IA PLAČANA PRI POŠTI 1102 Brez konkurence v zmogljivostih in ceni možnost nastavitve velikosti hoda servomehanizmov, funkcija Sub-Trim-Memory, kombinirani mešalnik za povelje nagib/smer z možnostjo izklapljanja Dual-Rate, nastavljiv na dveh pozici¬ jah, z možnostjo nastavitve J velikosti odklonov od 5 do II 125 % za 3 servomehanizme, II, vgrajen računalniški alarmni II k sistem. ! # 8 pomnilnikov, velik LCD-zaslon, sistem Real-Time-Procesing (RTP), poenostavljeno programiranje s pomočjo dvosmernih klecnih tipk, obširen osnovni program s funkci¬ jami za letalske modele F3A, F3B, F3C, F3D in F3E, helikopterski program, ki omogoča uporabo stan- dardne glave ter sistema Heim in 120° (CCPM), uporabniku prijazna iLd izbira programov, p? štoparica s funkcijo ' ..š' Jfjf " »countdovvn«, * [M m mikroračunalniški W K komplet za RV ' M Kat. št. 4724 za m območje 35 MHz M Kat. št. 4724.B za f območje 35 MHz -B Kat. št. 4725 za območje 40 MHz T-,'. , - * ' * t . ,Na.§liki je prikazan popolndma oprem¬ ljen oddajnik mc : 12^, Podrobnejše informapife na'jdete v^Graupnerjevem katalogu FS z'novostmi. GRAjJPNERGmbH & Co. I 5 .G • Postfach 1242 • D-73220 Kircfiheim/Teck 1 . f ,. * ■ , www.graupner.de AZ 80 f '1866'VI 1 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih SEPTEMBER 2000, LETNIK XXXIX, CENA 330 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Direktorica: Irena Junkar Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 061/179 02 20, faks: 061/179 02 30, e-pošta: joze.cuden@tehniska-zalozba.si internet: http://www.tehniska-zalozba.si Naročniški oddelek: telefon: 061/179 02 24, faks: 061/179 02 30, e-pošta: tzs-lj@siol.net Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 330 SIT, naročnina za prvo polletje pa 1 650 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-601-280532 Celoletna naročnina za tujino znaša 6600 SIT (65 DEM oziroma 30 USD). Devizni račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Glavni urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič, Tisk: Tiskarna Ljubljana, d. d. Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) s'odi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Maketa letala Pilatus PC-9 Piran v maskirnih barvah j Kogovšek rt ,0 n i 1 r (o KAZALO KAZALO 186671 2 4 6 8 10 12 15 16 25 26 26 28 30 31 32 32 34 38 40 TEŽKA INDUSTRIJA ZA LAHKE MODELE. TEKMOVANJE MMK LOGATEC 9K31M STRELA-1. MODEL RAKETE STIROSTAR BAMBI TEKMOVALNI DELTOIDNI ZMAJ .. ELEKTRIČNI POGON - REDUKTORJI TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - SAAB JAS-39 GRIPEN. - MESSERSCHMITT 262A-1A/U-3 NAMIZNA BATERIJSKA SVETILKA. UGASNI SVEČO SKOZI LIJAK GRAVIRANJE OGLEDALA STENSKA URA Z NIHALOM. HIŠNA ELEKTRONSKA POŠTA NOVO NA TRGU STOJALO ZA SVINČNIKE LOPATKA ZA PREŽIVETJE. PILATUS PC-9 DIRKALNI AVTOMOBILČEK. UGANKARSKI KOTIČEK l REPORTAŽA Težka industrija za lahke modele GUY REVEL Najpogostejši material za prekrivanje letalskih modelov je danes za temperatu¬ ro občutljiva plastična folija. Najbolj pri¬ ljubljena med njimi, ki pokriva dobrih 60 odstotkov svetovnega trga, se imenuje Oracover, izdelujejo pa jo v Nemčiji. Od¬ ločil sem se za ogled te specializirane, modelarjem namenjene industrije. Leipzig, več kot štiri desetletja del Nemške demokratične republike, je eno najbolj znanih nemških mest. Ko sem ga spomladi obiskal, tudi težki črni oblaki in močno deževje niso mogli skriti zapušče¬ nosti mesta, v katerem so tako dolgo zane¬ marjali tudi najosnovnejše vzdrževanje objektov in cest. Skozi razpokani asfalt in luknje v cesti iz granitnih kock je rasla tra¬ va, v vrstah starih stavb ob cesti pa jih je bilo veliko brez oken in z majavimi opeč¬ natimi zidovi. Kljub opaznemu napredku v zadnjih desetih letih je zapuščenost to¬ mu v Niirnbergu. Na nemškem trgu sta bila modelarjem včasih na voljo poliestr¬ ski Monokote iz ZDA in polipropilenski Solarfilm iz Velike Britanije. Malo zdrave konkurence pa nikoli ne škodi in podjetni Lanitz se je lotil dela. Prvič je poskusil v bližini Berlina, nato pa se je preselil v Leipzig. Vrste folij Obstaja veliko vrst folij za prekrivanje. Proizvajajo jih večinoma na osnovi dveh umetnih mas, polietilena in poliestra. Oba materiala se s temperaturo krčita, preneseta pa tudi visoke strižne napeto¬ sti. Polipropilen je bolj elastičen in se bo¬ lje krči, poliester pa se krči slabše, vendar je bolj odporen proti zunanjim vplivom, zaradi večje togosti pa pripomore tudi k trdnosti konstrukcije. Folije ločimo tudi bilo treba le še prirediti za varnostne in delovne standarde zahoda. Po obsežnih predelavah tovarna danes ustreza tudi najstrožjim zahtevam. Številne stopnje obdelave Na začetku obiska sem se pustil prese¬ netiti. Siegfried je vztrajal, da pričneva v kemijskem laboratoriju, ki je temelj vsega drugega. Ogledal sem si preizkušanje raz¬ ličnih načinov barvanja folij ter se prepri¬ čal, kolikšno pozornost posvečajo točno¬ sti odtenka barve. To nadzirajo skozi ves postopek in preverjajo njeno istovetnost z barvami predhodnih proizvodnih serij. Kupec folije določene barve je lahko pre¬ pričan, da bo čez nekaj let lahko kupil fo¬ lijo natančno iste barve. Točnost odten¬ kov preverjajo na dva načina. Prvi je vi¬ zualni, opravljajo pa ga v posebnem pro- Najpomembnejši del tovarne je laboratorij, v katerem preizkušajo in razvijajo poliestrsko folijo, barvne premaze in lepila. Ponosni lastnik Siegfried Lanitz je poln načrtov za razvoj Oracover- jevih folij. Na sliki je z vzorcem nove večbarvne folije. likšna, da Leipzig še dolga leta ne bo zasi¬ jal v svojem nekdanjem blišču, njegova in¬ dustrija pa ne dosegla zahodne. Podjetje Lanzig-Prena, v katerem izde¬ lujejo folijo Oracover, se nahaja v zahod¬ nem predmestju nasproti manjše želez¬ niške postaje in s tablami še izpred prve svetovne vojne. Medtem ko je bilo zadnjih petdeset let na zahodu dovolj, da se vsa infrastruktura prenovi vsaj dvakrat, je je večina na nekdanjem vzhodu še iz časa cesarja Viljema II. Izstopajoča iz množice nekdaj rume¬ nih tovarniških poslopij stoji obsežna stavba podjetja Lanzig-Prena, sodobna to¬ varna, kakršnih smo vajeni drugod. V bis¬ tvu je to prenovljena stavba kemične to¬ varne, ki je prej še v državni lasti proizva¬ jala različne vrste plastičnih folij, vendar so obsežne posodobitve povsem skrile nekdanji socrealistični videz. Pred stavbo me je čakal Siegfried La¬ nitz, ki je s proizvodnjo folij za prekriva¬ nje letalskih modelov pričel pred več kot dvajsetimi leti. Modelarstvo mu ni tuje, saj vodi podjetje za proizvodnjo in distribuci¬ jo modelov, ki se je predstavilo tudi na sej¬ po načinu nanosa barve. Nekatere so se¬ stavljene iz bele podlage, na katero je na¬ nesena plast za toploto občutljivega barv¬ nega