom omenil, ko pride na dnevni red predmet 20-letnega zavarovanja. O podrobnosti dela pri sestavi provizoričnih pravil in o napornem delu, bo brezdvoma bolj obširno poročal Anton Okolish, tajnik odbora za provizorična pravila. Reči le moram na tem mestu, da to naporno delo mi ostane v trajnem spominu. Zadeva Paul Lutra, bivšega člana društva št. 107, Duluth, Minn. Društvo št. 107 v Duluthu, Minn., je na redni mesečni seji meseca decembra 1926, odklonilo nadaljno bolniško podporo, ker ga je zdravnik na prošnjo društva preiskal in pronašel zdravim. Ker Paul Lutar s preiskavo ni bil zadovoljen, ga je društvo dalo ponovno preiskati drugemu zdravniku, ki ga je ravno tako pronašel zdravim. 1 V takem slučaju bi moral sobrat Lutar v smislu pravil plačati zdravniške stroške, tega pa ni hotel storiti. Vsled tega ga je društvo dne 17. julija 1927 suspendiralo. Sklep društva in društvene porote je bil v letu 1928 potrjen po glavnem porotnem odboru, in naposled po 13. redni konvenciji jednote, ki se je vršila v Ely-u, Minn., od dne 30. julija in do dne 3. avgustM 1928. Ker Paul Lutar ni bil zadovoljen s sklepom 13. redne konvencije, je dne 28 .oktobra 1928 vložil tožbo proti jednoti in zahteval, da mu mora jednota plačati vso zaostalo bolniško podpore od dne 20. novembra 1926 in do dne 28. aprila 1928, v znesku £568.00. .....4..., .... ............. Omenjeno zadevo je pokojni tajnik, sobrat Joseph Pishler izročil v moje področje in mi dal polno moč, da naj najmem dobrega in izkušenega odvetnika, ki naj bi branil jednoto. To sem tudi storil. V to svrho sem najel odvetnika v osebi John Jenswolda Sr. iz Dulutha, Minn., ki je vložil zagovor in zanikal vse zadeve Paul Lutra. Iz gotovih vzrokov, kateri pa meni niso znani, ni omenjena zadeva nikoli prišla na zaslišbo pred sodiščem. Dne 19. februarja 1932, je pa bila zadeva na predlog našega odvetnika izbrisana iz sodišča. S tem je sedaj ta zadeva končana. Za legalne posle v omenjeni zadevi je naš odvetnik, John Jenswold Sr., računal jednoti $50.00. Zadeva Johna Salgy, člana društva št. 128, New Duluth, Minn. Na letni seji glavnega odbora v mesecu januarju 1932 sem bil pooblaščen po glavnem odboru, da se udeležim društvene seje društva št. 128 v New Duluthu, Minn., in rešim zadevo bolniške podpore sobrata Johna Salgy, člana omenjenega društva. John Salgy je bil v avtomobilski nesreči dne 25. junija 1931 ter si poškodoval vratno kost. Zavarovan je bil za dva dolarja bolniške podpore. Jednota mu je nakazovala bolniško podporo do dne 1. oktobra 1931. Na društveni seji dne 13. septembra je bil obdolžen, da je ob času, ko je bil na bolniški podpori, vozil avtomobil in da je pohajal v javne lokale. Društvo mu je radi tega odtegnilo pet dni bolniške podpore v znesku $10.00. Sklep društva je bil dne 8. novembra 1931 potrjen po društveni poroti, in dne 14. januarja 1932, je bila razsodba društvene porote potrjena po glavnem odboru, izvzemši, da je glavni porotni odbor oprostil sobrata John Salgya obdolžene krivde, da je ob času, ko je bil na bolniški podpori, avtomobil vozil. Sobrat Salgy je še v nadalje predložil društvu bolniške nakaznice za mesec oktober, november in december 1931. Ker je pa njegov zdravnik na bolniški nakaznici z dne 7. novembra in z dne 12. decembra 1931 označil, da je brat Salgy le delno nezmožen za delo, in radi tega, ker ga je društvo že poprej kaznovalo za kršenje pravil, mu je vrhovni zdravnik nadaljno bolniško podporo odklonil ter zadevo referiral letni seji glavnega odbora za rešitev. Seje društva št. 128 sem se udeležil dne 14. februarja 1932, na kateri je bilo navzočih 22' članov in članic. Po kratki zaslišbi sem tako pronašel, da brat Salgy ni sam svoje zadeve dobro razumel. On je bil mnenja, da mu je bila cela bolniška podpora odklonjena radi tega, ker je bil pripoznan po društveni poroti kršenja pravil in da je glavni porotni odbor izdal razsodbo pl-oti njemu tudi na podlagi, da je ob času, ko je bil na bolniški podpori, avtomobil vozil. Ko^sem mu pa pojasnil, da je bil po jed- notinem porotnem odboru oproščen krivde, da je avtomobil vozil, se je takoj priznal krivim in izrazil, da nima nič proti temu, ker mu je društvo odtegnilo deset dolarjev bolniške podpore. Stavljen je bil predlog, da se izplača Johnu Salgy vsa ostala bolniška podpora od dne 10. oktobra in do dne 9. januarja 1932. Za predlog se je glasovalo poimensko. Ena in dvajset glasov je bilo za predlog, in en glas, ki ga je oddala neka članica, pa proti izplačilu podpore. Zdi se mi pa, da slednja ni bila v jako prijateljskih odnošajih s sobratom Salgyem. S tem je bila cela zadeva brata Johna Salgyja mirnim potom rešena na seji društva št. 128, v New Duluthu, Minn. En teden pozneje, dne 17. februarja, je pa bilo objavljeno v Novi Dobi, da me je glavni odbor poslal k seji društva št. 128 v New Duluth, da izrečem ukor nekemu članu, ki je pisal na glavni urad, da cela društvena porota je bila nekaka šala in radi tega, ker je premenil svoje pričevanje. To je pa zopet razburilo nekatere posameznike, člane društva št. 128. Da pomirim duhove v naselbini, sem se zopet podal v New Duluth dne 10. marca 1932, pregledal natančno zapisnik društva z dne 13. septembra 1931 in končno v privatnem govoru z nekoliko člani, pomiri) duhove v naselbini. Sedaj, kot mi poročajo, vlada lep mir pri omenjenem društvu. O tem lahko, če je treba, poroča delegat društva št. 128. Ob tej priliki, predno zaključim z mojim poročilom, dovolite mi, da vam na tem mestu podam nekoliko priporočil, katera smatram koristnim za našo organizacijo. Bolniška podpora Najbolj važna zadeva, s katero se bo morala baviti ta konvencija, je bolniška podpora. Dvadolarski sklad bolniške podpore je že itak propadel, in ako ne zavzamemo potrebnih korakov, bo tudi v kratkem propadel endolarski sklad bolniške podpore. Torej, kaj bi ukrenili? Izhoda sta le dva: Znižati dobo bolniške podpore, ali pa zvišati asesment v bolniški sklad iz 85 centov mesečno na najmanj en dolar. Toda po mojem mnenju tudi en dolar mesečno ne bo zadostoval, ako bomo v bodoče imeli toliko bolnikov, kot smo jih imeli zadnji dve leti. Po mojem mnenju bi bilo najboljše, če se zniža doba bolniške podpore, kot je to že priporočano po odboru za provizorična pravila potom predloženih provizoričnih pravil, ki so bila priobčena v Novi Dobi. Ce pa tega bi ne hoteli storiti, potem pa moramo zvišati asesment v bolniški sklad jednote. Investiranje jednotinega denarja Vrednost municipalnih bondov raznih okrajev in javnih naprav'je zelo padla. Znižana vrednost naših municipalnih bondov bo brezdvoma tu,di nekoliko znižala solventnost naše organizacije. Nekatere municipalne vlade še celo ne morejo plačati obresti od njih izdanih bondov. Takih bondov pa naša jednota nima veliko. Da bi se v bodoče obvarovali nakupa takih bondov, od katerih municipalne vlade ne morejo plačati obresti, bi jaz priporočal, da naj bi bodoči finančni odbor, tekom industrijalne depresije investiral jednotin denar le v obveznice Združenih držav ameri ških (United States Bonds), akoravno bi bile obresti nekoliko nižje, kot pa obresti od raznih municipalnih bondov. Kakor hitro Se pa zopet izboljšajo industrijalne razmere, nai bi se zopet pričelo investirati jednotin denar v razne municipals bonde. Ker pa municipalni bondi nimajo nikake privlačne tržn? ..cene, ampak jih razne družbe večkrat' prodajajo- po raznih •cenah, vsled tega bi jaz priporočal, da naj bi bodoči finančni odbor, ako bi bilo mogoče, vpeljal nekoliko drugačen sistem pri investiranju jednotinega denarja v municipalne bonde. Sistem pri nakupu bondov naj bi bil sledeči: Finančni odbor naj bi najprej izbral gotove municipalne bonde. Tajnik tega odbora naj bi potem pisal najmanj desetim tvrd kam za ceno izbranih bondov. Cene bondov naj bi vsaka tvrdka poslala tajniku finančnega odbora v strogo zapečatenem pismu (seal bids), in do določenega časa. Taka strogo zapečatane pisma bi tajnik finančnega odbora smel odpreti le v navzočnosti treh članov jednote, katere naj bi finančni odbor pooblastil v to svrho. Kadar bi bile cene raznih tvrdk pregledane, naj bi se bondi kupili od iste tvrdke, katere cena bi bila najnižja. Ako bi se upeljal pri naši jednoti tak sistem pri investiranju jednotinega denarja v municipalne bonde, sem uverjen, da bi se s tem prihranilo jednoti veliko denarja, kajti bondi bi se vedno kupili po najnižji ceni. Mi se radi ponašamo o svobodi, ki jo uživa naše članstvo pod zaščito naše organizacije. Ta svoboda pa v več ozirih ne soglaša z našim ponašanjem, kajti naši člani niso vedno imeli svobode se prosto izraziti v Nov' Dobi, njih lastnem glasilu, katerega vzdržujejo s svojim težko, in v potu njih obrazov prisluženem denarjem. Mi živimo v dobi 20. stoletja, ko zarja svobode poka za člove-čanstvo v vsakem še bolj temnem kotičku naše zemlje, kjer biva človeški rod. Skrajni čas je torej, da bi zarja večje svobode pričela sijati tudi našemu članstvu s tem, da bi v bodoče imel vsak član pravico do predalov v Novi Dobi, kjer bi se lahko presto izrazil v vseh zadevah naše jednote, in podal svojo kritiko, ako je kritika po njegovem mnenju potrebna. Zdrava kritika je večkrat dobra agitacija za jednoto, kajti taka kritika zdrami splošno članstvo jednote, da se potem prične malo bolj zanimati za svojo organizacijo. Glavni urad jednote V teku zadnjih par mesecev se je razvila nekaka propaganda za selitev jednotinega urada iz Ely v kako drugo mesto v Minnesoti. Nekateri dopisovalci v Novi Dobi so celo priporočali, da naj bi se jednotin urad premestil iz Ely, Minn., v kako drugo sosedno državo naše republike. Kaj je dalo dotičnim članom povod za to propagando, mi ni znano. Reči le hočem, da po mojem mnenju bi bilo jako neumestno sedaj seliti urad jednote iz Ely v kako drugo mesto v Minnesoti ali pa izven Minnesote. Ako bi to sedaj storili, bi s tem začepili zelo globoko rano v srca našim pionirjem in ustanoviteljem naše organizacije, katerih lepo število še danes živi v Ely, Minn. Zatorej bi jaz priporočal da urad jednote naj bi še v nadalje ostal v mestu Ely, Minnesota. Ako je prostor v sedanjem poslopju premajhen, se lahko poveča. Če pa ne, naj bi se pa najel kak drugi prostor v mestu Ely, katerih se ne manjka v sedanjem kritičnem času industrijalne depresije. Konvencija naj bi v tej zadevi ukrenila, kar bi bilo za našo jednoto v sedanjih razmerah najceneje. Pred to konvencijo pridejo na dnevni red zelo važni problemi. Nekateri so take vsebine, da takih zadev še nismo nikoli poprej imeli na preteklih konvencijah naše organizacije. Če hočemo vse zadeve, ki pridejo na dnevni red pred to konvencijo, rešiti nepristransko in povoljno v korist naši jednoti, moramo opustiti vse osebnosti, ki bi jih kak član imel napram drugemu, ter delovati složno in nepristransko za dobrobit naše organizacije. Če Dalje na drugi strani VSAK PO SVOJE Po sinjem poznopoletnem nebu plavajo kot praznične barčice beli oblaki, leno, kot bi se ne mogli nagledati lepot in bogastev naše beautiful Ohio. Gozd šepeta uspavajoče pravljice poletnega optimizma in v njegov šelest se meša prešerno rezgetanje kobilic in škripanje murnov. Javorji, lipe, kostanji, divje črešnje, bukve, divji orehi in bresti so sočno zeleni kot v juniju. Na prisojnih strminah “maline črne vabijo: na nas in jej, in če mudi se ti naprej, zagrabijo za plašč te: daj, poskusi vsaj, le eno, dve, kako okusne smo, sladke,” kot je dejal pesnik. Opuščene planjave, pašnike in gozdne jase krasi divje korenje z milijoni belih cvetnih košulj. Med nje se mešajo prve višnjeve jesenske rože in zlate metlice goldenroda. [z gozdnih zatišij sili prijeten duh polaja, ob potoku duhti meta. Žuborenje gozdnega potočka, ki se vije med belim kamenjem in sočno zelenjavo, te spominja ščebetanje brezskrbnih otrok in prelestnih gozdnih vil. Kak božanski oddih je, ko se moreš kot dolgo izgubljen sin vsaj za eno popoldne