K največjemu prazniku
jasen dan junija je. Solnce siplje svoje dobro-dejne žarke na nadepolno setev. Prepelica pepedika med svetlozelenim klasjem, ki se ravno odvije iz dolgih listov.
Travniki so v najlepšem cvetju; gozdje v polnem
zelenju. Prijazno nas vabi hladna senca v svoje o-krilje. A danes ni-mamo časa, da bi počivali pod košato bukvijo; danes, ko vse dela, ko vse hiti in se pripravlja na nekaj svečanega.
Glej, oče so hi-teli že davi v goz-dič in so nasekali smrečic, brez in ze-lenih bukovih vej. Pripeljali so jih že domov. Smrekam so oklestili spodnje vejice in obelili de-blo.   Brezc   pa   in
bukove veje so spodaj priostrili, da se lahko zataknejo v zemljo, ko jih postavijo ob cesti pri hiši.
Celo vrsto takih drevesec zasadč ob hiši. Na oglu in pred vratmi pa smreke, vmes pa belokožnate breze. Postavijo jih tako nagosto, da se skoraj ne vidi hiša skozi.
ln kako ne bi ozaljšali poti, saj bo šel mimo sam Odrešenik — dobro se je Njemu kaj prikupiti. Zato nc zamudi nihče prilike, da bi ga ne počastil. Olej, tudi deklice so pohitele v log s košaricami, na-birat pisanega cvetja, da ga bodo jutri, belo oblečene, potresale po poti pred presv. rešnjim Telesom.
Solnce polagoma zahaja. Okrog hiš je že vse ozaljšano in počejeno. Gospodarji so dovršili svojo dolžnost. A čaka jih še drugo delo. Narediti je treba še Štiri oltarje, kajti jutri se bodo rabili pri procesiji. Zatorej   se  zbirajo  možje  k skupnemu delu. Vsakdo
SJ   83   IS
6*
natihem dela z veseljem, da bolj počasti Boga. Ljubijo Boga ti ljudje, in z ljubeznijo do Njega stavijo kapelico. Res, borna bo ta kapelica! Lesen oltarček, stene in strop vse iz zelenih vej, pa vendar se bo ponižal Kralj nebeški, da pride notri. Saj ve, da delajo ljudje z blagim namenom in radi dadč vse, kar morejo. Sa) Bog ne ljubi zlata,  Ijubi pa blaga srca in zlate duše.
Solnce že tone za goro, dan že ugasuje, noč razpenja svoja krila po vsemiru. Delo je končano, vse pričakuje slovesnega dne.
Vse bolj svečane sanje je vdahnil angel - varih zemljanom tisti večer pred presv. rcšnjitn Telesom, kakor pa druge noči. Dečki so snivali o dolgi procesiji, v kateri se bodo oni prvi vrstili in poleg njih gospod učitelj; deklice pa so sanjale o zlati monštranci, pred katcro bodo potresale pisane cvetke iz lepe košarice; možje pa so spavali v nadi, da so storili v čast božjo, kar je bilo v njih močeh.                          Mokriški
Sv. Anton Padovanski je nenavadno veliko milosti prejel od Boga zase in za druge. Zase zlasti te-le: v nedolžnosti je preživel svoja mlada leta; zgodaj je bil sprejet v red avgu-štincev in kmalu potem v red frančiškanov, kjer se je odlikoval z izredno ponižnostjo in svetostjo; Jezus se mu je prikazal kot božje Dete, ki ga je smel v naročje vzeti in ga ob-jemafi; še otroci so slutili njegovo nenavadno pleme-nitost srca, ker so na dan njegove smrti v Padovi po ulicah tekali in klicali: ,,Svetnik je umrl, svetnik je umrll" — V prid drugim pa mu je Gospod podelil tolik dar govorništva, da se največji grešniki niso mogli ustavljati njegovim prepričalnim in pretresljivim bese-dam: brezštevilni so tudi čudeži, ki jih je Bog delal že v življenju in po smrti tega svojega izvoljenca.
Preprosto se da sklepati: če je sv. Anton že toliko drugim pomagal, zakaj bi tudi meni ne? In po tem uravnaj svoje češčenje in zaupanje do tega velikega svetnika!1
' Obširen popis v knjižici: ,Kako  ti jc ime?° I. zvezek.
83    84    ^!
Sv. Alojzij. Čudovito lepa je družba vseh milijonov svetnikov v nebesih. Ti so izbrani izvoljenci izmed vseh ljudi, kar jih je kdaj živelo na zemlji. Ako si pa tudi že med izvoljenci izbiramo, moramo pač v prvo vrsto postaviti s v. Alojzija, ker si je v izredni popoinosti pridobil krščansko pravičnost, ki vcli: »Varuj se hudega, delaj dobro!" Hu-dega — greha — se je izogibal tako skrbno, da se še ne da gotovo dognati, je li — vedoma in nalašč — storil sploh tudi kak tnali greh. Za dobra dela in čed-nosti si je pa prizadeval s toliko vnemo, da se lahko dvomi, ali bi se bil mogcl še bolj v teh okoliščinah, v katerih je živel.
Sv. Alojzij je v sedmem letu že kleče molil sedem izpokornih psalmov in duhovske molitve preblažene device Marije. V devetem letu je storil obljubo ved-nega devištva. V trinajstem letu se je začel trikrat na teden postiti ob kruhu in vodi. Bičal se je in z ostri-nami pod obleko. mrtvil svoje nežno telo. V sedem-najstem letu je stopil v red jezuitov in čez šest Iet redovniško - svetega življenja se preselil v nebesa. V molitvi je bil tako zbran v Bogu, da v šestih tednih ni bil toliko časa razmišljen, kot se zmoli ena češčena-marija. Radi nedolžnega življenja je zaslužil ime: An-gelski mladenič! Tekmeci, kje ste?J