veziva. Glavna sestavina drugih vrst folij pa je preprosto debelejši sloj barvne¬ ga veziva, na katerega se barva natiska in nato prekrije še z brezbarvno plastjo vezi¬ va. Takšen tip folij prepoznamo po neena¬ komernih barvnih mejah ob njihovih ro¬ bovih. Pri Oracoverju proizvajajo zadnji tip folij. Ob prihodu v tovarno me je preseneti¬ la predvsem njena velikost. Kemična in¬ dustrija zahteva prostorne proizvodne hale, še pomembnejši pa so obsežni pro¬ stori za skladiščenje nevarnih, eksploziv¬ nih in strupenih snovi. Prav prostorske zahteve so bile ključne pri izbiri kraja za tovarno. Po združitvi obeh Nemčij je bilo v njenem vzhodnem delu mogoče poceni kupiti veliko funkcionalnih industrijskih površin njenih nekdanjih zastarelih to¬ varn, kar je bilo prednost v primerjavi z dragimi tovrstnimi površinami na zaho¬ du. Tovarna, ki jo je Lanitz kupil, je bila še posebej primerna, ker je nekoč proizvaja¬ la plastične folije vseh vrst, tako da jo je štoru, osvetljenem z nevtralno svetlobo in pred sivim ozadjem. Na ta način izločijo vpliv barv ozadja in osvetljenosti. Enak postopek se uporablja za določanje rav¬ notežja barv pri novih dvobarvnih folijah. Nato računalnik s pomočjo analize valov¬ nih dolžin to pretvori v osnovne numerič¬ ne vrednosti. Tudi to še ne zadostuje. S pomočjo ul¬ travijolične svetlobe v kratkem času simu¬ lirajo leta bledenja barve pod običajno dnevno svetlobo. To omogoča določitev hitrosti in načina spreminjanja barve, cilj tega postopka pa je izdelati proti Mede¬ nju odporno barvo, kar je ena težjih na¬ log. V ta namen je na voljo posebna tem¬ nica, v kateri je edini svetlobni vir svetlo¬ ba točno določene valovne dolžine, ki omogoča zadovoljivo primerjavo med od¬ tenki različne obledelosti. Seveda v laboratoriju razvijajo tudi nove barvne folije in v času mojega obi¬ ska je bil poudarek na razvoju trenutno vse bolj popularnih dvobarvnih folij. Proi¬ zvodnja folij z različnimi vzorci se je pri¬ čela pred slabim letom, ker pa so modelar¬ jem pri srcu opaznejši pisani modeli, se 2 september 2000 TCE.E 1 Na fotografiji vidimo nekaj preizkušancev, namenjenih razvoju novih barvnih vzorcev in kombinacij. Posebno pozornost posvečajo vplivu osnovne barve na odtenek naslednjega nanosa. Dva najnovejša stroja, ki bosta že čez nekaj tednov izdelovala po sto tekočih metrov folije na minuto. Proizvodnja teče neprekinjeno v treh izmenah. njihovo število s časom povečuje. Trenut¬ no edino folije Oracover s svojim postop¬ kom tiskanja omogočajo dvo- ali celo več¬ barvne vzorce, kar je pri postopkih, pri katerih barvo mešajo z vezivom, sploh ne¬ mogoče. Vendar večkratno tiskanje moč¬ no poveča proizvodne stroške in končno ceno, ki je zazdaj za trg še previsoka. Takšne postopke bodo kmalu razširili tudi na druge vrste folij in tkanin. Lanitz mi je pokazal vzorec folije, potiskane v večbarvno maskirno shemo. Njen videz je bil zelo prepričljiv, vendar je povpraševa¬ nje po takšnih izdelkih trenutno še pre¬ majhno. Ko sem si obseg proizvodnje og¬ ledal, sem se s tem moral strinjati, kljub temu pa bo to velika pridobitev za mode¬ larje. Pomislite, kaj vse bi bilo mogoče na¬ rediti s folijami v barvah »lozenge« ma¬ skirnih shem za nemška letala iz prve sve¬ tovne vojne v različnih merilih, če ome¬ nim le en primer. Žal pa je obseg najmanj¬ še serije nekaj deset tisoč tekočih metrov in celo na meji rentabilnosti je ne bi bilo mogoče prodati. Nov dvobarvni film se je hitro uveljavil, tako da razmišljajo o njegovem nadaljnjem razvoju. Na fotografijah lahko vidite, da tudi primernost novih barvnih shem strogo nadzorujejo. Ko proizvodnja že teče, ka¬ kovost vsake serije preverijo vsaj petkrat. Barvanje filmov Težko je verjeti, vendar je največji del tovarne Oracover mešalnica barv. Ogrom¬ ni rezervoarji za mešanje se polnijo s toč¬ no določeno količino osnovnih barv. Obi¬ skovalec tukaj prvič dobi predstavo o ob¬ segu proizvodnje, ki zahteva tolikšno koli¬ čino barve. Vtis še poglobi dejstvo, da vsak tekoči meter folije tehta samo nekaj gramov, od katerih le delček odpade na barvo. Dvorana za mešanje je zelo pomem¬ ben del proizvodnje. Stalna kontrola pre¬ prečuje morebitne napake v količini do¬ dane barve in s tem tudi najmanjša odsto¬ panja od želenega odtenka končnega proizvoda. Kontrola je stroga celo pred vstopom osnovnih barv v proizvodni pro¬ ces. Takoj ko jih dobavitelj dostavi v tovar¬ no, preverijo njihovo točnost. Izdelava folije Na poti proti glavni proizvodni dvora¬ ni smo v skladišču lahko videli velike role folije, ki so čakale na končno obdelavo, vsaka pa je tehtala nekaj ton. Že pomisliti na tolikšno količino, namenjeno prekriva¬ nju modelov, ki zahtevajo vsak le nekaj metrov folije, je težko. V vsaki roli je bilo namreč kilometre in kilometre folije. La¬ nitz je pokazal tudi nakopičene papirnate vreče, polne surovega poliestra. Z njim se proizvodnja pravzaprav prične, kajti pre¬ delajo ga v osnovno folijo, ki jo nato pre¬ krijejo z vezivom ter nanj natisnejo barvo. V nasprotju z mnogimi drugimi proizva¬ jalci, ki nosilno folijo kupijo že narejeno ter nanjo natisnejo barvo in jo prekrijejo z vezivom, pri Oracoverju folijo izdelajo sami, da do popolnosti ustreza modelar¬ skim potrebam. Na Oracoverjevo folijo zato temperature do 100 °C ne vplivajo, nato pa se krči enakomerno v vseh sme¬ reh za 1 % na vsakih 10 °C povišanja tem¬ perature do 150 °C. Lastnosti veziva ustre¬ zajo lastnostim folije, tako da se najlaže prilepi pri 100 °C, še preden se prične kr¬ čiti. Veliko modelarjev navodil za upora¬ bo folije ne prebere, tako da jo poskušajo prilepiti pri previsokih temperaturah. Da bi si nameščanje folije olajšali, temperatu¬ ro še povečajo, kar stvar samo poslabša. Folijo se namreč lepi pri najnižji možni temperaturi, ki se jo nato počasi poveču¬ je, da se folija napne. Oba glavna postop¬ ka prekrivanja modela sta tako popolno¬ ma ločena. Zaradi točno določenih lastnosti lep¬ ljenja in krčenja je Oracoverjeva folija ne¬ kaj posebnega. Lanitz je nanjo upravičeno ponosen. Skrbno čuvane skrivnosti proizvodnje Podrobno fotografiranje velikih stro¬ jev za izdelavo folije zaradi varovanja in¬ dustrijskih skrivnosti ni bilo dovoljeno. Ti stroji so računalniško krmiljeni, folija pa gre skozi ponovljene procese segrevanja, hlajenja in valjanja, dokler ni pripravljena za tiskanje barve. Vezivo se nanaša s po¬ stopkom, podobnim tiskanju, in ne, kot je običajno, v obliki nanosa stalne debeline. Rezultat je nanos brez nepravilnosti, nje¬ gova debelina pa zaradi svoje majhnosti pravzaprav ne zasluži svojega imena. Nove večbarvne folije kot vsi postopki večplastnega tiskanja zahtevajo več časa, stroški pa so temu primerno višji. Prav za¬ radi tega večbarvne folije kar nekaj