vrniti v zeleno naročje dobre matere narave in piti njene čare in lju-beznjivosti po dolgih tednih dela v vročem uradu, po resni in bučni konvenciji! * S«ved«, resno dek> -mora biti in tudi zgovorne konvencije so potrebne. Morda jih imajo tudi naši mnogonogati bratje in sestre v naravi. Posebno kobilice, imenovane “kosci,” imajo glasne in nepretrgane debate po ves ljubi dan. Če imajo na njih konvencijah predsednike in zapisnikarje, jih pomilujem. * Sredi preteklega tedna smo se v jasnih nočeh divili velikim rojem zvezdnih utrinkov ali meteoritev, ki so se vsipali z neba. Neki bivši delegat 14. konvencije je dejal, da so ti utrinki najbrž iskre izpod predsednikovega kladiva, ki so frčale tako visoko, da so se šele po dobrih dveh tednih vračale nazaj. * Legislatura države Pennsyl-vanije, ki je bila sklicana k posebnemu zasedanju, da ukrene nekaj za podporo brezposelnim, je najprej odobrila izdatek $363,800 v pokritje svojih lastnih plač. Vsak je sam sebi najbližji in vsaka podpora in dobrodelnost se začne doma! Čudni izrodki depresije so, na primer, take-le novice: V Mamaronecku, N. Y., je bil aretiran berač, ki je pustil svoj avtomobil predolgo stati na istem mestu. Ameriški izletniki so zapravili v letu 1931 nad 570 milijonov dolarjev v inozemstvu. Tega greha nisva zakrivila jaz in ti, dragi rojak. * Pravijo, da so oženjeni moški pametnejši od samskih. Pa kaj jim to pomaga, ko je prepozno ! * Na Češkoslovaškem se mudita na počitnicah chicaški župan Čermak in bivši španski kralj Alfonz. Španija in Chicago sta zadolžena do ušes in med dolžniki počitnice niso prijetne. Nemara bi še marsikdo drugi rad tako-le pustil domovinske dolgove daleč za seboj! , (Dalje na 6. strani) Jr “JVo-da Doba” j? GEAHICO J.UGOSLOVANBKB KATOLIŠKE JEDNOTB Lastnina Jugoslovanske Katoliike Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. ’Naroinina c« ilmns 7U letno; ta uetlan* $1.50, ta inozemstvo $t. QFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonia Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.7X per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. VIII. NO. 33 ZAPISNIK. 14. REDNE KONVENCIJE (Nadaljevanje iz prve strani) to storimo, lahko nekaj dobrega in koristnega ukrenemo za naše članstvo, njih otroke in bodočo generacijo našega naroda v Ameriki. S spoštovanjem predloženo, JOHN MOVERN, prvi nadzornik JSKJ. Poročilo se vzame na znanje. slučajih sem bil previden in raj še glasoval za bonde z manjšimi obrestmi, ker taki so navadno bolj varni. Delegatom in delegatinjam 14. konvencije priporočam, da sklenejo za glavni urad nabaviti lastne prostore, ker urad, v katerem zdaj posluje naša Jednota, je premajhen in ne odgovarja sistemu. Kje naj se nabavi ali zgradi poslopje, naj določijo delegati in delegatinje. Jaz priporočam to poslopje na Ely. ker v vsej Minnesoti ima to mesto največ članov JSKJ. K sklepu mojega poročila želim celokupni zbornici veliko uspeha in da bi to naše zborovanje obrodilo mnogo sadu v korist naše J. S. K. Jednote in njenega članstva. Z bratskim pozdravom, JOHN BALKOVEC, tretji nadzornik JSKJ, Poročilo se vzame na znanje. Poročilo drugega nadzornika. Konvenčni predsednik, glavni uradniki, souradnica, delegati in delegatinje 14. redne konvencije JSKJ v Indianapolisu, Ind. Cenjeni sobratje in sestre: Običajno je za vsakega glavnega odbornika, da poda svoje poročilo o poslovanju. Tako tudi jaz podajam poročilo kot drugi nadzornik J. S. K. Jednote. Po zadnji konvenciji izročen urad sem prejel začetkom leta 1929, katerega sem točno vodil do danes, kot to določajo pravila. Vršil sem svoje dolžnosti, kot mi je dopuščal čas. Skrbel sem vedno, da so imeli izvrševalni odborniki lepšo priliko za točno in vestno poslovanje v glavnem uradu. Vdeležil sem se vseh revizij in sej glavnega odbora. Cast mi je poročati delegatom, da je bilo poslovanje glavnih izvrševalnih uradnikov Jednote in urednika-upravnika vseskozi posebno dobro in pohvale vredno. Kot drugi nadzornik tem potom ugotavljam, da je glavni predsednik naše organizacije vedno vestno izvrševal svoje posle. Njegove knjige so bile pri vsakem pregledovanju točno pregledane in vedno najdene v najlepšem redu. Naša podpredsednica zasluži izredno priznanje za njeno agitacijsko delo. Tako je bilo njeno navdušenje v veliko pomoč naši organizaciji. Poslovanje našega sedanjega glavnega tajnika je res nadvse dobro in vzorno. Njegovo knjigovodstvo in red v poslovnih knjigah je vsega priznanja vreden. Vsakokrat smo našli njegove knjige v najboljšem stanju, vsi dohodki in izdatki so bili pravilno vknjiženi. Za njegovo mojstersko in točno poslovanje zasluži priznanje in zahvalo. Glavni blagajnik Louis Champa je vestno vodil svoj urad; dohodke in izdatke je pravilno vknjiževal. Vse v njegovo področje spadajoče delo je bilo pravilno. Vrhovni zdravnik dr. Arch je svoje delo marljivo in strogo izvrševal, vedno po pravilih Jednote in v zadovoljstvo jednoti-nega poslovanja. Porotniki menda niso imeli kaj dosti posla, a bili so vedno kos svoji dani nalogi. Knjige urednika-upravnika sobrata Anton J. Terbovca so bile vedno vestno pregledane ter vselej najdene v najbolj zadovoljivem redu. Nadzorni odbor je bil vedno natančen in skrben pri pregledovanju knjig in računov izvrševalnih odbornikov. Z malo izjemo smo vedno delali v korist in za napredek J. S. K. Jednote. V glasilu “Nova Doba” sem že podal nekaj mojih priporočil konvenciji. Imam pa še vedno nekaj priporočil, ko pridejo vprašanja na dnevni red. Pred zaključkom svojega poročila apeliram na vse navzoče, da pridno in stvarno razpravljajo o točkah, ki pridejo na tej konvenciji na dnevni red. Njih ugodna rešitev zagotovlja lepšo in boljšo bodočnost naši slavni J. S. K. Jednoti. S spoštovanjem predloženo, JOHN KUMŠE, drugi nadzornik JSKJ. Poročilo se vzame naznanje. Poročilo tretjega nadzornika. Cenjeni sobratje glavni uradniki, delegati in delegatinje 14. redne konvencije J. S. K. Jednote! Kot po navadi in v smislu ustave in pravil JSKJ vam tu podajam poročilo mojega poslovanja od zadnje konvencije, katera se je vršila v Ely, Minnesota. Poročilo sem skušal skrajšati, kar mi je bilo največ mogoče, ker podrobnosti so itak razvidne iz poročila glavnega tajnika in blagajnika. Cenjenim delegatom in delegatinjam naznanjam, da sem vpo-števal pravila JSKJ in vedno delal v korist in napredek naše organizacije. Od zadnje konvencije sem se udeležil vseh rednih in izrednih sej glavnega odbora in vedno sem podpiral stvari, katere so bile za korist in napredek JSKJ. Od zadnje konvencije sem se udeležil tudi vseh revizij in pregledovanja knjig in jedno-tinega poslovanja. Vsakokrat smo našli knjige predsednika, tajnika in blagajnika v pravem redu. Pregledali smo tudi vse bonde na banki v Duluthu. Kar se tiče bondov in njih vrednosti v .sedanjem času, vam bo pojasnil glavni tajnik v svojem poročilu. Meseda januarja 1931 sem bil izvoljen v finančni odbor na izpraznjeno mesto. Od tega časa sem vedno priporočal v nakup take bonde, o katerih sem sodil, da so najboljši za našo Jednoto. Nisem glasoval za bonde, ki prinašajo velike obresti, kajti v takih bondih je večkrat denar slabo naložen. V takih Poročilo četrtega nadzornika. Slavna delegacija 14. konvencije J. S. K. Jednote Kar se tiče mojega odborništva kot četrtega glavnega nadzornika JSKJ, sporočam, da sem vedno in povsod vršil svojo dolžnost po svojih najboljših močeh in zmožnostih. Moja naloga, kakor tudi drugih glavnih nadzornikov je bila, da pregledamo knjige, bonde in poslovanje naše Jednote. Vsakih šest mesecev smo pregledali vse knjige glavnega tajnika, glavnega blagajnika, glavnega predsednika in urednika-upravnika in našli smo jih vselej pravilne in v najlepšem redu. Kot član finančnega odbora želim omeniti, da smo nalagali jednotin denar vedno v najboljše bonde, ki jih je bilo mogoče dobiti. Dasiravno je najbolje nalagati denar v državne, okrajne in mestne bonde, bi priporočal, da ta konvencija pooblasti prihodnji odbor JSKJ, da sme nalagati jednotin denar na prve vknjižbe na posestva naših članov, ker take investicije so varne in prinašajo večje obresti, kot jih dobivamo od naših bondov. Kar se tiče drugih priporočil in pojasnil, bom jih skušal dati, kadar pridejo tozadevne točke na dnevni red. Zahvaljujem se za čast, katero mi je dala zadnja konvencija z izvolitvijo v glavni nadzorni odbor, katero sem vedno visoko cenil. Končno želim, da bi delo, katero smo pričeli na tem glavnem zborovanju, obrodilo najboljši sad za našo slavno J. S. K. Jednoto. Z bratskim pozdravom, WILLIAM B. LAURICH, četrti nadzornik JSKJ. Poročilo se vzame na znanje. VAŽNI ZAKLJUČKI 14. KONVENCIJE Poročilo predsednika glavnega porotnega odbora. Cenjeni glavni odbor in slavna delegacija 14. redne konvencije JSKJ. Od 1. januarja 1929, ko sem nastopil svoje delo, do sedaj, prišlo je v urad glavnega porotnega odbora 48 raznih uradnih pritožb v razpravo. Vse pritožbe bolj malega pomena in važnosti, skušal sem vedno poravnati med strankami potom korespondence. Kjer tega ni bilo mogoče, poiskal sem, kar je bilo največ mogoče podatkov in dokazov, katere sem poslal souradnikoma glavnima porotnikoma v pretres in razsodbo. Pri raznih važnih preiskavah, ki so bile v bližini enega ali druzega glavnega porotnika, pooblaščal sem ju, da preiščeta zadevo ter mi poročata, kako da stvar obstoji.' S tem se je mnogokrat prihranilo mno$o dela in časa. V tem oziru šta mi bila souradnika vedno na razpolago in točna, dasi sta pri tem imela mnogokrat mnogo dela in še celo stroške. Oblike pritožb so bile sledeče: Zaradi nereda pri sejah .. ...... 6 slučajev; Zaradi nerazporazufna pri bolniški podpori .. 11 slučajev; Zaradi verske propagande ------------------------- 2 slučaja; Zaradi razpora med društ. uradniki in članstvom 3 slučaji; Zaradi prelomljenja zdravnikovih nasvetov 1 slučaj; Zaradi zakasnelosti asesmenta ______________________ 3 slučaji; Zaradi simulacije in deloma nezmožnosti ____________ 3 slučaji; Zoper višje uradnike Jednote ______________ *.. 2 slučaja; Zaradi prestopnih listov .......................... 1 slučaj; Zaradi zdravniške preiskave -_____________________ 2 slučaja; Zaradi primanjkljaja v društvenih blagajnah 3 slučaji. Nadalje je prišlo večje število neuradnih tožb, vprašanj in nekatera poročila. Glede reda so se izkazala najbolje angleško poslujoča društva, ker dasi so zahtevala večkrat pojasnila v raznih stvareh, nisem prejel od njih niti ene uradne tožbe. Pri zatožbi sobrata Perdana, ki je vsakemu vsaj deloma znana; poročam,* da je mož nenadoma kritično obolel med obravnavo, zato je bila stvar prekinjena za toliko časa, da okreva, torej nam ni bilo mogoče izjaviti obsodbe brez celega glavnega odbora, kakor določa člen V., točka 2., radi kratkega časa pred konvencijo. Priporočam cenjeni delegaciji, kot naj višji inštanci, da se izreče sedaj v tem oziru na konvenciji. Nekatere tožbe so se rešile s posredovanjem strank in jih ni bilo treba predlagati celokupnemu porotnemu odboru. Vse take rešene zadeve nisem smatral za potrebne za objavo v glasilu. Pri vsem poslovanju so mi bili vedno točno na razpolago vsi glavni odborniki, ki jih sem slučajno potreboval, posebno souradnika glavna, porotnika. Toda od članstva sem imel včasih velike težkoče pri iskanju dokazov in prič, ker so se bali nekateri medsebojne zamere, tako da se je včasih malenkostna stvar na dalje časa zavlekla in mene se je radi tega krivilo netočnosti in počasnosti, toda jaz sem skušal svoje delo opraviti vedno po svoji najboljši moči in previdnosti s sporazumom souradnikov glavnih porotnikov, in ako je bilo treba, tudi drugimi glavnimi uradniki in članstvom. To je na kratko poročilo o mojem delovanju v dobi mojega poslovanja v uradu do danes. Ako nisem katere stvari opravil pravilno, prosim milostne sodbe od vas, kakor jo tudi jaz jamčim vsakemu, ki jo bo vreden, ako ga nemila usoda pripelje, da se bo moral zagovarjati pred menoj, do konca mojega časa v uradu. K sklepu se vam vsem prav lepo zahvalim za vaso pozornost, želeč vam vsem, kakor tudi naši dični J. S. K. Jednoti obilo uspeha in napredka. Vas iskreno in bratovsko pozdravljam, JOSEPH PLAUTZ, predsednik glavnega porotnega odbora. Poročilo predsednika glavnega porotnega odbora se vzame na znanje. Poročilo prvega glavnega porotnika J. S. K, J-Cenjeni bratje in sestre: Glavni porotni odbor je tretji odsek glavnega odbora JSKJ, a (Dalje na peti strani) Člani, zavarovani po načrtu A, plačujejo mesečne prispevke za smrtnino po National Fraternal Congress lestvici (stara lestvica načrta A), člani, zavarovani po načrtih AA, B in C, pa po American Experience Table of Mortality lestvici. V ostale sklade plačujejo člani sledeče prispevke: V bolniški sklad za en dolar dnevne bolniške podpore 75 centov, za 50 centov dnevne bolniške podpore 40 centov; v poškodninski in odškodninski sklad 10 centov; v stroškovni sklad enakopravni člani 25 centov, neenakopravni 20 centov; v sklad onemoglih 5 centov in v športni sklad 2 centa. Iz bolniškega, poškodninskega in odškodninskega sklada, ki povzročajo največ dela, se prenese vsak mesec v stroškovni sklad vsoto, ki je enaka vsoti 2% skupnih izplačanih zahtev iz navedenih skladov v istem mesecu. Poleg razreda za en dolar dnevne bolniške podpore, ki je sedaj v veljavi, bo po 1. januarju 1933 stopil v veljavo tudi razred za 50 centov dnevne bolniške podpore!? Oba razreda se bosta vzdrževala iz skupnega sklada. Za prve tri dni bolezni se ne bo plačalo nikake podpore; bolni član začne prejemati podporo šele s četrtim dnem po pravilnem javljenju bolnim. Član, ki je na bolniški podpori, ne sme obiskovati javnih lokalov ali krajev, ki bi ogrožali njegovo zdravje, ne sme hoditi na javne shode, v gledališča, v cerkve, na zabave ali na obiske v privatna stanovanja. Ako zdravnik priporoči bolniku šetanje na prostem, mu mora dati pismeno dovoljenje, na katerem morajo biti označene ure, kdaj sme član iti na izprehod; v nobenem slučaju pa se bolni član ne sme muditi izven stanovanja po deVeti uri zvečer: Članice, ki so na bolniški podpori, ne smejo opravljati hišnih del. Iz sklada onemoglih se plačuje podpora v znesku $10 na mesec vsem tistim članom, ki so izčrpali vso podporo v bolniškem razredu in so še vedno nesposobni za vsako delo, toda ta podpora se ne plačuje več kol dve leti. Iz onemoglega sklade sme izvrševalni odsek založiti asesment tudi za tiste člane, ki še niso tri leta pri Jednoti in nikakor ne morejo plačevati svojih asesmentov, toda v takih slučajih se založi le asesmente za smrtninski, stroškovni in športni sklad, toda član, za katerega se je tako zakladalo, mora založeni znesek vrniti Jednoti s 4% obrestmi, kakor hitro je njegov certifikat dobil rezervno vrednost. Noben član ni obvezan biti v onemoglem skladu zavarovan, toda če ni zavarovan, ne more pričakovati iz njega nikake podpore. V športni sklad plačuje vsak član po 2 centa mesečno, toda v času splošne depresije, kot je sedanja, se denar tega sklada ne pcrablja za športne aktivnosti, ampak v pomoč in podporo članstvu. V vsakem kraju Zedinjenih držav in Canade, kjer še ni društva JSKJ, sme 8 oseb ustanoviti novo društvo. V krajih, kjer je že eno ali več društev JSKJ, se more ustanoviti novo društvo le s 15 novimi člani in če je v to privolil glavni izvrševalni odsek Jednote. V krajih, kjer še ni društva JSKJ, a se tam nahaja vsaj 8 članov na potnih listih, si smejo ti člani ustanoviti svoje društvo. Angleško poslujoča društva se lahko ustanovijo v vsakem kra* ju, brez ozira na to če je tam že eno ali več slovensko poslujočih društev. Nobeno društvo ne sme na svojih rednih ali izrednih sejah razpravljati o veri ali politiki. V svojih lastnih društvenih pravilih ne sme imeti nikakih do- Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Inkor porirana 1. 1801 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: PAUL BARTEL, 339 North Lewis Ave., Waukegan, 111. Podpredsednica: ROSE SVETICH, Box 1395. Ely, Minn. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12fih Ave., E., Duluth, Minn- 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33d St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, ea. 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22d PL, Chicago. Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. n 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, '->■ Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne P^i^na naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se jn predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih člano bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in membe naslovov, naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jug°sl°v^]l^j za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se »s tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev s ^ obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z os člani ali članicami. ločb, ki bi nasprotovale zakonom in pravilom JSKJ. Nobeno društvo ne sme iz svoje društvene blagajne direktno ali indirektno podpirati kakšno versko ali politično propagando in nobenemu društvu ni dovoljeno iz svoje blagajne podpirati kako versko ali politično ustanovo. Upravni odsek vsakega društva tvorijo: predsednik, podpredsednik, tajnik, zapisnikar in blagajnik. Na vsaki letni seji naj društvo sklene, da-li naj ima glavno nadzorstvo nad bolniki društveni tajnik, ali naj se izvoli predsednika bolniškega odseka. Tajnik, odnosno predsednik bolniškega odseka imenuje bolniške obiskovalce ali nadzornike. Vsakega bolnim javljenega člana morata obiskati vsaj dva bolniška nadzornika vsak teden po dvakrat, tako, da je bclnik na teden vsaj štirikrat obiskan. Na društvenih sejah se ne sme članom predbacivati njih verske ali politične nazore ali prepričanja; taki prestopki so kaznjivi z globo, suspendacijo ali celo črtanjem iz Jednote. Vsak član lahko prisostvuje sejam drugega društva, ako mu to predsednik dovoli in ako kateri izmed članov jamči, da je dobrostoječ član Jednote. Kvorum na društveni seji tvori 6 članov. Vsak član mora plačevati mesečne asesmente ali naklade za društvo, toda redni društveni asesment ne sme znašati več kot 25 centov mesečno, izredni pa ne več kot en dolar. Vsako društvo sme podpirati svoje člane z denarnimi darili ali za-lcžitvijo asesmentov, nobeno društvo pa ne sme rabiti društvene blagajne v kake verske ali politične svrhe. Vsako društvo sme imeti poleg jednotinih tudi lastna društvena pravila, ki pa morajo v vseh ozirih soglašati s pravili JSKJ. Prestopni list se mora izdati vsakemu članu, ki se preseli v bližino drugega društva, kateremu je bolj priročno obiskovanje in nadzorovanje v slučaju bclezni. Člani, ki so izven delokroga svojega društva in v delokrogu drugega društva JSKJ, in po preteku dveh mesecev ne vzamejo prestopnih listov k drugemu društvu, se morajo suspendirati; prej pa se jih mora na to opozoriti. Člani JSKJ morejo postati le osebe belega plemena, ki so te-Iesrto in duševno zdrave, v starosti med 16. in 50. letom. Za stroške zdravniške preiskave sprejetega novega kandidata prispeva Jednota $1.00. Društva ne smejo sprejemati kandidatov, ki so bili ^^an'uS{ili gih organizacij in so tam P ^ dolg na asesmentu; isto .flVl smejo sprejemati kan ^a. »j ki so kdaj preje pripada 1 u, kemu društvu JSKJ *n ^ stili dolg na asesmentu, j if) takega dolga niso Pora^^^ry , ^ Vsak član, ki se izseli e j ja, kjer se nahaja sedež nJ ^ 0r, vega društva, za več kot tqy si mora pred odhodom Pr ^ ^ ‘*ti( beti potni list. Član, ki se j stalno naselil v drugem ^ ^ ^ T\ mora vzeti prestopni list 5e gemu društvu Jednote, * .'•(] tako društvo nahaja v Ml, 10 milj c d njegovega biya . % V mladinski oddelek s® ^)() jemajo otroci takoj P° r°y 0d in do dovršenega 18. le*8, % rasli oddelek lahko Pre ^ član mladinskega ^ 16. in 18. letom, brez z r je ^ i Tl ške preiskave, ako se z jo I le za $250 ali $500 smf*n ’8hl 50 centov ali $1.00 dnevn j er niške podpore. slfl' , *< Uradna jezika JSKJ * ^ *h venščina in angleščina! pj> j nim uradom pa se lahk°. ®lf. suje tudi v srbohrvašej0 ’ .^e, ; se dopisnik poslužuje a n9l *Uj Jednota je članica a Fraternal Congress-a ( vsako leto poslati enega ■ ^ e članov na konvencijo om ^ 0 Jij organizacije; delegat 1,1 cij# važnih zaključkih koi,v poročati v glasilu. . Jt*‘ Dalje je Jednota faci)e ; goslovanske bratske fe ^ j« ^ v Ameriki in glavni ° ^j %j pooblaščen pošiljati ne ^efe0c* ,!^’e enega delegata na ko° ^fi( te federacije. o&‘ \ Vsakega člana glavr>e''^et* j.,0'1 bora ali glavnega P®f . % odbora se lahko odpokl*^ lOty se je za to izrekla nadp0 gl» večina članov na 3pl°®°e j /''S V sovanju. „,v I h, ■ (Dalje prihodnji jm o—-"'.•sfVA i)?11 LISTNICA UREDN^ % __ ^ tS; Državljan na zapadu . p# , % ste dobili vaš državljal1 . V)'e. 1 pir leta 1921, so z j avtomatično postali , L tudi vaša žena in ^V1' J* otroci. Ako ste PoznCLff» ^ ločitev od žene, to v* 5 žavljanstva nič ne iz^ | n Državljanski papir je j. 1 vam in ostane vaš. L ® j __________ - f ‘Oij CVET PROHlBlC*Jagei>jl H ( Lani so prohibicijs_1 gpU^' , vdrli v klet neke hiše 111 ,V, 11 po tleh več sodov v\11 Louis and Frank Palcic; ^ Peter, Michael and C Batchen; Charles, An-iisL Frank and Thomas Ster-Then we have a two-^ ler combination also: Louis ■L Leo Klancer, Frank and !tJ(| Krall. We challenge any to show us a brother h, Nation that can beat that j,, e Pathfinders. *OK PEACH SALAD “Two boys wanted for adventure, must be good swimmers, none others need apply.” “The name is Captain Mullett, Seaman’s Union,” read Steve, breathlessly. “I wonder what he wants?” He rose to his feet and straightened his clothes. “Where’re you going?” I asked. “To answer the ad,” was his reply. “I’m counting on you to come with me. Are you game?” “Suits me,” I said. At first glarice Captain Mullett was a little disappointing. He wasn’t much of a captain to look at, not to my way of thinking at least. He had on a peaked cap, but the rest of his uniform was just an old blue suit and a big gold watch chain. He looked more like a stevedore. He regarded us carefully and then said: “You’re a pair of likely looking lads, and that’s true, but it’s a risky thing that I'm asking you to do, and I want to be sure that you’re the proper kind. Follow me, lads, and we’ll take a walk along the cliffs to where I can show you what I have in mind.” We followed him at a respectful distance until we were at the water front; then he motioned for us to walk abreast of him. He had a sea lingo with him md a number of stirring tales with which he regaled -s as we walked. “Arc you a real sea captain, Mr. Mullet?” I asked. “Every hair a ropj yarn and every diop of blood good old Stockholm tar,” he replied, saltily. “I've had my trou- “Takoj,” je dejala in zbežala. “Pa pridi nazaj in mi povej, kako je.” Jelica je preplašeno pogledala skozi okno. Na mizi je brlela luč in osvetlje-vala mamičin obraz. Mamica! še je bila živa. Neprestano se je ozirala proti oknu. Jelica je vedela zakaj. Njo čaka, zanjo se boji. Odprla je vrata. “Mamica, zdravje vam prinašam!” Skuhala je čaja in' ji ga dala piti. Kakor bi trenil so izginile vse bolečine. Mamica se'je smehljala. “Dragi moj otrok . . . kje si tako dolgo hodil?” Tedaj se je Jclica spomnila škratca Smuka. Kar pozabila jc na odgovor in zbežala skozi vrata. Smuk je pred hišo čakal. “Mamica je spet zdrava! Ti si jo rešil!” Prijela ga je, dvignila k sebi, zakaj škratec je bil komaj ped visok, in ga poljubila. “Nikar se mi ne zahvaljuj,” je dejal. “Obišči me včasih in odkrijem ti vse čudeže v gozdu. Saj sem ti povedal., kje stanujem.” “Pridem. Žc jutri!” je dejala vsa vesela. “Srečno pot!” škratec je šel, ves vesel, da je mogel deklici pomagati. Jclica ga je obiskala drugi dan in še dostikrat. Postala sta najboljša prijatelja. Doživela sta marsikaj čudovitega. O tem vam bom pa kdaj drugič povedal! (“Mlado Jutro.”) Pare and remove the stones from enough free-stone peaches to serve two or three to each person. If the peaches are small use three, but for ordinary sized fruit will be better to serve two per person. Mould a bit of cream cheese the size and shape of the stone and put into the peach, fitting it neatly together and thrusting a toothpick through to hold it in place. Serve on nests of lettuce with French dressing and salted or cheese wafers. 