let niso šle v proizvodnjo. Vendar se je poka¬ zalo, da so modelarji pripravljeni za uni¬ katno folijo odšteti tudi več denarcev. Proizvodnja se je tako povečala, ponudba pa se bogati z novimi vzorci. Eden najbolj priljubljenih je t. i. karbonska tkanina, ki deluje zelo prepričljivo. Bralec si težko predstavlja količino fo¬ lije, ki jo izdelajo v takšni tovarni. Še bolj bega dejstvo, da so vsi ti kilometri folije namenjeni samo modelarjem. Delo pote¬ ka v treh izmenah neprekinjeno noč in dan. Če vsak od zdaj delujočih strojev iz¬ dela na minuto 20 tekočih metrov folije, obsega dnevne proizvodnje ni težko izra¬ čunati. Vendar to še ne zadostuje in prav v času mojega obiska so za delovanje pri¬ pravljali dva nova stroja s kapaciteto kar 100 tekočih metrov na minuto. Samo ti novi pridobitvi bosta tako na dan izdelali količino folije, ki zadostuje za prekritje približno 10.000 modelov! Ob takšnem obsegu proizvodnje je skrb za varstvo okolja nujna. Tekočine in mr 1 september 2000 3 pline filtrirajo in znova uporabijo, odpad¬ ke pa hranijo na ločenem, zaradi nevarno¬ sti eksplozije skrbno nadzorovanem ob¬ močju. K sreči ima tovarna v Leipzigu do¬ volj prostora za skladiščenje nevarnih snovi. Te namreč prekrivajo kar nekaj hektarjev površine. Nared za kupce Folije so na voljo v nekaj različicah; mogoče jih je nabaviti v dveh debelinah, in sicer samolepilne (za manjše popravke ali barvno poživitev modela) ter kot obi- Končna skladiščna dvorana, kjer prav¬ kar proizvedene ro¬ le previjejo na obi- čajnejšo dolžino, bolj primerno za prodajo. Ta je na¬ vadno deset tekočih metrov, kupcu pa po želji odmerijo tudi daljše. Pakirne stroje na sliki upo¬ rabljajo za redkejše barve, medtem ko je pakiranje običaj¬ nih barv popolno¬ ma avtomatično. čajne, za temperaturo občutljive folije. Vseh barv je preprosto preveč, da bi jih lahko našteli. Njihova paleta je tako širo¬ ka, da večina modelarskih trgovin v svoji ponudbi ne premore niti desetine vseh razpoložljivih barv. Na poti do kupcev je treba velikanske trinajsttonske role (glej fotografijo) pre¬ delati v kaj bolj pripravnega. Ena od dvo¬ ran je namenjena samo rezanju in pakira¬ nju folije. Role, namenjene večjim trgovi¬ nam, režejo na polavtomatskih strojih, vse drugo je popolnoma avtomatizirano. Stroj folijo razreže na natančno določene dolži¬ ne, jo zvije, zavije in ob tem doda še navo¬ dila za uporabo, pač v jeziku države, v ka¬ tero je namenjena. Oracoverjeve folije se prodajajo po vsem svetu, tako da jih naj¬ demo tudi na policah japonskih in kitaj¬ skih trgovin. Prihodnji projekti Oracover se je s časom prebil na čelo svetovnih proizvajalcev folije, tako da celo proizvajalci ARF, ki kaj dajo na kako¬ vost, samolepilne plastične folije zame¬ njujejo z njihovimi proizvodi. Tako pokri¬ vajo več kot polovico potreb svetovnega trga, kar pa je bilo doseženo z nepresta¬ nim izpopolnjevanjem in vse boljšo kako¬ vostjo. Za ponazoritev: verjetno največji posamični kupec Oracoverjevih proizvo¬ dov je češko podjetje Pecka-Modelar, ki z njimi zalaga vse proizvajalce modelov v tej državi. Ker je Češka največji proizvaja¬ lec modelov v Evropi, je podoba jasna. S časom lahko pričakujemo, da bodo zelo uspešnim dvobarvnim folijam sledili novi artikli. Kot kaže, bo število barv na folijah naraslo, vendar Siegfried Lanitz tega še noče potrditi. Možnosti za razvoj je še veliko, Oracoverjevi proizvodi pa s svojo velikansko proizvodnjo spodbujajo in dvigujejo raven modelarjenja po vsem svetu. Tekmovanje MMK Logatec JURE MILJEVIČ V prostorih osnovne šole v Gornjem Logatcu je 20. maja spet potekalo tekmo¬ vanje v organizaciji MMK Logatec. Kot po¬ navadi je bilo tematsko omejeno na letala iz obdobja druge svetovne vojne v merilih 1 : 72 in 1 : 48 ter potniška letala v merilu 1 : 144. Nastopilo je 18 udeležencev, med njimi prvič trije mladi maketarji. V merilu 1 : 72 je potekal hud boj med Avgustom Kladuškom z maketo henschla Hs-129 B-3 in Alešem Šinkovcem z dakoto. Na najvišjo stopnico se je sicer povzpel Kladušek, čeprav je Šinkovec gotovo vlo¬ žil v svojo maketo največ dela. Izdelal je namreč repliko letala, ki v čast nekdanjih partizanskih letališč v Beli krajini stoji pri Črnomlju. Pohvalimo lahko s številnimi fotografijami obogateno dokumentacijo, točnost barv, predvsem pa obsežno, v sa¬ mogradnji izdelano notranjost. Zaradi boljšega pregleda je bila maketa predstav¬ ljena z odrezanim zgornjim delom trupa. Vsekakor vredno pohvale. Na tretjem me¬ stu je bil še en Hs-129 B-2 avtorja Janeza Žure, zmagovalca istega tekmovanja iz¬ pred dveh let. Najbolj je v tej kategoriji pritegnil pozornost sovjetski strateški bombnik iz tridesetih let, tupoljev TB-3. To zahtevno maketo je izdelal Primož De¬ benjak in z njo zasedel peto mesto. V merilu 1 : 48 je spet zmagal Tone Furlan z odlično izdelano notranjostjo nemškega nočnega lovca messerschmitt Me-110 G-4, ki pa ji je sledilo zelo pov¬ prečno letalo. Za malo več kot točko je prehitel north american P-51 B mustanga Short-Fuse Sallee stotnika Richarda Tur¬ nerja, ki ga je izdelal »iz škatle«, a zelo ko¬ rektno, gostitelj Samo Štempihar. Sodnika sta bila v hudi dilemi, saj je imel Furlanov 4 september 2000 'TIRIl 1 REPORTAŽA Gotovo naj privlačnejša maketa v merilu 1 : 72 je bil sovjetski štiri- motorec TB-3 Primoža Debenjaka. DC-3 Pastem Express Neje Štempihar je odnesel prvo mesto v katego¬ riji potniških letal. Spodbudni poskusi novincev: diorama letala PBJ-1D v izvedbi Blaža Rakarja Dakota Aleša Šinkovca v izvedbi kabrio izdelek že na zunaj opazne pomanjkljivo¬ sti. Najbolj moteče so bile nalepke, ki so se prav nemarno svetile, manjkalo je mili¬ meter ali dva belih spiral na kapah prope¬ lerjev, ki sta bila, sodeč po fotografijah, v napačni barvi. Črna površina pod levim krilom se je razlezla dosti predaleč na sivo polje, obe zgornji barvi sta bili sumljivi, maketa sama pa je po merah in obrisu krepko odstopala. Ker noben od tekmo¬ valcev takšnih netočnosti ni popravljal, sta sodnika to napako sklenila spregleda¬ ti. Razen spet odlično staranih in umaza¬ nih izpušnih cevi je bila maketa kot iz pralnice, tako da je bila bolj malo podob¬ na repliki pravega letala. Prvo- in drugou¬ vrščeni bi prav lahko zamenjala mesti, kaj¬ ti Štempiharjev mustang je bil praktično brez napak, odlično pobarvan in realistič¬ no staran. Tretje mesto je zasedel Igor Kolbezen s še enim dobro izdelanim mu¬ stangom, znanim P-51 D Big Beautiful Doli v barvah polkovnika Johna Landersa. V konkurenci potniških letal v merilu 1 : 144 je prehodni pokal iz rok lanskolet¬ nega zmagovaca Daniela Viteza prevzela Jerneja Štempihar. Zmago ji je prinesla maketa potniške legende douglas DC-3. Drugouvrščeni Aleš Šinkovec je s svojim concordom