0------------------ Srečko Kosovel: MARJETICE Svoje bele solnčnike so razpele marjetice zjutraj k solncu: Iz nočnih dvoran so stopale tiho v polje zeleno— med valovečo travo, drobno šumljajočo so se vstavile, kraljičine. Solnce je stopilo nad bregove in vinograde, kostanji so šumeli, v travi pa so se igrale marjetice ves solnčni dan. ----------O---------- Ivan Albreht: CIGANSKA Ciganček in cigančica po svetu sta hodila, plesala, pela, godla sta in vbogajme prosila. Tedaj ju sreča moder mož in ju začne svariti: “Ciganček in cigančica, tako ne sme več biti! Kaj bo, kaj bo iz vaju dveh nekoč, ko dozorita? Zakaj se v lepih, mladih dneh ničesar ne učita?” Ciganček se je zasmejal: “Vam res je to uganka? Jaz bom cigan, oj modrijan, a ona bo ciganka—” We turned quickly. U the doorway were two men. One of them had a gun pointed at us, while the other had a dark lantern with the shutters opened so that it threw its light on us. “So it’s youngsters he sent, eh?” sneered one of them. “The old rat was afraid to come himself, afraid we’d riddle him with bullets!” “Well, an’ we would have!” replied the other, fiercely. “This makes out job easy picking, though, so I’m just as well satisfied. It’s like taking candy away from babies.” When he tried to take the box from us, however, Steve struck at him savagely and then closed in and tried to wrest the gun from his hand. I joined him, but in another moment had been struck in the chest and knocked against the bulkhead. Steve fared w.orse than I, and the result was that we were soon tied back to back and lashed to a stanchion. “That takes care of them, Sid,” said the first man. “Now let’s see if the loot was worth the trouble.” They opened the box and poured a pile of glittering diamonds on the top of the table. The gems sparkled like sunbeams on the water and must have been worth a fortune! “This is the neatest bit of double-crossing we ever did,’’ gloated Sid, rubbing his hand. “Pack up and let’s get going.” They put the diamonds back in the box and started for the door, but they had not taken more than two steps when they, too, were commanded to put their hands up. 111 another moment the cabin was full of men with flash lights and revolvers. “The revenue officers!” I gasped, as I saw their uniforms. “Your game is up, Sid Riley,” spoke the Lieutenant. “Take the diamonds. Sergeant. It’s the last load this ring of crooks will try to smuggle into the country. - Hello!” he cried in surprise, as he saw us. “Here are the two youngsters!” It did not take us long to tell our story, or to be believed, for that matter, for the Lieutenant seemed to know all about us'. “Captain Mullett is a wise old codger,” said the Lieutenant. “He should never have put that ad in the paper, though, for it was quite obvious what he intended to do.” “Is he a smuggler, too ?” cried SteVe. “Nothing else but. He’s the leader of this ring and his game tonight was to get the diamonds without the others I knowing it and run away with them. We got him before we came to the wreck for these two, who were also intending to double-cross him, as you saw. Tco bad there isn t a reward for the capture of these men, he continued. “You boys would have col-\| lected it.” . _ “We don’t mind,” said Steve. “We were just doing it f°r t'ie adventure anyway.” Both of us agreed, however, that It was far more adventure and of a dif. : ferent kind than we had bargained tor. j Iljeb Aleksejev: MOČ IN ZVIJAČA (Ukrajinska pravljica) Nekoč se je neki mužik s polnim vozom vračal z gozda domov. Na poti ga srečajo volk, merjasec in medved, ter mu pravijo: “Veš, človeče, kaj ti pravimo?” “Kaj?” “Sila smo močni, toda zvijače nas moraš naučiti.” “Zakaj pa ne? Prav rad, toda nimam je tu, doma visi na kljuki?” “Kaj?” “Merjasec in medved, vidva ostanita tu, midva z volkom pa greva domov po zvijačo.” Ko sta prišla domov, je dejal mužik volku: “Počakaj tu, jaz pa grem v kočo.” Volk je čakal, mužik pa je šel v kočo, vzel puško in ustrelil volka. Potem je vzel par klobas in malce masti in se vrnil nazaj v les, kjer je bil pustil konja. Tam je zakuril ogenj in pričel peči klobaso. Ko je pričela dišati, medved ni mogel več zdržati. “Kaj pa tako diši? Daj še meni!” Mužik pa je pokazal na merjasca: “Kaj neki diši, ta tamle! Ubij ga!” Medved ni dolgo premišljal, izruval je drevo in ubil merjasca. Mužik je narezal nekaj kosov slanine in komaj jo je hotel postaviti na ogenj, že je medved zabrundal: “Oj, ne morem več čakati! Priveži me, sicer ne zdržim: tako mamljivo diši ...” Mužik si ni dal dvakrat reči, privezal ga je k hrastu in vprašal: “Nu, je dovolj trdno? Se ne boš odtrgal ?” Medved je poizkusil. “Trdno, zdaj se ne bom odtrgal.” Tedaj je mužik zgrabil sekiro in ubil medveda: “Evo vam, vsem trem—to je zvijača!” o----------------- Juveniles Should Follow Advice of Their Parents Just how many juvenile members recall being deprived of skates, bathing suit, etc., because parents were afraid that they might get hurt or drown? Or how hurt you felt when you were warned not to do this or that? You then went grumbling to the playmates, telling them how selfish your mother was and that you were no baby. Did you ever stop to picture her side of the matter? Have you ever asked yourself why she will not supply all of your wants? I have had reason to feel the very same way, but my eyes were soon opened to the danger and injury involved in the many recreations during childhood days. Of the many juvenile accidents I have heard of or seen, the boy or girl forgot the parents’ restrictions, and, to be smart, satisfied their want. Others were bullied by their older playmates so that they would not be called cowards. What enjoyment do you, juvenile members, get out of play when you know that you are either disobeying your parents or breaking an unwritten law? About two months ago two Slovene boys of Cleveland, O., drowned. Why did it happen? Not because they couldn’t swim, but the beach at this place was unsafe and people were warned continually not to swim there because of a strong undercurrent. One of the boys was caught in an undertow. The other in trying to save him was pulled down, too. A third Slovene boy, in an attempt to save these two, was also caught in the undertow, and only through quick work of others was he rescued. Regardless of this tragedy, within an hour, children were again playing in the dangerous current. Incidents such as this should teach you, juvenile members, to take the advice of the elders. Do not bring grief upon your parents when it is for your benefit that they are working. They want you all to grow up to be healthy men and women and to be able to giv you the best education. I hope that every boy and girl juvenile member of our great South Slavonic Catholic Union will make a resolution to obey their parents and forget about doing as they please. FANNIE M. KOLAR. 0----------------- VRTNARČEK MIHEC Mihec je ljubek petleten deček. Pred hišo si je napravil majhen vrtiček. Zjutraj in zvečer ga zaliva in ponoči sanja o krasnem sadnem drevju, ki bo zrastlo na njegovem vrtičku. Bilo je zjutraj. Ko je Mihec zalil vrtiček, je prišel k mamici v kuhinjo. Mamica mu je postavila na mizo skodelico sladkega mleka. Mihca je kar zaščegetalo v nosku, tako dobro je dišalo mleko. A zdajci se je nečesa domislil. Previdno je vzel skodelico v roke in se tiho splazil na vrt. Ko je mamica zapazila, da Mihca ni več v kuhinji, je stopila k oknu in pogledala na vrt, če je šel morda tja. In res, Mihec je čepel ob gredici in jo polival z mlekom. “Mihec, kaj ti pride na um! Zakaj polivaš mleko na gredico?” Mihec se je ozrl na okno in ponosno | odgovoril: “Vsadil sem mleko, mamica, da ti ga , ne bo treba več kupovati.” ---------o—*------ Mati: “Ali te ni sram, Majda, da tako dolgo spiš?” Majda: “Veš, mamica, sanjala sem, da sem izgubila svojo čepico in sem ,jo morala poiskati!” UNCLE JOHN’S FISHING PARTY If “I’ve Got You at Last, You Rascal” one of the wonderful things letters had been telling about? But, somehow, fishing was a surprise. Nobody’s letters had mentioned that a little river ran right along the foot of the big meadow, with fish in it and a dam across. Jim squealed with joy as he waited for his uncle to get the tackle. Daddy used a jointed rod and reel and queer looking bait and a minnow bucket when he went at home, and carried a box of lunch that Mother had spent most of the day before in preparing. But Uncle John looked just as usual and didn’t have so much as a fish-hook about him. “How—?” began Jim. “You’ll see,” Uncle John interrupted as he took down a basket from a hook under the back porch roof. Away they hurried in the lovely, early morning, through the barn lot, across the big meadow and down to the little river at its foot. “That’s my fish trap,” announced Uncle John as they reached a queer-looking arrangement at one end of the dam. As he spoke Uncle John pointed to a row of sticks, or slats set slanting, with one end down somewhere under the brown water and the other up above it. And there, sure enough, in plain sight on the slats, lay several good-sized fish. Uncle John explained afterward, how a trap was made right in the dam and the river current washed through it with so much force that the fish were drawn to that spot. The perch and trout couldn’t get through, between the slats, and as the stream went rushing over the dam it threw them out of the water and onto the high part of the N®> Now what do you suppose- ^ tig deed, it wasn’t the fish he sho • ^ ]i]0C. water-snake which he ealle1“ tr3p. casin, had come to visit the 1 t|,c It had raised its head up be: slats and had smallowed a 8° j also fish. For moccasins like fish a tc]iing like to be saved the trouble 0 them' «?rcd50 Then, because the first °ne.‘‘ S» good, he decided he’d try anot'n(;xt 10 he ran his head under the slat ^efe him and out on the other allo",e<^ lay a fine, fat perch, and he sw |nto that. But his greediness 8ot trouble, for he couldn’t move 1 on or forward. Half his breakfas one side the trap-stick, and t half on the other side and ^ as neatly caught as any one co wished. ^ ^jt His ugly head stuck up to ®feau ^ Uncle, John was about and tha ever did see, for then the pist0 -s |as! and Mr. Moccasin had eaten fish. , jtfld Uncle John cut him in two a .p in tha pieces up to show the big po each half where the f*s,1‘’ stopped. Then he dropped t the hurrying water that swi ^ gll tossed them out of sight, and) ^ ^ Jim knows, carried them dea Gulf of Mexico. ^ef^' Over the broiled fish at the^ tip fast table that morning, Jim to say thoughtfully, “My Dr£L. ^ gets snakes'when he goes ^'s «5(1’’ doesn’t usually even get any , But he couldn’t understa Uncle John laughed at Daddy' MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members had run ashore on a foggy night two years ago and no one had tried to salvage it. “Now, m’lads,” continued the Captain, “do you think you can swim from here to the wreck, figuring that the tide may be against you?” “I think so,” replied Steve. “And you?” “I think I can, too,” was my reply. “Well, then, that’s fine,” said the Captain. “It may seem strange that I should be asking you now to swim out to my old boat and bring back a box of valuables that I’ve left in my cabin safe all these long years since she sank, but that’s the job.” “Then why not go out in a boat?’" queried Steve. The Captain’s face darkened. “I have my suspicions that the wrcck is being watched,” he said. “A man gets to have enemies as he goes through life, especially where there’s a bit of money. Do you understand?’ “I think so,” said Steve, beginning to take off his shirt. “Will you wait here until we come back?” “Oh, not now, not now!” cried the Captain, horrified. “I wai^t you to d» ; it tonight at twelve o’clock.” He peered into.our faces fiercely. 1 “Aren’t you afraid?” he demanded. 1 “No, sir,” replied Steve. “We’ll be here, never fear.” “Good,” said Captain Mullett. “Then to one of you I’ll teach the combina-, tion of the safe so you’ll be able to ’ open it.” “But how will we see?” cried Steve. “I’ll have a flashlight in a canvas bag,” was the reply. “One of you can carry it around his neck.” ’ There was no moon that night and i the clouds hung heavy in the sky. As - I got ready to go into the water, 1 e thought that perhaps the old Captain a had chosen just this kind of a night for 9 the venture. We could scarcely see the wreck from the 'shore, but we knew that if we swam straight for the opposite point that we would reach il i. safely. - “Make no noise,” cautioned Captain Mullett. “The least splash and they may be after you.” To be sure, with this in our ears, we a swam silently through the black water. niThe tide must have been running with 0 us, for sooner than I expected we had reached the hull of the submerged ves- 0 sel. We found a place to climb aboard and went at once to the cabin. tj A few minutes passed before we 1 could distinguish any of the objects in the quarters; then Steve caught sight . of the safe and knelt down beside it. : I held the light while he worked the » combination. After the door was open, he rummaged inside and drew out a » small black box. It was heavy and bound by iron straps with thumb 1 catches. “Just like an old money chest,” I e said, in a low tone. Steve stirred as if to answer, but - before he could say a word there uas a č sudden noise from behind us. “Don’t move an inch,” said a tens<; ivoice. “I’ve got you both covered!” PITTSBURGH, PA. <£ital sem več dopisov v'mladinskem oddelku Nove Dobe, pa sem se odločil, da nekaj napišem tudi jaz. Napisati hočem zgodbico, ki je prav za prav uganka. Evo vam je. Nekega dne mi rečeta oče in mati, da naj grem v času šolskih počitnic v ranih jutrih iz mesta na čisti zrak v lepo naravo. Poslušal sem očeta in mater in sem se v ranem jutru napotil iz mesta. Hodil sem nekaj ur, nakar sem se utrujen vrnil proti mestu. Pridem do kraja, kjer se je pot cepila na tri strani, in nisem vedel katere izbrati, da bi bila prava. Kompasa nisem imel, torej sem si kar tako izbral eno pot, o kateri sem sodil, da me vodi proti domu, a v resnici me je vodila vedno dalje od doma. Zopet sem hodil nekoliko ur, ko naenkrat opazim krasno hišo, kot je še nikoli nisem videl. Grem bližje, upajoč, da tam izvem, kako najti pot proti domu. Na hiši opazim napis: “Prodajamo okusno hrano in pijačo, sladčice, itd. Vstopnina en dolar.” Od dolgega potovanja sem bil zelo gladen, pa se odločim, da vstopim, se najem in napijem, nakar morda izvem, kako mi bo mogoče najti pot proti domu. Plačam en dolar in vstopim v hišo. Tam pa opazim drugi napis: “Vsak, ki pride v to hišo, mora potrošiti polovico denarja, ki ga ima v svojem žepu.” V hiši so bili nepoznani ljudje, zato ml ni preostalo drugega, kot pokoriti se njihovim določbam. Potrošil sem polovico denarja, ki sem ga imel pri sebi, nakar se napotim iz hiše pri istih vratih. Tam pa sem našel napis: “Vsak, ki hoče iz te hiše, mora plačati en dolar.” Jaz plačam tisti dolar in izstopim. Pozabil pa sem bil vprašati, kako naj najdem pot proti domu, zatb se vrnem v hišo, da to izvem; vstopil sem pri drugih vratih, upajoč, da tam ne bo treba plačati ponovne vstopnine. Toda pre- - 'm Ifl0'• i varil sem se, kajti ponovno plačati vstopnino, ponovno .^l, 1 polovico denarja, ki sem fill£|0|ar. ponovno plačati za izhod cn jfl Bil sem nezadovoljen in h- I ko sem v tem zopet pozabil vP P. J U pot proti domu. Vrnem se v pl3^a t I tretjih vratih, kjer moram Z°P. jgj *0?^ j g in dolar vstopnine in potem v ^ fr . , potrošiti polovico denarja, 4 z i ■ še imel, nakar sem moral ^ i pet plačati en dolar. 0pet L j V j Za pot proti domu sem bil y jit , zabil vprašati, zato sem'so vr 5j ^ ; H< pri četrtih vratih. Prej Pa s poZ^1" j 0 listek papirja zapisal, da IlC vprašati za pot proti domu. ^ z0pe j Na četrtih vratih sem in°r® ziiPf;', t. plačati en dolar vstopnine, ,c ii'1 , viti polovico denarja, ki seni_8 g(1 0„ j Uncle John must have had rei 'purpose. Mladinski dopisi tributions from Our Junior Members (Continued from page 4) !" 80 picking. We have lots of fun ,0!J8 and coming. Jje had no Slovene school for two because our teacher went on vacation. Now we are going to ft for good again. I think it is about j®* I write an article in Slovene. I’ll my best and write an article in Slo-next month. t have only three more weeks of Ration, i am very glad to go back .school. Next time I’ll write more. Send my best wishes to all mem-and to the editor. ACNES JANCAR, No. 6, SSCU. 0-------------- SUMMER SCHOOL fain, O.—SS. Cyril and Methodus school began June 27 and was fcvery day except Saturday and ay. Outdoor games, handwork for and woodcutting for boys are °f the things taught at the school. kirt*6 *30.ys ma(*e cats’ dogs, dolls, L.,8’ while the girls made bonnets, ]YSkets, bird cages and other things. 4,0e hoys had a baseball team which *ith t'V° out l^ree games played f other summer school teams. K School picnic was held at Cascade ° th Elyria, O. Two trucks took us *he park, which has a few caves of stones. In one of the caves ,e two, bears who were shedding f|e'r ^Ur- They didn’t look so nice. tty of candy, bananas, oranges, bal-k . and orangeade were given us at Ve Picnic. Different kinds of contests fjj e also on the program; although it we had a grand time, he school faculty consisted of Vic-*id uant’ ^‘c*a Kumse, Jenny Kumse (1[,.^eien Urbas. Many attended the i^'hition held at our school. They to enjoy looking at the differ-things we made. hope that we will again hav# a thiu t*nie next year, and that more “ten will attend. V1CT0RIA KUMSE, No. 6, SSCU. ■ o------------- SWIM AND A SHOWER .„Ur'°n, O.—The afternoon was so j0r ar>d sultry that I was tempted to go ,ttuS'V’m ‘n a Pond not very far from house. It didn't take me long to my bathing suit, and soon I was ja( e Pond testing the coldness of the er by sticking my big toe in it. lro°°n * was in the water swimming Min w‘th a ^ew t*16 neighbors VC had arrived before I did. While ^ere enjoying the water the sun suddenly hid by a cloud, and soon i arted to sprinkle. Then all at once ’he 0f.AnPour started, and that’s when Vjt Un began. After the shower the . - of Wasn’t any warmer, which kind V <3u aPP°inted my expectations, be-ke,,*e * had heard that bodies of water \?e warmer after rain. JENN1E BOUHA, No. 71, SSCU. first da°y in school s ly> Minn.—When I was 5 years old, . arted school. When I was about 3 j(, years old, I always went to school ®Ut my mother knowing. The first lor Went my mother hunted all over I16) but she couldn’t find me. She to * have the least idea that I went Id j °°1- The teacher asked me how c Was and when I was born, but how n't tell her because I didn’t know .lo speak English. The next day ko tocher gave me a slip to bring \e' My mother filled the paper. , teacher said that I couldn’t come 11«) 1 becausenl was too young. But ^ ;lys went just the same. Scho * was °*c* enoush to stay in 1 was used to the school and '8- I was still in the kindergarten ltie' J*Se I wasn’t old enough to start irst grade. I was in the kinder-(,sen only until Christmas, then I Vised to the first grade. The first day Jijn,e5tc>ting. I met girls and boys 1 the 1 know and 1 had to get used to to Pupils and school. I always liked “to school and still do. HK1ST1NE LOBE, No. 2, SSCU. llNbBERGH°OVI SO DO' s. BILI SINA Id lria drugorojenca so v jutru h' Avgusta dobili v družini v A. Lindbergh, ki biva Sj ^n8lewoodu, N. J. Mati. in 8()Cek sta zdrava. To novico d. v jutru 16. avgusta prinesli list|j v posebnih izda-’ Težko izkušana družina ^erghova, kateri je bil v L marca ugrabljen sinček °J;°jenec in katerega razpa-trupelce je bilo par me-^ozneJe najdeno v neki > ko nekoliko lažje po-tie a na prestano trpljenje v i,Panju s i n a-drugorojenca, |et,iJ°ni občudovalcev drznega ^ ,Ca Lindbergha, v Ameriki Inozemstvu, odkritosrčno že-»ijj ^Jernu in njegovi soprogi s 5{jj0rtl drugorojencem nadome-družinske sreče, katera ji-k bila ugrabljena s prvoro- ‘cem. o-------------- jj Zelo zaposlen G^i štacunar v malem me-Cl1 države Vermont vrši 11 njh uradov, v svojem prolog času je pa še izvošček in ^fti pogrebnik. Lo: Siintl; (‘Us •nie Th, Ki' ZAPISNIK 14. REDNE KONVENCIJE (Nadaljevanje iz druge strani^ kljub temu nič manj važen od izvrševalnega ali nadzornega odseka. Brezdvoma je imel glavni porotni odbor tekom zadnjih štirih iet več dela kot kdaj prej v zgodovini JSKJ. S tem ne ‘mislim reči, da je bil kak prepir ali nesoglasje med članstvom, kajti tega ni bilo opaziti nikjer, toda vsled splošnih razmer, bilo je več prizivov, kot v normalnih časih. Ker so bile zahteve na razne jednotine sklade številnejše od prejšnih, je umevno, da je pri marsikaki zahtevi nastal dvom ali sporno vprašanje, vsled česar so bile vse take zadeve referi-rane na glavni porotni odbor. Glavnemu porotnemu odboru so bile referirane tudi številne druge stvari iz glavnega urada, katere je glavni tajnik pismenim potom predložil glavnemu odboru v rešitev. Vse te stvari so bile skrajno važnega značaja in jim je bilo treba posvetiti največjo pozornost. Imeli smo pred porotnim odborom tudi par zelo spornih zadev, katerih pa vsled obstoječih okolščin in iz tehtnih razlogov nismo mogli rešiti in jih prepuščamo v rešitev konvenciji kot najvišjemu sodišču Jednote. Kar se tiče moje osebe, kot prvega porotnika, zagotavljam cenjeno delegacijo, da sem ravnal po svojem najboljšem prepričanju in z namenom, da delam v korist Jednote in v zaščito pravic posameznih članov. Sodil sem na podlagi predloženih dokazov in po narekovanju moje vesti, in ako sem mogoče napravil kak napačen zaključek, bi prosil, da mi konvencija oprosti. Kot eden izmed ustanoviteljev in prvih glavnih nadzornikov JSKJ, sem bil vedno navdušen in ponosen na našo organizacijo, radi tega si pa tudi štejem v dolžnost vedno in povsod delati za njen dobrobit in napredek. Z veseljem moram potrditi, da je bilo moje poslovanje z ostalima glavnima porotnikoma v vsakem oziru prijetno in kolegi-jalno. Delovali smo složno in sporazumno in skoro vsi naši zaključki so bili narejeni soglasno. Tudi z ostalimi glavnimi odborniki, izvzemši enim, so bili moji odnošaji skoz in skoz prijazni in zadovoljni in se vsakemu izmed njih na tem mestu zahvaljujem za prijateljsko naklonjenost. Zahvaliti se moram tudi krajevnim društvenim tajnikom, ki so ihli vedno točni v svojih odgovorih na moja vprašanja. Ta konvencija je poklicana, da reši marsikako važno stvar, katero je prinesla na površje sedanja splošna depresija. Ker poznam dobro voljo in bratsko razpoloženje med našim članstvom, sem prepričan, da bo delegacija kos svoji nalogi in da bo napravila vse potrebne zaključke, ki bodo še bolj utrdili temelj naši organizaciji in ji zajamčili dobro in trajno bodočnost. S spoštovanjem predloženo, JOSEPH MANTEL, prvi glavni porotnik J. S. K. J Poročilo prvega glavnega porotnika se vzame na znanje. tori li Vi tr- Poročilo drugega glavnega porotnika. Cenjena delegacija: Kar se tiče* mojega dela kot porotnik Jednote, sem vedno gledal in deloval za mirno poravnavo prizadetih. Smatral sem, da delo porotnika ni samo