zaostajal le za dve točki, ena¬ komernejši nanos barve pa bi mu verjet¬ no prinesel zmago. Pohvalimo lahko kar tri novince na maketarskih tekmovanjih. V merilu 1 : 72 je Blaž Rakar nastopil z dioramo morna¬ riške različice srednjega bombnika mitc- hell, north american PBJ-1D, Tadej Began pa z Grummanovim F6F-3 hellcatom. V merilu 1 : 48 je tekmoval Klemen Mlečnik s F4U-4B corsairom, ki je ostal v spominu predvsem zaradi lepega enakomernega nanosa barve. Vsi trije novinci bodo mo¬ rali svoje maketarsko znanje še izpopolni¬ ti, vendar razveseljuje že njihova udeležba na tekmovanjih. Tekmovanje v Logatcu je s svojo temati¬ ko, omejeno na eno časovno obdobje, edinstveno v našem prostoru. Pohvalna je tudi izbira sicer zanemarjene kategorije potniških letal. Da bi tekmovalci razglasitev rezultatov laže dočakali, v prihodnje ob tekmovanju ne bi škodila kakšna spremlje¬ valna prireditev. Z nestrpnostjo torej priča¬ kujemo jesensko tekmovanje, na katerem se bodo maketarji pomerili v izdelavi ma¬ ket letal iz časa prve svetovne vojne. _ TIMOVI NAČRTI _ Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse TIMOVE NAČRTE: TIMOV NAČRT 1 - motorni letalski RV-mode! basic 4 star. 510.00 TIMOV NAČRT 2 - RV-jadrnica lipa 1.510.00 TIMOV NAČRT 3 - jadralni RV-model HOT-94.514.00 TIMOV NAČRT 4 - Polmaketa letala cessna 180.668.00 TIMOV NAČRT 5 - RV-model katamarana KIM-1.514.00 TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke.514.00 TIMOV NAČRT 7 - jadralni RV-model HOT-95 . 607.00 TIMOV NAČRT 8 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke.514.00 TIMOV NAČRT 9 - !omy-E, elektromotorni jadralni RV-model.514.00 TIMOV NAČRT 10 - maketa lovskega letala Polikarpov 1-15.. 514.00 TIMOV NAČRT 11 - jadralni RV-model glta. 668.00 TIMOV NAČRT 12 - racoon HLG-3.514.00 TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model.616.00 TIMOV NAČRT 14 - maketa vodnega letala utva-66H.514.00 TIMOV NAČRT 15 - RV-model trajekta.514.00 TIMOV NAČRT 16 - spltflre, RV-polmaketa za zračne boje.... 514.00 TIMOV NAČRT 17 - trener 40, trenažni motorni RV-model... 616.00 TIMOV NAČRT 18 - lupo, elektromotorni RV-model. 650.00 TIMOV NAČRT 19 - P-40 warhawk. RV-polmaketa za zračne boje. 650.00 TIMOV NAČRT 20 - potepuh, RV-model motorne jahte. 650.00 Načrte lahko naročite na naslov uredništva. Revija TIM. Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, tel.: 10611 179-02-24. K ceni prištejemo še stroške poštnine. Pošiljko vam bomo poslali po povzetju. TEE.E 1 september 2000 5 Samohodni raketni sistem zračne obrambe 9K31M strela-1 (SA-9 gaskin) ANDREJ KOGOVŠEK Po predstavitvi izvidniškega oklep¬ nega vozila BRDM-2 je pred vami še predstavitev protiletalske različice tega vozila. V tej številki bomo na kratko opi¬ sali sam sistem, v naslednji pa bosta predstavljeni še maketa in njena grad¬ nja. Ideja in razvoj Ob koncu petdesetih let so v vrho¬ vih sovjetske armade ob analizi zračne obrambe enot nižjega nivoja (od briga¬ de navzdol) ugotovili, da tedaj obstoje¬ ča topniška orožja (protiletalski topovi S-60, samovozni PZ sistem ZSU-57-2) zračne obrambe ne zagotavljajo več us¬ trezne zaščite (predvsem oklepno-me- haniziranih enot) pred napadi iz zraka. Zato so pripravili zahteve za nov lahki raketni sistem zračne obrambe, ki naj bi bil sposoben prestrezanja in uničeva¬ nja ciljev, letečih s hitrostmi od 200- 250 m/s na višinah od 50-1500 m in razdaljah do 2 km. Z delom so v kon¬ struktorskem uradu za precizno tehni¬ ko OKB G KOT (OKB-16) in CKB »Geo¬ fizika« (razvoj glave za sledenje in vode¬ nje) pričeli jeseni leta 1960. Razvoj si¬ stema je predvsem zaradi težav pri izde¬ lavi zanesljivega žiroskopsko stabilizira¬ nega sistema za vodenje rakete potekal dokaj počasi in bil končan šele leta 1967. Po zadovoljivo opravljenih testih so sistem zračne obrambe kratkega do¬ sega - ZRK* strela-1 leta 1968 uvedli v oborožitev enot sovjetske armade. Ka¬ sneje je sistem našel svoje mesto v obo¬ rožitvi enot zračne obrambe v okoli tri¬ desetih državah, med njimi tudi v vojski nekdanje Jugoslavije. (* Zenitno-Raketni Kompleks) ZRK 9K31M strela-1 Sistem 9K31M strela-1 je sestavljen iz oklepnega vozila 9P31 (BRDM-2), (TIM, april 2000/8), lansirne naprave (kupola z lanserjem) in zabojnika z ra¬ keto 9M31M. Da bi dosegli veliko mo¬ bilnost sistema in učinkovito spremlja¬ nje enot ter tako zagotovili ustrezno zaščito iz zraka, so se konstruktorji od¬ ločili, da na vozilo 9P31 vgradijo lansir- no napravo za izstreljevanje raket. Vozi¬ lo 9P31 so razvili iz oklepnega avtomo¬ bila BRDM-2, ki pa se od osnovne verzi¬ je razlikuje v glavnem po tem, da so mu iz prenosnega dela odstranili dva para posebnih spuščajočih se koles za lažje premagovanje hribin. Dodali pa so ne¬ katere detajle, kot so dodatni železni ščitniki na IR* osvetljevalnih žarometih in žarometih ter zadnjih pozicijskih lu¬ čeh. Na levi strani vozila so naprej po¬ leg strelne line prestavili kolo s 40-me- trsko jekleno vrvjo za vleko po vodi, na desni pa so poleg obstoječe strelne line dodali še lino okrogle oblike. Z vrha vo¬ zila so odstranili še posebni poveljni¬ kov opazovalni vizir TPKU-2B z IR os¬ vetljevalnim žarometom, kar je omogo¬ čilo pomik poveljnikovega pokrova ne¬ koliko naprej. Tako kot BRDM-2 je tudi to vozilo sestavljeno iz treh sklopov: upravljalnega, bojnega in pogonskega. V sprednjem, upravljalnem delu sta voz¬ nik in poveljnik vozila, v srednjem, boj¬ nem delu pa je nameščena lansirna na¬ prava, s katero upravlja operater (name- rilec/strelec) in na kateri so nameščeni štirje zabojniki z raketami 9M31M. Vozi¬ lo ima ob bokih pritrjena še dva poseb¬ na nosilca za dodatna zabojnika z rake¬ tami, ki ju lahko posadka v nekaj minu¬ tah pripravi za uporabo. V zadnjem, po¬ gonskem delu je vgrajen motor z močjo 140 KS, ki hkrati poganja še vijak za vodni curek, če vozilo pluje po vodi. *IR - infrardeči svetlobni spekter Lansirna naprava in raketa 9M31M Najpomembnejši del sistema je vrt¬ ljiva kupola, na kateri je nameščen lan- ser za izstreljevanje raket, ki se nahajajo v posebnih hermetično zaprtih zabojni¬ kih, ki varujejo rakete pred zunanjimi vplivi. V kupoli (v sredini pod lanser¬ jem) se za pokrovom iz oklepnega ste¬ kla nahaja operater, ki lahko obrača ku¬ polo za 360° okoli svoje osi (po azimu¬ tu) in nastavlja lanser po višini od -5° do +80° (po elevaciji). Operater upo¬ rablja za opazovanje in spremljanje cilja optično namerilno napravo z vidnim poljem 25°. Lanser raket je konstruiran tako, da se njegov nosilni del med vož¬ njo (pri hitrosti nad 20 km/h) zloži na zgornji del oklepa in tako zmanjša sil¬ hueto vozila, kar preprečuje poškodbe sistema zaradi raznih ovir (veje dreves) ter omogoča transport z letali. Raketa 