razsojati, kdo da je kriv in kdo nekriv, ampak da se mora gledati tudi, da se zopet vpostavi harmonija, bodisi med članstvom, v društvu ali v glavnem odboru, potem ko pride do spora. To se največkrat nikakor ne more doseči z brezobzirno strogostjo. Pri vseh takih spornih zadevah, pri katerih več ali manj igra vlogo tudi osebnost, in pri katerih ni Jednota ali društvo prizadeto finančno ali na ugledu, je najlepša, najboljša in za Jednoto najbolj koristna taka poravnava, ko se prizadeti sami med seboj poravnajo. Večkrat pa se tako ravnanje porotnega odbora smatra za bojazljivo in neodločno, posebno od strani tistih, ki se jim mogoče zgodi krivica in kateri zahtevajo brezobzirno kaznovanje obtoženca. Njih take zahteve, ako so v smislu pravil, so seveda upravičene, niso pa vselej bratske, ker, ako se hočemo ravnati po bratstvu, katerega nam nalaga Jednota, moramo ne samo biti pravični eden napram drugemu, ampak se moramo prav dostikrat na ljiflbo miru in slogi pri Jednoti in pri društvih tudi žrtvovati, odpustiti in potrpeti. Kar se tiče mojega dela kot člana celokupnega odbora Jednote, ga je bilo precej. To pride od tega, ker o večini zadev, ki pridejo pred Jednoto, ukrepa in rešuje celokupni odbor. Tak način je pravilen, čeravno da glavnemu tajniku več dela, je pa tako obveščen vsak glavni odbornik. V času mojega urada pri Jednoti sem bil pozvan na dve redni seji glavnega odbora, na eno izredno sejo in na dva posebna sestanka več glavnih odbornikov v Clevelandu. Jednota je imela od zadnje konvencije več nepri-lik, nastalih v prvi vrsti vsled bolezni in potem vsled smrti bivšega glavnegsi tajnika, pokojnega Joseph Pishlerja, in tudi vsled, smrti bivše prve pomočnice v glavnem uradu, sestre Mary Agnich, katera je nekaj časa vršila tudi delo glavnega tajnika, in naposled tudi vsled nepripravnosti namestnika glavnemu tajniku, začasno prevzeti njegovo mesto, in to v času, ko ga je Jednota zelo potrebovala. Vse to, in seje celokupnega odbora, je naredilo Jednoti seveda več tisočev dolarjev drugače nepotrebnih stroškov. Da ni Jednota prišla še v večje zadrege, je pripisovati dejstvu da smo imeli druge, ki, čeravno so tudi imeli posle doma, so vseeno priskočili Jednoti na pomoč in prišli delati v glavni urad Jednote. Upam, da bo konvencija uvidela potrebo nastaviti v glavnem uradu pomožnega tajnika, da se tako ozvarujemo v prihodnosti zopetnih sitnosti in stroškov, v slučaju zopetne nesreče vsled bolezni ali smrti glavnega tajnika. Od časa zadnje konvencije je bila naša Jednota večkrat povabljena, da naj pristopi v Federacijo jugoslovanskih podpornih organizacij. Povedalo se nam je, da je namen take Federacije da se bi s pomočjo iste lažje kontroliralo simulante in da se bi lažje obvarovali nezaželjenih in slabih novih članov. Vse, kar bi bilo potrebno za izpeljavo takega, je le, da se sporazumno pooblasti enega izmed vrhovnih zdravnikov ali glavnih tajnikov naših podpornih organizacij, da on vodi nekak urad ,na katerega naj bi se pošiljalo popise vseh pronašlih simulantov in sploh slabih članov. ■ Za to ni potreba nobene Federacije in stroškov s pošiljatvijo zastopnikov na konference. Zapomnimo pa si, da-bi kaj takega bilo nič drugega kot neka črna lista, katere se kaj v kaj takega vtikati ali pri tem sodelovati. Vsako povišanje asesmenta, posebno sedaj, pa magari če bi bilo isto samo en cent, bi zelo škodovalo Jednoti. Ako vidimo, da ne moremo izhajati v posameznih skladih, naj se raje podpore znižajo ali ako se to ne, naj se raje naloži v času potrebe izreden asesment. Glede premestitve glavnega urada iz mesta Ely bližje železniški progi, bi pomenilo, da bi prihranili Jednoti precej denarja vsako leto.. Ako pa bi vsled tega trpela naša Jednota na napredku v članstvu in drugače v mestu Ely in okolici, kjer živi zelo velik odstotek našega članstva, pa je najboljše, da potem ostane glavni urad še tam, kjer je sedaj. Ta konvencija bo imela za rešiti tudi več spornih zadev. Ape-iram na vse tukaj zbrane, da gledamo, da se iste rešijo v glavnem ne zato in ne tako, da bo zadovoljilo enega ali drugega izmed prizadetih, ne tako, da bo še nadalje obstojala nezadovoljnost, ampak v glavnem tako, da bo za naprej večja sloga in epša sloga med nami, brez katere ne more biti pravega napredka pri Jednoti. Da bo šlo naše delo bolj redno in hitro naprej, naj se nikar ne pusti, da se bi kaka pritožba vložila direktno pred zbornico. Vse enake zadeve naj prvo reši odbor za pritožbe. Casi so resni in veliko našega članstva je brez dela. Velika potreba je, da gledamo, da se konča delo konvencije v kolikor mogoče kratkem času in se tako zmanjšajo stroški konvencije. ANTON OKOLISH, drugi glavni porotnik JSKJ. Poročilo drugega glavnega porotnika se' vzame na znanje. več listin in različnih predmetov, katere je treba hraniti, toda v sedanje prostore ne moremo postaviti več nikakih omar in shramb. Kadar je treba kako reč iskati, jo je pri silni natrpano-sti težko ali celo nemogoče najti brez velike izgube časa. Konvenciji torej nujno priporočam, naj pooblasti glavni odbor, da pri sklepanju nove pogodbe za tiskanje Nove Dobe preskrbi oziroma zahteva za uredništvo-upravništvo večje in splošno primernejše prostore. To je v kratkih točkah moje štiriletno poročilo kot urednika-upravnika Nove Dobe 14. redni konvenciji J. S. K. Jednote. Za vsa obširnejša in natančnejša pojasnila o zadevah, tikajočih se uredništva in upravništva, ki bi jih morda cenjena zbornica želela, bom ji na razpolago po mojih najboljših zmožnostih. ANTON J. TERBOVEC, urednik-upravnik Nove Dobe. Poročilo se vzame na znanje. (Dalje prihodnjič) DOPISI adi poslužujejo delodajalci napram delavcem. Nameni Federa cije so, v kolikor je meni znano, tudi povzdigniti kulturo, soci-jalne in delavske interese. Bojim pa se, da bi izvajanje takih namenov prineslo med naš narod le sovraštvo in prepire. Naš narod je različnih verskih in političnih prepričanj. Povzdiga takozvanih delavskih interesov zahteva namreč tudi politične akcije, in ker je naša Jednota nepristranska, se nikakor ne more j Poročilo urednika-upravnika 14. redni konvenciji. Cenjeni zbornica: Delo urednika je bolj javno, kot delo kateregakoli drugega uradnika Jednote. Izpostavljeno je nele vsakemu posameznemu članu Jednote, ampak tudi tisočerim nečlanom, ki razumejo naš jezik. Vsak časopis predstavlja del javnega mnenja in je kot tak izpostavljen javni kritiki. Naše glasilo v precejšni meri predstavlja našo Jednoto v javnosti; mnogi nečlani, ki vedo le malo ali nič o naši organizaciji, si napravljajo ugodno ali neugodno sodbo o nji po vsebini njenega glasila. Iz teh in še mnogih drugih vzrokov zahteva urejevanje našega glasila naj večje pažnje in previdnosti. Upam, da ste se vsi, cenjeni zborovalci, zanimali za naše glasilo in si napravili prilično sodbo o vsebini istega. Kljub temu smatram za umestno, da vas opozorim na nekatere strani uredniškega dela, ki najbrže niso znane vsem. Uradno gradivo včasi vzame mnogo prostora v listu, včasi pa malo ali nič. Tak preostali prostor v listu sem vedno skušal napolniti z originalnim gradivom, ne z izrezki iz drugih listov in revij. Izjemo v tem oziru tvori večina povesti in novice iz tarega kraja; pa še iz istih je včasi treba vzeti samo izčrpke. Z dopisi uredniku pri delu ni dosti pomagano, ker jih je treba vsaj 95 procentov prepisati oziroma na novo spisati. Dnevne novice imajo za naš list le toliko pomena, kolikor so splošne važnosti, ker je list tednik; lokalne vesti pa le toliko, kolikor so splošno slovenske in zato zanimive za rojake širom Amerike. Razume se, da je tudi pri priobčevanju takih vesti treba dati prednost tistim, ki se nanašajo na naša društva in naše člane. Početkom leta 1929 je po sklepu zadnje konvencije začel izhajati naš list na šestih straneh, od katerih sta dve angleški. Urejevanje teh dveh angleških strani se smatra le kot delno zaposlenje ene osebe in je za isto delo določena tudi temu odgovarjajoča plbča. Od začetka je opravljal to delo sobrat Anthony L. Garbas, po njegovem odhodu na univerzo v Kentucky pa sobrat Louis M. Kolar, ki je navzoč tu kot delegat društva George Washington, št. 180, zato vam bo o tozadevnem delu obširneje sam poročal. Imeli smo dobrega delavca v sobratu Garbasu in imamo izredno dobrega, zmožnega in vestnega delavca v sobratu Kolarju. Andske strani v listu, po mojem mnenju, popolnoma odgovarjajo namenu, za katerega jih je zadnja konvencija ustanovila. , Lista se tiska zdaj nekaj manj kot 13 tisoč iztisov tedensko. Po računu lanskega leta je stal list posameznega člana okoli §1.00 letno. Letos bo stal nekaj več, ker je bilo treba radi razprav o pravilih in drugega predkonvenčnega gradiva zadnje mesece skoro stalno izdajati list na osmih straneh, mesto na šestih. Vsaka tedenska izdaja na osmih straneh nas stane približno $50 več, kot izdaja na šestih straneh. Moje priporočilo konvenciji je, da naj se še nadalje obdrži list na šestih straneh, uredniku pa se dovoli, da ga izda na osmih straneh, kadar obilica uradnega gradiva tako zahteva. Urednik gotovo ne bo napravljal Jednoti več stroškov, sebi pa več dela, kot je potrebno. Uredniško delo je članstvu kolikor toliko vidno, malokomu pa je znano upravniško delo, katero vzame uredniku, ki je obenem upravnik, dobro polovico časa, ali skupaj računano vsaj tri dni na teden. Izprememb v naslovih je pri tolikem številu članstva skoro vsak teden po več sto. S tem je zvezana tudi znatna korespondenca, ki zahteva mnogo časa. Nekaj dela povzročijo tudi oglasi in tozadevno knjigovodstvo. Uredniško in upravniško delo povzroča mnogo korespondence, deloma z glavnimi uradniki, mnogo več pa z društvenimi uradniki in s članstvom v splošnem. Mnogi člani se obračajo na uredništvo za najrazličnejša pojasnila in informacije. Pravila sicer nikjer ne določajo, da mora urednik biti tudi informacijski biro, kljub temu pa sem skušal tudi to biti. Vse to je bilo treba opraviti poleg tekočega običajnega dela, ki ni smelo zaostajati. Redno delo je bilo vedno pravočasno opravljeno, brez ozira na to, če je bilo treba delati 10, 12 ali 16 ur in včasi poklicati še kako nedeljo na pomoč. Od strani glavnega predsednika in glavnega tajnika, s katerima sem imel največ dopisovanja, sem bil deležen hvalevredne kooperacije in naklonjenosti; enake kooperacije sem bil v splošnem deležen tudi od ostalega glavnega odbora. Prav tako moram pohvalno omeniti prijazno kooperacijo in pravo bratsko naklonjenost od strani ogromne večine društvenih uradnikov in uradnic. Tudi z dopisniki sem v splošnem izhajal prav dobro. Trudil sem se vsakemu po najboljši možnosti ustreči, in prizadeti so to znali ceniti in vpoštevati. Naj mi bo dovoljeno omeniti še to, da list mora točno iziti in nujno upravniško delo mora biti opravljeno, četudi je urednik odsoten, toda to Jednoto ne stane niti centa več. Nekaj gradiva pripravi v takih slučajih urednik naprej, nekaj ga napiše spotoma, za v urad pa mora za čas svoje odsotnsti dobiti zmožno in zanesljivo osebo, da opravi nujno tekoče delo, ki se mora izvršiti v uradu in se ne more odložiti; delo, ki ni nujno, ga pa seveda lepo počaka. Za delo take začasne in delne pomoči je urednik sam odgovoren in jo mora tudi primerno odškodovati iz svojega žepa. Vsak glavni odbornik in vsak član J. S. K. Jedrote, ki je že bil v uredništvu Nove Dobe, bo gotovo rad priznal, da so sedanji uredniški prostori postali pretesni. Z vsakim letom se nabira Rock Springs, Wyo, V soboto 6. avgusta smo spremili k večnem počitku sobrata Franka Tersheka, člana društva sv. Alojzija, št. 18 JSKJ. Bi) je star šele 29 let in neoženjen, V stari domovini zapušča še živečo mater in več bratov, tukaj pa očeta. V Ameriko je prišel leta 1921 k svojemu očetu. Bil je nadarjen dečko, pristopil je takoj k našemu društvu, kjer nam je bil v ponos. Toda napadla ga je bolezen in je bolehal leto dni na nogi. Društvo ga je poslalo v