9M31M je namenjena uničevanju letal, helikopterjev, ba¬ lonov in brezpilot¬ nih letal, ki letijo na višinah od 30 do 3500 m s hi¬ trostmi do 310 m/s v prihodu in do 220 m/s v odho¬ du. Uničenje ciljev v mejah poda¬ ne karakteristike je možno podnevi v prihodu in odho¬ du, ponoči pa samo v odhodu ci¬ lja (shema). Raketa je sestavljena iz na¬ slednjih sklopov: glave za samou- smerjanje in vode¬ nje na cilj (GS), av¬ topilota s krmili Pogled na vozilo 9P31 od spredaj oz. smernimi krilci (AP), bojne glave z vžigalnikom in eksplozivom za uniče¬ nje cilja (BG), z bližinskim svetlobnim vžigalnikom (BV) in z dvofaznim raket¬ nim motorjem (RM). Najpomembnejša dela rakete sta glava za samousmerjanje in vodenje ter bližinski vžigalnik bojne glave. Glava za samousmerjanje in vode¬ nje je pasivna, optično ozkokotna in je podnevi sposobna zaznati in analizirati žarke vidnega in infrardečega (IR) svet¬ lobnega spektra, ponoči pa samo infrar¬ dečega. Zato v prihodu cilja podnevi deluje raketa po načelu kontrastnega sledenja in vodenja (razlika med obzor¬ jem/nebom in spremljanim ciljem). Tako so za učinkovito in zanesljivo uni¬ čevanje ciljev potrebne stabilne vre¬ menske razmere (nebo brez oblakov ali enakomerna oblačnost), v primeru sončnega vremena pa mora posadka paziti, da je cilj vsaj 25° levo ali desno od smeri sonca, saj je v sonce raketo prepovedano namerjati, ker bi s tem uničili glavo za samousmerjanje in vo¬ denje. Drugi pomembnejši del je bližin¬ ski vžigalnik bojne glave, ki deluje na principu oddajanja in sprejemanja svet- Izstrelitev rakete proti letečemu cilju med lansko vajo na poligonu na Kreti (foto: arhiv 9. BRZO) 6 september 2000 -TKI 1 MAKETARSTVO Strela-1, 10025, v barvah 3. lahkega raketnega bataljona 9■ raketne Strela-1, 10025 (pogled z desne) brigade Kobra (pogled z leve) Strela-1, 10022, že z znakom Slovenske vojske, kot jo predpisujejo nova pravila o označevanju vozil v SV (pogled z leve) lobnega žarka in je namenjen aktiviranju bojne glave v prime¬ ru bližnjega srečanja s ciljem ali ob neposrednem zadetku. Bojna uporaba sistema strela-1 Vod sistema strela-1 je načeloma sestavljen iz štirih vozil 9P31 in vodnega poveljniškega vozila (v JLA je bilo to vozilo BTR-60 PU-12). Poveljnik voda dobi od nadrejene enote, ki je opremljena z radarjem za nadzor zračnega prostora, potrebne podatke o smeri in višini potencialnih ciljev in jih nato po ra¬ dijski zvezi posreduje posadkam posameznih vozil. Največkrat eno vozilo pokriva 110° vidnega polja. Ko operater optično zazna cilj, mu začne slediti s širokokotnim optičnim namerilni- kom, in ko je cilj v dosegu sistema, operater začne z namerja- njem s posebno namerilno napravo (9S113), ki je povezana z glavo za samousmerjanje in vodenje v raketi. V trenutku, ko je glava v raketi namerjena v cilj, se oglasi zvočni signal, ki da operaterju znak, da uvede elemente prehitevanja in izstreli ra¬ keto. Ko ta vzleti (sistem fire and forget), se sama usmerja pro¬ ti cilju, in če letalo ali helikopter nista opremljena s toplotnimi (IR-flare) motilnimi vabami, bosta z veliko verjetnostjo sestre¬ ljena. V naslednji številki bomo na kratko predstavili 9. brigado zračne obrambe SV in opisali gradnjo zaenkrat edine na trgu dostopne makete strele-1 v merilu 1 : 35. Maketa bo seveda v barvah slovenske vojske. Raketa 9M31M s sestavnimi deli mr 1 september 2000 7 MODELARSTVO Model rakete stirostar JOŽE ČUDEN V zadnjih dveh letih se je v modelars¬ tvu, predvsem letalskem, močno uveljavi¬ lo lahko homogeno gradivo, posebne vr¬ ste ekspandirani polistiren, ki ga vsi po¬ membnejši svetovni proizvajalci uporab¬ ljajo za izdelavo sestavljank manjših mo¬ delov letal vrste slow in park fly. Gradivo sicer ni novo, saj ga že dolgo srečujemo kot embalažo za živila (banjice za meso ali sadje) ali v gradbeništvu za oblaganje sten, le da so modelarji nekoliko pozneje spoznali njegove vsestranske možnosti uporabe. Razmeroma nizka cena ter pre¬ prost način mehanske in toplotne obdela¬ ve so pritegnili tudi pozornost proizvajal¬ cev modelov. V Timu smo o tem gradivu že pisali in ga predstavili v prispevku o modelu letečega krila ixir. V svetu mode¬ larstva se za tovrstni stiropor najpogoste¬ je uporablja izraz depron. Pri nas ga lahko kupimo v trgovinah Baumax in Bauhaus kot »izolacijsko tapeto« ali pod trgovskim imenom sarpron in sicer v ploščah debe¬ line 3, 4, 5 in 6 mm različnih velikosti, običajno blizu kvadratnega metra. Ker je izredno lahek in zaradi precejšnje gostote dovolj trden, smo ga preizkusili tudi v ra¬ ketnem modelarstvu. Gradivo smo upora¬ bili pri gradnji večje modelarske rakete kategorije S3-nacional (slika 1). Seveda ni primerno za vse sestavne dele modela, vendar lahko skoraj povsem uspešno na¬ domesti balzo. Uporabili smo ga za izdela¬ vo stabilizatorjev, centrirnih obročev in vsadila glave. Gotovo ima lepo prihodnost tudi pri modelih raketoplanov, toda o tem kdaj drugič. Izdelava modela Centrirne obroče (6) iz deprona debe¬ line 6 mm najlaže izrežemo z Olfinim krož¬ nim rezalnikom, posebnim pripomočkom v obliki šestila (slika 2). Režemo na trdi podlagi, pri tem pa si pomagamo tako, da površino po obrisih kolobarjev najprej prelepimo s prozorno tapeto ali samolepil¬ nim trakom (Scotch magic tape). Z več slo¬ ji ojačimo tudi središče, kamor zabodemo rezalnik. Rez bo tako natančnejši in robovi bolj gladki. Najprej izrežemo zunanji krog in nato še notranjega ter s površine odstra¬ nimo ostanke lepilnega traku ali tapete. Izrežemo tudi šest ploščic za vsadilo glave (2), ki jih natančno zlepimo z belim lepi¬ lom za les ali s kontaktnim lepilom za sti¬ ropor (UHU por). Pri lepljenju vseh vrst stiropora moramo zelo paziti na izbiro le¬ Slika 1. Raketa bo privlačnejša, če jo pri¬ merno okrasimo. pila, saj marsikatera z jedkimi topili razje¬ dajo penasto strukturo. Poleg omenjenih lahko uporabimo še dvokomponentna epoksidna lepila ali posebno cianoakrilat- no lepilo za stiropor. Slika 2. Olfin compass cutter je izvrsten pripomoček za izrezovanje krogov in kolobarjev iz deprona. Slika 3- Stabilizatorje izrežemo z nožem olfa ob šabloni iz kartona ali šeleshamerja. Slika 4. Takšen je nosilec motorja, če model nima ladijskega repa. Slika 5. Konus in vsadilo glave iz ploščic de¬ prona pred sestavljanjem. Slika 6. Ravna robova plašča repnega dela pobrusimo, da bo spoj manj opazen. 8 september 2000 TCHC 1 140 122 Slika 7. Raketne modele spuščamo na odprtem prostoru zunaj naselij. Motor vžigamo električno z razdalje najmanj pet metrov. Za stabilizatorje (7) uporabimo depron debeline 3 mm. Iz šelshamerja si pripravimo šablono, ob kateri z nožem olfa natančno izrežemo stabiliza¬ torje. Robove poravnamo, jih vse skupaj pobrusimo z vodnobrusilnim pa¬ pirjem zrnatosti 400 in nato vsakega posebej natančno profiliramo. Pri bru¬ šenju bodimo zelo pazljivi, saj kaj hitro poškodujemo mehko gradivo. Povr¬ šino na koncu zgladimo še s finim vodnobrusilnim papirjem (600-800) Stabilizatorje lahko pustimo nezaščitene, ali pa jih na tenko premažemo z razredčeno epoksidno smolo (metanol) ali belim lepilom (voda), kar bo njihovo strukturo še okrepilo. Trup (3) in nosilec motorja (5) navijemo na kovinskih ali plastičnih va¬ ljastih kalupih (0 48 in 0 18 mm) po znanem postopku iz 3 do 5 ovojev rja¬ vega lepilnega traku z vodotojinim lepilom, ki ga dobimo v Aerovi industrij¬ ski prodajalni Aerošpica v Celju (tel.: 063/481-729). Na kalup najprej spiral¬ no navijemo zaščitni vmesni sloj. Za to uporabimo trak pomaščenega papir¬ ja za peko. Sledi sloj lepilnega traku, ki mora biti obrnjen z lepljivo stranjo navzven, ter brez močenja naslednji ovoj z lepilom navznoter, ki ga navlaži¬ mo, ko je že ovit. Z valjastim predmetom povsod iztisnemo zračne mehurč¬ ke. Ko je papir suh, površino prebrusimo in navijemo v nasprotni smeri na¬ slednji ovoj lepilnega traku, ki ga sproti vlažimo. Postopek vsaj še dvakrat ponovimo. Dobro osušen trup gladko prebrusimo z vodnobrusilnim papir¬ jem (400), nekajkrat prelakiramo z razredčenim nitrolakom, odrežemo na mero in snamemo s kalupa. Na enak način izdelamo tudi nosilec motorja, ki pa ga ne lakiramo (5), in cevko za vodili (8). V predlagani inačici ima rake¬ ta zaradi boljše aerodinamike t. i. ladijski rep (4), ki ga izdelamo iz lista še- leshamerja. V tem primeru je cev nosilca motorja dolga 150 mm. Ker je iz¬ delava koničnega adapterja za najmlajše dokaj zahtevna, lahko ti izdelajo model tudi brez ladijskega repa. Tedaj zadošča že 70 mm dolga cevka, ki jo vlepimo v trup s pomočjo centrirnih obročev tako, da sega iz trupa za 10 mm (slika 4 in 5). Seveda tej različici prilagodimo tudi obliko stabilizator¬ jev, ki jih z ravno notranjo stranico prilepimo tik ob spodnji rob trupa. Za tiste, ki se bodo spoprijeli z izdelavo koničnega dela v obliki prise¬ kanega stožca, za osvežitev spomina še enkrat zapišimo enačbo za izračun središčnega kota razvitega plašča (risba 8): 180° ■ d, 180 ■ d. IKS 1 september 2000 9 Razviti plašč naj bo nekaj milimetrov daljši. Presežek nam bo v pomoč pri lep¬ ljenju. Da bo spoj čim manj opazen, ravni stranici plašča na mestu lepljenja z obeh strani pobrusimo pod kotom s finim vod- nobrusilnim papirjem na robu delovne deske (slika 6) in ga zlepimo s kontakt¬ nim lepilom. Centrirna obroča prilepimo z belim lepilom na cevko nosilca motorja in vse skupaj v trup, vendar le do polovice de¬ beline spodnjega obroča, da lahko nanj nataknemo še ladijski rep. Ko je lepilo suho, prebrusimo spoj trupa z repom in zapolnimo morebitne vrzeli z zmesjo be¬ lega lepila in prahu od brušenja papirja. Z zgornje strani vlepimo v trup še cen- trirni obroč za zadrževanje padala. Ker bo izpostavljen vročim izpušnim plinom odbojnega polnjenja, ga prej povsod te¬ meljito premažemo z belim lepilom, ki ga bo ščitilo pred plamenom. Na trupu označimo mesta lepljenja stabilizatorjev in vodil, z brusilnim papirjem tam od¬ stranimo lak in jih natančno prilepimo z belim lepilom. Za glavo (1) lahko uporabimo kar prirezani kartonski tulec od sukanca. Odprtino na vrhu zapremo s koščkom deprona, ki ga prilepimo s kontaktnim lepilom in polkrožno obrusimo. Če tega nimamo, lahko tudi konus glave izdela¬ mo iz šeleshamerja. V tulec vlepimo že pripravljeno vsadilo iz zlepljenih okro¬ glih ploščic deprona, ki ga prej na sredi¬ ni prevrtamo s tankim svedrom in v od¬ prtino prilepimo 3 mm široko opleteno elastiko dolžine 700 mm za navezavo, katere drugi konec s pomočjo papirna¬ tega pritrdila prilepimo na notranjo ste¬ no trupa kakih 60 mm globoko. Model je izgotovljen in ga lahko po¬ ljubno okrasimo z barvami na vodni os¬ novi, flomastri ali nalepkami (slika 1). Spuščanje modela Vsak raketni model potrebuje prista¬ jalni sistem. Za naš model stirostar bo ravno pravšnje padalo premera 700- 1000 mm iz tanke polietilenske folije in vsaj z osmimi vrvicami. Padalo čvrsto pri¬ vežemo na elastiko, ki spaja trup in glavo, tik ob slednji. Pred Startom najprej z le¬ pilnim trakom ovijemo motor in ga trd¬ no vstavimo v ležišče. V trup nasujemo nekaj otroškega pudra, vanj potisnemo zajeten kosem vate za zaščito padala ter vstavimo natančno zloženo in s pudrom natrto padalo. Čez zložimo vrvice padala in navezavo ter vstavimo glavo. Prvi start izvedemo z motorjem total¬ nega impulza 5 Ns in s krajšim traserjem - od 3 do 4 sekunde (npr. Mach B6-4). Kasneje lahko poskusimo tudi z motor¬ jem 10 Ns (npr. C6-5). Model lansiramo s paličaste lansirne rampe premera 6 mm in dolžine najmanj 1000 mm na večjem travniku, kjer v bližini ni dreves ali stano¬ vanjskih objektov (slika 7). Motor obvez¬ no vžgemo električno s priloženim vži¬ galnikom in z razdalje najmanj 5 metrov. Bambi ROBERT RESMAN Za modelarja začetnika je izbor prave¬ ga modela odločilnega pomena. Ta mora imeti lastnosti, ki modelarja razbremenijo in tako pospešijo učenje letenja z RV-kr- mili. Model mora leteti počasi in stabilno, da ima pilot več časa za razmislek, obe¬ nem pa mora imeti dovolj dobre letalne lastnosti, da lahko kar nekaj časa jadramo v termiki ali na pobočju. Velikega pomena je tudi trdnost modela, saj bodo njegovi trdi pristanki ali celo strmoglavljenja prav tako kalili modelarja začetnika. Vse te lastnosti ima model, katerega načrt je pred nami, saj je bil skonstruiran prav v ta namen. Zanj potrebujemo raz¬ meroma malo materiala: tri kose balze 3 mm, dva kosa balze 5 mm, tri kose balze 1,5 mm, vezano ploščo 4 mm, pet smreko¬ vih letvic 5x5 mm, štiri smrekove letvice 3x8 mm ter nekaj drobnarij kot so šar- nirji, ročice in vilice za krmila. Če se bomo odločili za gradnjo krila iz stiropo¬ ra, potrebujemo še ploščo 5 cm debelega stiropora dimenzij 50 x 100 cm in dva kosa balze 1,5 mm. V tem primeru ne po¬ trebujemo letvic 3x8 mm. Za lepljenje lesenih delov potrebuje¬ mo belo mizarsko lepilo, za lepljenje sti- ropornih kril pa epoksidno smolo in ne¬ kaj tkanine. Trup Trup je škatlaste konstrukcije in zaradi tega dokaj preprost. Sestavljamo ga na ravni šablonski deski, ki naj bo iz mehke¬ ga lesa, da bomo vanj lahko zabili tudi kakšno buciko. Iz balze 3 mm izrežemo najprej dele T 19 in T 10. Dela T 19 sta dva enaka. Iz vezane plošče 4 mm z rezljačo izrežemo rebra trupa T 1, T 2, T 3, T 4, T 7 in T 8. Rebri T 7 sta dve in morata biti po¬ polnoma enaki. To dosežemo tako, da ju spnemo z bucikami in zbrusimo v zahte¬ vano obliko. Na šablonsko desko z bucika¬ mi pritrdimo dno T 10 in ga ustrezno podložimo. Ukrivljenost preverimo s stra¬ nicama T 19. Ko je lok