slovečim zdravnikom v Rochester, Minn., toda tudi po povratku nazaj se mu položaj ni dosti izboljšal. Bolezen je začela vplivati celo na možgane, tako, da je bil mladenič poslan za nekaj časa v zavod za slaboumne. Ko je okreval, se je zopet nastanil pri svojem očetu. V tem času je težko dobiti kakšno delo, torej tudi on ni mogel dobiti nikakega dela. Do letos je imel svojo društveno oporoko napravljeno na svojo mater, da-si je oče zanj plačeval asesment, v zadnjem času pa je oporoko premenil na svojega očeta. Potem je prišla tragedija. V noči 9. julija ga je oče pozval iz postelje, češ, da naj gre z njim in mu pomaga prinesti neki les od železniške proge. Tam je oddal ‘šest strelov na nesrečnega mladeniča, in ker po njegovem mnenju to še ni zadostovalo, ga je obdeloval še z drugimi predmeti. Zdravniška preiskava je dognala, da je nesrečni mladenič dobil težke notranje poškodbe. Očeta so zaprli. Nekaj vzroka za to tragedijo lahko pripišemo v kredit prohibiciji, ker oče je bil že večkrat kaznovan zaradi kotlička. Nesrečno žrtev razmer, Franka Tersheka, smo pa, kot že omenjeno, dne 6. avgusta spremili na njegovi zadnji poti. Naj mu bo lahka ameriška gruda! Louis Taucher. ljivo kolono “Vsak po svoje”; saj se spodobi, da bi se tudi o Canadi kakšna povedala. K sklepu pošiljam iskrene pozdrave vsem mojim sorojakom in prijateljem v Pittsburghu, Pa., posebno še mojemu stricu in njegovi družini, in vsem čitateljem Nove Dobe! Joseph Balkovec, Box 1276, Kirkland Lake, Ont. Cle Elum, Wash. Naj mi sobrat urednik dovoli nekoliko prostora, da malo popišem moje potne vtise, ko sem se vračal s konvencije v Indianapolisu. Zborovanje se je končalo v torek okoli enajste ure zvečer, torej smo imeli še ravno dovolj časa, da smo se poslovili od naših prijaznih in vljudnih prijateljev v Indianapolisu, ob dveh popolnoči pa jsmo že' zasedli naše prostore v vlaku, ki nas je popeljal proti Chicagu. V železniškem vozu nas je bilo kakšnih 30 delegatov, in komaj je vlak zatulil in potegnil, je že tudi delegat Mertel potegnil iz kovčega steklenico. Najprej je seveda sam potegnil, potem pa je dal pokusiti tudi drugim; le žal, da je bilo preveč delegatov za tako malo steklenico. Tako smo se vozili v gluho noč. Nekateri so zbijali šale, kot fantje v starem kraju, ko se vozijo na nabor, pametnejši so pa zadremali. Tudi jaz in moj sopotnik J. Še-gota sva se kmalu začela pogovarjati z boginjami sanj. Naenkrat pa je vlak na neki postaji sunkoma ustavil in vozovi so tako trdo trčili drug ob drugega, da se je moj tovariš Še-gota prebudil in zakričal: “Debata je zaključena!” Razume se, da nas je vse spravil v smeh in kot dober šport se je smejal tudi sam, četudi ga je to izdalo, da še v sanjah misli na konvencijo, dasi jo je bil konvenčni predsednik Anzelc že pred nekaj urami zaključil. V sredo zjutraj smo dospeli v Chicago in v tem velikem mestu smo se hitro porazgubili kot zajci po prerijah. Vsak je imel za iti v kakšen drugi del mesta. Prijatelj Šegota me je hotel prevarati, da bi tri milje peš hodila, do gotovega prostora, pa se nisem podal, ampak sem poklical taksi, ki nas jo v par minutah postavil pred vrata prijatelja in sobrata Antona Golenika, kjer smo bili izborno postreženi. Na večer pa nas ja odpeljal na Union postajo, ki je tako ogromna, da smo se hitro vsi porazgubili. Šele, ko ja ogromen zvočnik klical razna mesta zapada in končal “... and all points West—all aboard!’' smo se zopet znašli skupaj in splezali na vlak. Med našo zmanjšano delegatsko družbo smo imeli tudi K. Erznožnika, konvenčnega vratarja, in smo bili ponosni, da imamo vsaj eno konvenčno saržo s seboj. Bili so izmučeni in smo kma-I lu poapali. Drugo jutro smo sa prebudili v Minnesoti, ki je res lepa dežela, vsa v zelenju. Potem smo privozili v North Dakoto, ki je bogata poljedelska država. Obširne ravnine so vse obdelane. Največ se vidi pšenice, koruze in ječmena. Sam pri sebi sem si mislil, da Amerika še ne bo kmalu suha, kajti koruza se da porabiti za ra-kijo, ječmen pa za pivo. V Bil-lingsu, Montana, se je poslovil od nas konvenčni vratar Er-(Dalje na S. strani) Kirkland Lake, Ont., Canada. Prosim g. urednika za malo prostora v Novi Dobi, da se zopet oglasim s skromnim dopisom tu iz severnega dela province Ontario. Kakor po navadi vsak dopisnik, začnem tudi jaz z de-lavškimi razmerami. Tukajšni rovi še precej dobro obratujejo, ker vsebujejo zlato, in zlato ima še vedno svojo ceno, kljub svetovni depresiji. V tem kraju dela precej naših ljudi in nekateri so na toliko dobrem stališču, da sp ne ustrašijo depresije. Za delom hoditi semkaj je seveda brez pomena, ker je delavcev v preobilici, in dela ni za dobiti, razen morda potom kakšnega poznanstva ali pa če hoče debelo plačati. Drugače bo vsak zastonj če kal na delo. Tudi jaz sem začel delati po dolgem času čakanja. Zahvaliti za to se imam Mr. Leskovcu iz Torohta, ki mi je do dela pomagal, ker je poznan z vplivnimi osebami. On je eden prvih Slovencev v Canadi, ki gre rojaku na roke, če je le količkaj mogoče. Naj zadostuje o tem, da ne bo imel urednik preveč opravka z mojim dopisom. Če pa ni drugače, pa povabim Mr. Terbovca, da nas pride enkrat obiskat semkaj v Canado, da ga nekoliko odškodujemo za njegvo trud. Imamo na razpolago obilico izvrstnega čvičku in dobrega piva in drugih dobrot. Tukaj se bo lahko nabral tudi nekoliko gradiva za ša VSAK PO SVOJE (Nndaljevanle s 1. strani) Neki učenjak trdi, da dobijo dekleta vsled preobilega plesa velike noge in vsled prepogostega plavanja preširoka pleča. Nič pa ne pove, kaj se zgodi s tistimi damami, ki preveč sedijo. * Predsednik Hoover je bil na večer 11. avgusta svečano obveščen, da je bil na ehicaški konvenciji v juniju nominiran predsedniškim kandidatom za prihodnji termin. Mož seveda prej ni nič vedel o tem. V svojem sprejemnem govoru nam je nato Mr. Hoover med drugim povedal, da se je plemeniti poskus prohibicije izjalovil. Mi o tem seveda tudi nisino nič vedeli niti slutili. * V nekem mestu države Illinois sta se dva politična nasprotnika dejansko stepla, in tisti, ki je imel večjo ihto, je ugriznil drugega. Ugrizljivi politik je bil poslan v ječo in obtožen rabe nevarnega orožja, ugrizenec pa je bil odpeljan v bolnico, kjer so mu zdravniki rešili življenje. Pred leti je opica ugriznila grškega kralja in kralj je šel po gobe. To bi dokazovalo, da je opičji ugriz še vedno nevarnejši od političnega, ali pa, da je zdravniška znanost zadnja leta znatno napredovala. * a Ko to pišem, sedim na podrtem, napol preperelem deblu, s katerega se že lušči debela, raskava skorja. To me je domislilo koščeka drevesne skorje, katerega mi je na konvenciji izročil delegat iz Pennsylvanije, z zagotovilom, da je tisto skoi'-ja drevesa, ki je bilo morda milijone let pokopano več sto čevljev globoko pod plastmi kamena, zemlje in premoga. Jaz nisem geologist, toda tisti košček skorje sem varno spravil, češ, predmet, ki je star par milijonov let, je vreden, da se g; hrani. Pokazal sem tisto relikvijo tudi nekemu prijatelju, ki pa se je samo namrdnil in izjavil: “Drva so drva, pa če sc stara par desetletij ali pa milijone let. Nikjer, niti v naši beautiful Ohio, ne manjka drv ki so po letih sicer še prilične mlada, toda so prav tako mrtva j in bukova, kot bi bila stara milijone let.” Kakšna drva je s tem mislil, ne vem, zato ne morem komentirati. * Mnogokrat se jezimo, da na naših sejah in konvencijah porabimo vse preveč časa z debatami o malenkostih. Pa nas zaradi tega ni treba biti prav nič sram, ker smo pač dobri učenci in posnemalci naših prednikov. Zgodovinski dokumenti dokazujejo, da so se pred več stoletji j vodilni bogoslovci resno prepirali o važnem problemu: koliko bi utegnilo tehtati posamezno pero v angeljevi perutnici! * Nekaterim članom ne ugaja, da zdaj večino našega uradnega glasila zavzema konvenčni zapisnik, češ, da je to in tako štivo suhoparno. Morda je res. pa ni za pomagati. Je pač produkt in posledica konvencije. S tem se je ubijala konvencija nad en teden, ubijala sta se zapisnikarja, in se še zdaj muči urednik; pa naj se še ostalo članstvo, saj smo bratje in sestre! A. J. T. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VE^TI Colorado Sunshine, št. 201 JSKJ, agilno angleško poslujoče društvo v Denver ju, Colorado, priredi v nedeljo 21. avgusta velik piknik na Smoletovi farmi. * Slovenska društva v Enum-clawu, Wash., prirede v nedeljo 4. septembra skupen piknik na dr. Ulmanovem poletnem domu, na večer istega dne pa plesno zabavo v Krain dvorani. V Moon Runu, Pa., je v starosti 71 let preminil rojak John Arch, oče dr. F. J. Archa iz Pittsburgha, ki je vrhovni zdravnik JSKJ in SSPZ. Pokojnik, ki je bil doma iz Leskovca pri Krškem, zapušča soprogo, tri sinove in tri hčere Prizadetim iskreno sožalje! 4 V Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu začne te dni izvrševati zobozdravniški pose) mladi slovenski zobozdravnik dr. Anthony L. Garbas, ki je bil pred odhodom na univerzo v Kentucky nekaj časa ur'ednik angleške sekcije Nove Dobe. Novega slovenskega zdravnika so dobili v West Allisu, Wis.. v osebi dr. Martina C. Malen šeka, ki je bil rojen v Minnesoti in vgojen v Wisconsinu. Svoj urad ima v Paradise Theatre Bldg. v West Allisu. Utonil je v Erie jezeru nedaleč od Clevelanda slovenski mladenič Leo Kresse, star 24 let Pokojnik zapušča v Clevelandu stariše, enega brata in tri sestre. DOPISI (Nadaljevanje iz 5. strani) znožnik, kjer je vzel stransko progo, da se popelje na Red Lodge. Tam smo dobili na vlak par novih, zanimivih sopotnikov. Bili so šerifi, ki so imeli v težke verige vklenjena dva roparja, ki sta bila oropala neko banko za $2,800. Zajeli so ju prej,1 predno sta utegnila denar zapraviti. Roparja sta bila dva mlada fanta, doma menda iz Oklahome. Peljali so ju v Deer Lodge, kjer bosta menda kakšnih 10 let pod ključem. Vožnja skozi Montano in Idaho je slikovita, ker so pokrajine večinoma gorate in skalovi-te. V.endar vse bolj se mi je i dopadla d r ž a v a Washington, menda deloma zato, ker tam bivam že leta, morda zato, ker je res lepa zelena. (Ej, sočno zelena država Washington, tudi jaz bi jo še rad kdaj videl! Op. urednika.) Vozil sem se iz Indianapolisa pa do Cie Eluma tri dni in tri noči, tako, da sem bil precej zbit in izmučen. Toda dobro spanje v tukajšnem svežem zraku me je kmalu zopet popravilo. Pri tej priliki naj še omenim, j da unijski premogarji v državi Washington še vedno štrajka-mo in še ni nič videti, da bi se kaj kmalu sporazumeli s kom-panijami. K sklepu pozdravljam vse so-! brate in prijatelje, s katerimi sem imel srečo se seznaniti v konvenčnem času, in upam, da se še kateri oglasi v Novi Dobi. Raymond Kladnik. . Bridgeville, Pa. KONVENČNI SPOMINI. — ’ Lepi spomini me vežejo na 14. ’ redno konvencijo J. S. K. Jednote, dasi se je ista vršila v gorkih Pasjih dneh v gorki Indiani, V najlepšem spominu mi bodo . ostali ns’d vse prijazni in gosto-jjljubni rojaki v Indianapolisu in v mnogi zborovalci, snidenje s katerimi mi je bila dobra usoda na- - klonila. 5 j i Na konvencijo veseli v Indiana — apolis -i bili tjakaj smo dospeli 3 skup od daleč in od bliz’. Tam rojaki, ki imeli pripravljalni so odbor, C prav z veseljem prihiteli z avti so na kolodvor. ] Bili smo napol pečeni - od vročine Pasjih dni; vsi ta-suhi in rejeni, vsak se je potil za tri. j So lepo nas odpeljali v kraje dolgih predpriprav, in devojk obrazi zali o so žareli nam v pozdrav. a i- Pod dvorano, kjer vršila i- naša zborovanja se, b’la vseh vrst so okrepčila za vsa grla in zobe. Celi teden smo sejali — mnogo dela in besed —, končno dva dni še dodali, da smo spravili vse v red. Nihče naj ne bode kisel, če po želji ni šlo vse: v vsaki glavi druga misel, vsi smo zmotni kot ljudje. Izpoznal sem tam prijat’lje ki so večkrat prejšnje dni v spisih svojih .al’ besedi v mislih b’li mi pred očmi. Izpoznal sem tudi take, ki v ospredju so nam b’li, slišal mnoge njih napake — toda, kaj me to skrbi! Tudi mi smo vč?si taki: le na druge pazimo, a neradi o napaki svoji se izrazimo! V tajni srčni pa globini bo ostal nam pesmi glas, lepih vseh zabav spomini in slovenskih deklic kras. Naše pesmi glas ozaljšal dneve je debat, skrbi, vsem življenje je podaljšal —• naša pesem naj živi! Zdravo, bratje in sestrice, šli smo hitro tja in sem, niti stisniti desnice ni bilo mogoče vsem. Bratstvo nas Jednote veže, ni prijateljstvu daljav, moja misel vas doseže — sprejmite iskren pozdrav! Trdo delo smo imeli, pa ne bo podrtih nad, če zaključki bodo vspeli in rodili pravi sad. Vaš za J. S. K. Jednoto: R. Pleteršek. in zaključkih 14. redne konvencije. Dolžnost vsakega člana je. da se te seje udeleži. Z bratskim pozdravom, Matthew Kogovšek, tajnik društva št. 108 JSKJ. Enumclaw, Wash. Tukajšna slovenska podporna društva prirede v nedeljo 4. septembra ples in piknik. Podnevi bo piknik na dr. Ulmanovem poletnem domu, zvečer pa ples v Krain dvorani. V slučaju slabega vremena bo vsa prireditev podnevi in zvečer v Krain dvorani. Godba bo domača, na harmoniko; stopnina bo za moške 40, za ženske 25 centov. Za vsakovrstno postrežbo bo v polni meri poskrbljeno, tako da ne bo žal nikomur, ki nas bo posetil na omenjeni prireditvi. Vsa bratska društva in vse posamezne rojake in rojakinje te okolice vabimo, da nas posetijo na pikniku in na plesu v nedeljo 4. septembra. Za društvo Bratje svobode, št. 162 JSKJ: sobratu A. J. Terbovcu, uredniku Nove Dobe, za vse lepe be-' sede, ki jih je zapisal o naši naselbini in o cvetlicah naših vrtov. Upamo, da bodo zaključki 14. redne konvencije, ki se je vršila v naši sredini, obrodili dober in obilen sad za našo dič-no J. S. K. Jednoto. Vsem dragim sobratom in so-sestram, rojakom in prijateljem, ki so bili tekom kon-venčnih dni med nami, pošilja mo najlepše pozdrave, in jih vabimo, da še o priliki posetijo našo naselbino. Joseph Gačnik, predsednik društva št. 45 JSKJ Joliet, 111. Vsi člani in članice društva sv. Petra in Pavla, št. GG JSKJ, so vljudno vabljeni, da se udeležijo* prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. avgusta ob eni uri popoldne. Seja se bo vršila v običajnih društvenih prostorih. Na dnevnem redu bo več zanimivih in važnih zadev. Delagata 14. redne konvencije bosta poročala o poteku konvencije in važnih zaključkih iste. čestitali bomo tudi novoizvoljenemu tretjemu nadzor niku JSKJ, ki je član našega društva. Smo tudi lahko ponosni, da ima naše društvo novoizvoljenega glavnega odbor nika. Prepričani smo, da bo popolnoma zmožen za svoj urad in bo istega opravljal nam V ponos, celokupni organizaciji pa v korist. Poročano je že bilo, kako se vsi pripravljamo na zabavo našega prihodnjega piknika. Pr votno je bilo sklenjeno, da se ta piknik vrši 28. avgusta, toda ker se isti dan' vrši velika slavnost v Waukeganu, kjer bo naša šolska godba zastopana, smo naš piknik prestavili za en teden. V naši šolski godbi je več članov mladinskega oddelka JSKJ in bi se njih stariši radi udeležili slavnosti v Waukega-nu. Zato smo naš piknik prestavili na nedeljo 4. sept.embra. to je dan pred Delavskim praz nikorn. Piknik se bo vršil na istem prostoru kot lansko leto. to je na Fitzpatrick farmi. Prostor je lep in pripraven za vse športne igre in zabave. Lepa široka cesta (U. S. R. 4) vodi poleg tistega prostora, torej je kraj lahko doseči iz Jolieta. Chicaga in drugih mest. Vsi prijatelji dobre zabave od blizu in daleč se že vabijo, da posetijo naš P1 " 4. septembra. Tisti, ki so 1 na našem pikniku lansko e ^ se gotovo še spominjaj°> 8 šne dobrote so jim bile na ra polago. Tako ali pa še boU bomo letos preskrbljeni z ^ ličnimi dobrotami in oki ePL Različnih zabav tudi ne manjkalo na pikniku. Za tiste, ki nimajo^ avtonj bilov, bo preskrbljen "l0-1 01" , voz” s konji, da jih bo P°Pe ^ na meto piknika. Na vozU' K seveda tudi godec s harm°nl ^ To bo zopet nekaj, kar n‘u!1£je, zbudilo lepe spomine za 'ec ^ j ^ setletij nazaj, ko smo se na kih vozovih vriskajoči vozi ^ j ^ piknike. — Kaj več o tem j šem pikniku pozneje. Poz 1 Frank Pl«’j 1 tajnik društva št- 66 J Brad dock, Pa. Članom in članicam društva sv. Alojzija, št. 31 JSKJ, ki so bili suspendirani v .funjut naznanjam, da če želijo pristopiti nazaj v društvo za avgust, da naj poravnajo ves zaostali dolg in potem postanejo zopet aktivni člani. Vse člane tudi obveščam, da imamo izredno društveno naklado v znesku 15 centov na člana^ in sicer v pokritje stroškov za venec za pokojnim Frankom Čehovinom, ki je preminil meseca junija. To naj vpoštevajo posebno oddaljeni člani in pri pošiljanju asesmen-ta naj dodajo omenjenih 15 centov, da ne bo tajniku treba posebej jih opominjati. Za člane, ki ne plačajo pravočasno svojih asesmentov, ne morem nič ukreniti, ampak jih moram suspendirati, kot imam naročeno od društva. Ako držim člana v društvu, ki i^otem društvo pusti, ne da bi poravnal svoj dolg na asesmentu, društvo pla-čanje tega dolga lahko od mene zahteva. Meni pa ni mogoče, da bi za druge plačeval, ker težko plačujem še zase in svojo družino. Blagajna je tudi izčrpana, torej ni druge poti kot suspendiranje za tistega, ki ne plača. Meni je žal, da je tako, ! pa ne morem pomagati; jaz bi rajši 10 novih članov vpisal ket enega suspendiral. I Z bratskim pozdravom, Martin Hudale, tajnik društva št. 31 JSKJ. Denver, Colo. V Novi Dobi čitamo razne novica iz različnih naselbin širom Amerike. Nekatere so razveseljive, nekatere so žalostne, nekatere so kritične, nekatere pa kakor jih hoče kdo vzeti. Kar se tiče novic tukaj v Den-verju, ni takih, da bi povzročale posebno ljudsko pozornost. Edina stvar, ki vzbuja radovednost, je, kdaj se bodo delavske razmere kaj izboljšale. Mnogo ljudi je brez zaslužka in to se pozna na trgovini in drugih podjetjih; nekatera vise tako-rekoč na tanki nitki nad propadom. Naše angleško poslujoče dru- štvo Colorado Sunshine, št. 201 JSKJ se še povoljno vzdržuje na površju, kljub temu, da so različne ovire na poti k boljšemu napredku. V svesti pa smo si, da se zopet povrnejo vsaj malo boljši časi in takrat bo več prilike za napredek tudi pri društvih. Preobrat na bolje mora priti. Ako bo šlo še nekaj časa tako naprej, bomo vsi dobili sušico. I če ne plučne, pa žepno. Ta zad-njeimenovana je že mnoge in tudi mene čisto obvladala. Na cesti srečuješ ljudi, pa se eden i bolj kislo drži od drugega. Večinoma vsi nosijo strašansko dolge obraze. To je po mojem mnenju v glavnem vsled dolgočasja. Vsak človek je upravičen do nekakšnega razvedrila in veselja, pa naj bo mlad ali star, bogat ali reven. V tem oziru si mora pa vsak tudi sam nekoliko .pomagati. četudi je gospodarska kriza svetovna, smo vseeno upravičeni včasi do poštenega domačega razvedrila. To nam tudi ohranja naše zdravje in za svoje zdravje je vsak v prvi vrsti dolžan skrbeti. Z ozirom na te potrebe pošte nega razvedrila je društvo Colorado Sunshine, št. 201 JSKJ sklenilo, da priredi v nedeljo : 21. avgusta piknik na Smoieto-! vi farmi. Ta farma se nahaja 13 milj od Denverja, in ker so se nekateri rojaki izrazili, da jo je težko' najti, naj tukaj navedem, kako je najlažje priti tja. Iz Denverja naj se vzame Federal Blvd., in ko se pride en blok od Westminster, obrniti se je na levo in potem kar naprej. Pot bo tudi zaznamovana, da se ne bo kdo izgubil, kot se je to zgodilo že enkrat prej. Večini tukajšnih rojakov je znano, da kadar Colorado Sunshine priredi piknik, je res piknik, ki je vreden svojega imena. Tudi glede tega lahko za-| gotovim pričakovane goste, da bo eden najboljših, kar jih je še bilo to poletje. Vsak, ki bo ! la, piknik posetil, se bo lahko i prepričal, da-ne razdiram praz-' nih besed s tem zagotovilom. Prva važnost tega piknika . bo, da se bodo obračali na ražnju: jagnje, janc, jagnetina in koštrun. Torej štirje, pa vsi v isti obliki! Coloradske črešnje.. ki *'*o dozorele pred par tedni, '• so bile sicer strašno kisle, pa so j se kljub temu izpremenile v , prijetno sladko tekočino, ki ogreva in ,razveseljuje nje oboževalce. Na pikniku bo seveda zastopana tudi zlata California, ki prav nič ne zaostaja za črešnjami srebrne Colorade. Preskrbljeno bo tudi za sladko-snedce in “hot-dog-jedce,” z eno besedo, na razpolago bo gostom vse, kar se od prvovrstnega piknika zahteva. Društvo Colorado Sunshine bo postreglo posetnike piknika z najboljšo voljo in vsi se lahko nadejajo lepe in prijetne zabave v prosti naravi. Rojaki v Denver ju ter bližnji in daljni okolici so vljudno vabljeni, da posetijo ta piknik v nedeljo 21. avgusta. Pozabimo za en dan življenjske neprijetnosti in iznebimo se kislih in dolgih obrazov vsaj za nekaj ur. Pomnimo, da bo našemu zdravju več koristilo par veselih in brezskrbnih ur v lepi naravi in prijetni družbi, kot pa če stiskamo lemone mesece in leta. Zato na svidenje na pikniku na Smoletovi farmi v nedeljo 21. avgusta! Za društvo Colorado Sunshine, št. 201 JSKJ: Frank Smole Jr. Youngstown, O. Tem potom poživljam člane društva sv. Antona, št. 108 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 21. avgusta. (Zadnjič je bilo poročano, da se seja vrši 12. avgusta, kar je bila pomota. Seja se bo vršila 21. avgusta.) Pričela se bo točno ob dveh popoldne. Seja se bo vršila v običajnih prostorih. Na tej seji bo več važnih reči za rešiti. Med drugim bomo tudi slišali poročilo delegata o poteku Chicago, 111. Tem potom naznanjam članicam društva Zvezda, št. 170 JSKJ, da se naša prihodnja seja vrši v četrtek 18. avgusta zvečer v navadnih prostorih. Seja bo zelo važna in vse članice so prošene, da se je gotovo udeležijo. Obenem opozarjam tiste, ki kaj dolgujejo na asesmentu, da poravnajo do 24. avgusta, da ne bodo suspendirane ali črtane iz Jednote. Dokler smo imele kaj v blagajni, smo rade pomagale potrebnim članicam, zdaj pa ne moremo več.. isateU Pošljite $1.00 U: pričeli ga bomo pošli]*4 Vsa pisma naslovite »»• GLAS NAROD^ c iv i oin vi# York. 216 VV. 18Ih St.. Ne« York, ISKOVINE od najmanjše do največje za društva in posameznike izdeluje lično moderna slo-venska unijska tiskarn^ Ameriška Domovina 6117 st. clair CLEVELAND,OHl^ %* EDINA SLOV. BANKA V ZEDINJENIH DRŽAVAH North American Trust banka C131 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. Ima premoženja skoro $6,000.000.00 Jemlje denar na hranilne vloga Iz vseh delov Zedinjenih in tudi iz Kanade in od drugod. ^ • Kadar pošiljate denar v staro domovino, ali kam druS pošljite ga potom tega varnega in zanesljivega denarnega zav ki ima izvrstne zveze z vsemi bankami sveta. . ju Ta slovenska banka ima $200,000.00 osnovnega kapital® $280,000.00 rezerve, kar garantira hranilne vlove vlagateljem. držav Reading, Pa. Članstvu društva sv. Jurija, št. 61 JSKJ naznanjam, da je bilo na redni mesečni seji meseca julija sklenjeno, da se za-naprej ne založi za nobenega člana več iz društvene blagajne. Kdor ne bo plačal asesmenta do 25. v mesecu, bo suspendiran; druzega izhoda ni. Prosim, da članstvo to vpošteva, da ne bo prišlo do kakega prerekanja. Bratski pozdrav! Za društvo št. 61 JSKJ: Anton Jaklič, tajnik. ■ -v- LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠT. 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji Ima vlog nad 430,000,000 Din. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojin1 P1 ženjem in z davčno močjo. ,,.no Za male trgovce in obrtnike obstoji pri hranilnici * .jev®' društvo, za pupilne naložbe pa sndni depozitni oddelek. Zajna‘i,ja P0 nje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje den pošti pa svoje položnice. Indianapolis, Ind. Društvo sv. Jožefa, št. 45 JSKJ, se najlepše zahvaljuje glavnim uradnikom in uradnici in -delegatom in delegatinjam, 14. redne konvencije JSKJ, ki UIC ^ swaiJJlc ou uu 0. „ so bili z nami tako prijazni in potrpežljivi. Zahvalimo se tudi Telefon št. 201G in 2616 Poštni čekovni račun št. 10533. Uradne ure za stranke so od 8. dc 12. in pol.