pravilen, na del T 10 prilepimo smrekovi letvici 5x5 mm, ki ju z bucikami pritrdimo 3 mm od roba. Na letvici in dno lahko zdaj že prilepimo stranici, ki ju utrdimo tudi z rebri T 1, T 2, T 3, T 4, T 8, in obe prečki T 7. Lepimo z belim mizarskim lepilom. Pri pritrjevanju si pomagamo z bucikami, ščipalkami za perilo in lepilnim trakom. Na koncu lahko prilepimo tudi zgornji dve smrekovi letvi¬ ci 5 x 5 mm (T 12), pri čemer pazimo, da sta prilepljeni točno do roba stranice. Medtem, ko čakamo, da se konstrukci¬ ja posuši, izrežemo iz balze 5 mm višinski in smerni rep. Prednji rob polkrožno obrusimo, spoj, kjer bodo tečaji, pa rahlo v konico, kot kaže prerez. Premični del stabilizatorjev obrusimo konično, vendar ne pretiravajmo, saj bo pretanek rob pre¬ več krhek. Debelina najtanjšega dela naj bo okoli 1,5 do 2 mm. Zareze za šarnirje naredimo s skalpelom ali modelarskim nožem olfa in pazimo, da so točno na sre¬ dini debeline. Iz ostankov balze izrežemo 8 kosov, ki jih bomo zlepili in nato oblikovali konico T 9. Grobo oblikovano konico lahko prile¬ pimo na konstrukcijo trupa, ko je ta suha. Prilepimo tudi višinski stabilizator, ki mora biti popolnoma vodoraven. To pre¬ verimo tako, da čez prečki T 7 v smeri kril postavimo ravno letev ali ravnilo. Stopi¬ mo za model in pogledamo, ali je višinski stabilizator popolnoma vzporeden z rav¬ nilom. Če so odstopanja, je treba trup ne¬ koliko obrusiti. Stabilizator prilepimo z belim lepilom in pritrdimo z bucikami. Nanj že lahko prilepimo smerni stabiliza¬ tor, ki ga na spoju okrepimo z dvema bal- zovima letvicama trikotnega preseka. Zgornjo stranico trupa imamo še odprto, zato lahko prilepimo v trup še bovden za 10 september 2000 -TRI 1 PRILOGA smer. Ker je cevka plastična, je belo lepilo ne bo dobro prijelo, zato jo po vsej dolži¬ ni, kjer bo prilepljena v trup, ovijemo s sa¬ molepilnim papirnim ličarskim trakom. Tako oblepljeno lahko zdaj brez težav pri¬ lepimo v trup z belim lepilom. Ko se lepi¬ lo posuši, naredimo majhno luknjico v stranico T 13, skoznjo potisnemo bovden ter jo dobro prilepimo na trup. Prilepimo še trikotno ploščico T 24 za ojačitev smer¬ nega stabilizatorja. Dobro posušeno konstrukcijo sname¬ mo s šablonske deske ter vse robove in spoje natančno obrusimo. Na dno trupa prilepimo še smučko iz tršega lesa, najbo¬ lje trikotnega prereza. Med oba dela v trup privijemo še kljukico z navojem in ploščico vezane plošče, ki smo jo pred tem vdelali v notranjost trupa. Prilepimo tudi mizico za servomehanizma T 5 in prečko T 6. Skozi trup zvrtamo luknje za paličice T 28, ki držijo elastike za pritrdi¬ tev kril. Paličice namestimo v izvrtine, vendar jih še ne prilepimo. To bomo nare¬ dili šele potem, ko bomo trup prekrili s folijo. Paličice bi nam bile pri prekrivanju le v napoto. Kabina je narejena preprosto iz balze, saj nam je ostalo kar nekaj odpadka. Naj¬ prej izrežemo dno T 29 ter stranici T 32 in T 34. Dele sestavimo in jih med seboj zlepimo kar na trupu. Ko se lepilo posuši, prilepimo še obe stranici T 31, prekat T 33 in pokrov T 30. Celotno konstrukcijo kabine polkrožno obrusimo postavljeno na trup, da jo laže obdelamo. Na rebro T 4 prilepimo paličico premera 3 do 4 mm, na katero bomo nataknili kabino, spredaj pa jo zapahnili z zatičem iz 1,5 mm debele žice. Trup je gotov in ga je treba le še pre¬ kriti s folijo. Priporočljivo je celotno kon¬ strukcijo prej prelakirati z brezbarvnim nitrolakom in fino obrusiti, da se folija raje prime. Ko je trup prekrit, vlepimo pa¬ ličici T 28 in šarnirje na stabilizatorjih. Šarnirje lahko vlepimo s sekundnim lepi¬ lom, vendar moramo paziti, da ne zlepi¬ mo pregibnega dela. Najbolje je med suše¬ njem nekaj časa premikati krmilo. Na pre¬ mične dele privijemo ročice. Pri tem bo¬ dimo pozorni na to, da so luknjice pravo¬ kotne na pregib krmila, drugače ne bomo dosegli linearnega krmiljenja. V trup na¬ mestimo še oba servomehanizma, ki ju privijemo le toliko, da dovoljujeta mini¬ malne premike, kolikor to dopuščajo gu¬ mice. Krmilo za višino izdelamo togo iz smrekove letvice 5x5 mm, ki jo na obeh straneh podaljšamo z jekleno žico 1,5 mm. Žico na enem koncu pravokotno ukrivimo in jo vstavimo v letvico, kjer smo zvrtali ustrezno luknjico. Kako je to, je narisano na načrtu. Spoj tesno ovijemo s tanko vrvico in ga prepojimo z lepilom. Na oba konca žic prispajkamo vilice in na¬ stavimo pravilno dolžino. Krilo - klasična gradnja Krilo je sestavljeno iz dveh polovic, ki sta med seboj spojeni z bajoneti. Rebri K 1 in K 2 izrežemo iz vezane plošče 4 mm, služili nam bosta kot šabloni za izdelavo preostalih reber v sendviču. Krilo sestav¬ ljamo na ravni šablonski deski, kjer naj¬ prej pritrdimo spodnjo letvico K 3 ter na¬ njo prilepimo vsa rebra. Prva tri rebra v korenu krila so zara¬ di obremenitev na spoju z bajoneti iz¬ delana iz vezane plošče. Ko so vsa re¬ bra nanizana na le¬ tvici, vlepimo mede¬ ninaste cevke za ba¬ jonet in jih z balzo- vimi letvicami do¬ bro založimo. Prile¬ pimo še zgornjo le¬ tvico in prekrijemo celotni torzijski nos z balzo 1,5 mm. Op- lato najlaže prilepi¬ mo s kontaktnim le¬ pilom (UHU gree- nit). S svinčnikom označimo površino lepljenja in obe strani tanko premažemo z lepilom. Počakamo nekaj minut, da pre¬ maz zakrkne, in oplato previdno pritisne¬ mo na rebra. Prilepimo še prednjo in zad¬ njo letvico ter zaključek krila, nato pa ce¬ lotno konstrukcijo natančno obrusimo. Prvo rebro K 1 obrusimo pod kotom, da krili tvorita zahtevani V-lom za stabilen let modela. Kot nastavimo tako, da eno krilo leži na mizi, drugo pa je dvignjeno za 20 cm. Krilo prekrijemo s folijo in pri tem pa¬ zimo, da se ne zvije. Morebitna zvitja po¬ pravljamo tako, da folijo grejemo z vro¬ čim sušilnikom za lase, krilo pa krivimo v nasprotno smer. Krilo - stiroporna gradnja Za gradnjo krila s stiropornim jedrom potrebujemo nekaj več pripomočkov. Takšna gradnja je sicer zahtevnejša, ven¬ dar dosti hitrejša in primerna za izdelavo več enakih kril. Izgotovljena krila imajo lepšo in natančnejšo obliko, a so nekoliko težja. Šablone za rezanje stiropora izrežemo iz pertinaksa. Z žago za stiropor izrežemo stiroporno jedro in površino dodatno obrusimo, če opazimo kakšne napake ali smeti v materialu. Bajoneti so na istem mestu kot pri klasični gradnji, le da so vlepljeni najprej v balzovo letvico in nato v stiropor. Začetno rebro K 1 že na začet¬ ku prilepimo na stiropor. Na zgornji in spodnji strani krila čez bajonet prelepimo stekleno tkanino, ki bo dodatno okrepila konstrukcijo. Celotno površino prekrije¬ mo z balzovo oplato 1,5 mm, ki jo prilepi¬ mo z epoksidno smolo. Stran balze, ki jo lepimo, je priporočljivo pred tem prelaki¬ rati z razredčenim brezbarvnim nitrola¬ kom, da vpije manj smole in je krilo lažje. Z ostankoma stiropora, ki smo ju dobili pri rezanju, stisnemo oplato na jedro in vse skupaj dobro obtežimo med dvema ravnima deskama. Če imamo možnost va- kuumiranja, lahko uporabimo tudi to teh¬ niko. Ko se smola strdi, prilepimo še prednjo letvico in zaključka kril. Površino prebrusimo, prelakiramo in prekrijemo s folijo. Sestavljanje modela V prvi prekat trupa vstavimo v pena¬ sto gumo zavit akumulator. V drugi pre¬ kat vstavimo sprejemnik, ki ga prav tako zaščitimo s peno, in ob trupu speljemo anteno. Stikalo za vklop RV-naprave pritr¬ dimo na trup ob sprejemniku, da ga lah¬ ko vključimo od zunaj. Z elastikami pritr¬ dimo krilo in preverimo težišče. Morda bo treba dodati v nos nekaj svinca, da bo težišče na pravem mestu. Nahaja naj se raje kakšen milimeter bolj naprej kot na¬ zaj. Preizkus modela Prve polete opravimo iz roke na rav¬ nem terenu, kasneje lahko poletimo tudi s pomočjo visokega štarta. Najboljši in naj¬ hitrejši način letenja pa je z uporabo po¬ možnega motorja, ki ga namestimo nad krilo. Uporabimo motor z notranjim zgo¬ revanjem velikosti okoli 1,5 cm 3 . Z bambi- jem lahko letimo tudi na pobočju, vendar ne ob močnejšem vetru, kajti model ne obvladuje nagiba in se nekoliko »leno« od¬ ziva na povelja. Začetniku bo to dobro¬ došlo, toda za zahtevnejše pobočno jadra¬ nje potrebujemo okretnejši model. BAMBI TIMOV NAČRT 21 Načrt v merilu 1:1 je že v prodaji. Cena je 615 SIT. TIMOVI OGLASI PRODAM RV-napravo Graupner 314, 4-8 kanalov, 35 MHz, sprejemnik Graupner C16, baterije za oddajnik in sprejemnik GP 4,8 V, 1600 mAh, GP 9,6 V, 960 mAh ter polnilnik za baterije. Vse je skoraj novo. Cena za vse skupaj je 25.000 SIT. Matija Rebolj 1292 Ig Tel.: (041) 360-464 PRODAM novo dvostopenjsko raketo, pripravljeno za start. Cena je 7000 SIT. Tel.: (041) 822-366 PRODAM model motornega letala flopy z razpetino kril 1600 mm, idea¬ len za začetno šolanje in trening. Mo¬ del je nov in v celoti izdelan. Cena je 25.000 SIT. Tel.: (061) 721-60-76 ali (041) 267-027 'TIK- 1 september 2000 11 MODELARSTVO Slika 5. Aleš Klenovšek in Jernej Poteko Z zmajema prek vrvic, jo prirežemo in prilepimo z le¬ pilnim trakom (risba 3, slika 2). Iz vezane plošče ali iz vitroplasta izdelamo premič¬ no ploščico za vleko zmaja (risba 4). Skozi luknje v ploščici napeljemo 1050 mm dol¬ go sintetično vrvico, ki jo na obeh koncih privežemo na vzdolžni nosilec, oba stika pa utrdimo z lepilom. V spodnjo luknjo ploščice je pripet karabinček, ki omogoča hitro menjavo različnih zmajev na isti vlečni vrvici (slika 3). S premikanjem ploščice naprej in nazaj po vrvici lahko hitro poiščemo najprimernejši položaj ploščice ob različnih hitrostih vetra. Za boljšo vzdolžno stabilnost zmaja poskrbi rep, ki ga naredimo iz približno 40 mm ši¬ rokih in 2,5 m dolgih trakov krep papirja. Trakove spnemo kar s kovinskimi sponka¬ mi in rep privežemo na vrvico na koncu zmaja (slika 4). Da se pri prenašanju zma¬ ja ne trgajo, jih navijemo na kartonsko cev in spnemo z gumico. Želim vam veliko veselja ob spuščanju zmaja, hkrati pa vas opozorjam, da tega ne počnete blizu daljnovodov, ker se lahko veselje hitro sprevrže v nesrečo. Tekmovalni deltoidni zmaj MARJAN KLENOVŠEK Zmaji so prve letalne naprave, težje od zraka, ki jih je izdelal človek. Domnevajo, da so na Kitajskem prve zmaje spuščali že pred 2500 leti, od tam pa so se hitro razši¬ rili po vsej vzhodni Aziji. Spuščali so jih ob verskih in drugih praznikih, pa tudi za zabavo, kar počnemo še danes. Z zmaji lahko tudi tekmujemo. Naši mladi tehniki tekmujejo na občinskih, regijskih in dr¬ žavnih prvenstvih z dvema vrstama zma¬ jev, s ploščatimi in s škatlastimi. Pri obeh kategorijah se meri kot, ki ga v najvišji točki leta doseže zmaj. Večji kot seveda doseže zmaj, ki ima majhno obtežbo ter velik vzgon ob majhnem skupnem uporu. Z uporabo sodobnih materialov, kot so nosilne cevi iz ogljikovih vlaken in tanke folije milar lahko izdelamo vrhunske tek¬ movalne zmaje, ki pa so zaradi visoke cene večini mladih modelarjev nedoseg¬ ljivi. Na 4. osnovni šoli v Celju smo zato poskusili razviti zmaja, ki bo kar se da po¬ ceni, preprost za izdelavo in vzdržljiv, hkrati pa bo imel še vedno dovolj dobre letalne lastnosti, da bo učencem v zabavo in bodo z njim lahko tudi uspešno tekmo¬ vali. Nastal je zmaj, ki je zgrajen v uri ali dveh, njegova cena pa ne presega nekaj sto tolarjev. Zmaj ima klasično deltoidno obliko (v tujini takšnim zmajem pravijo “Traditio- nal Diamond Kite”). Z razpetino in dolži¬ no 1000 mm spada med večje zmaje, ven¬ dar so njegove mere izbrane tako, da lah¬ ko za prekrivanje uporabimo standardno polo tanke folije za zavijanje. Zaradi bolj¬ še vzdolžne stabilnosti ima zmaj V-lom, glavni nosilec pa je v sredini utrjen z alu¬ minijasto cevjo (risba 2). Uporabimo lah¬ ko kar 60 mm dolg kos cevi stare TV ante¬ ne, ki ga ukrivimo pod kotom približno 23° in ga s tankim motvozom pritrdimo na vzdolžno letev zmaja. V aluminijasto cev vtaknemo oba nosilca (slika 1). Preč¬ na nosilca sta izdelana kar iz okrogle bu¬ kove palice premera 6 mm, ki jo kupimo v trgovini, lahko pa sta seveda tudi iz smre- kovine. Bukovi nosilci so nekoliko težji, vendar močnejši, zato zmaj brez težav prenese tudi močnejši veter. Smrekovi no¬ silci so primernejši za zmaje, ki jih spušča¬ mo v šibkem vetru. Da je zmaj trdnejši in da se folija ob robovih zmaja ne trga, so konci letvic utrjeni s tanko sintetično vr¬ vico premera približno 1 mm in dolgo okoli 3300 mm. Približno 5 mm pred kon¬ cem letvic so vanje izvrtane luknje pre¬ mera 2,2 mm. Skoznje napeljemo vrvico, jo na zadnjem koncu vzdolžne letvice za¬ vežemo, nato pa letvice natančno name¬ stimo. Da se vrvica v luknjah ne premika, ji to preprečimo z lesenimi zatiči. Upora¬ bimo lahko kar koščke okroglih zobotreb¬ cev, končno pa stike utrdimo še s cianoa- krilatnim lepilom (risba 3, slika 2). Z lepi¬ lom utrdimo tudi motvoz, ki povezuje vzdolžno letev in aluminijasto cevko. Zmaja prekrijemo s folijo, ki jo zavihamo Slika L Pritrditev prečnega nosilca Slika 2. Pritrditev vrvice in folije Slika 3. Vlečna ploščica Slika 4. Pritrditev repa september 2000 TTK.I 1 12 MODELARSTVO Električni pogon Reduktorji koristek. Ko že govorimo o izkoristku, naj dodamo, da imajo tudi reduktorji določe¬ ne izgube, ki znašajo približno 5 %. Na sre¬ čo so te izgube v primerjavi z izboljšanjem celotnega izkoristka razmeroma majhne in zanemarljive. BOŠTJAN PERDAN j— -3,6 [km/h] V P c > Pri izbiri pogonskega sistema za naš model se lahko odločimo za neposredni pogon oziroma uporabimo reduktor. Izbi¬ ramo lahko med različnimi vrstami reduk¬ torjev in različnimi prestavnimi razmerji. Če izdelamo model iz sestavljanke oziro¬ ma po načrtu, lahko tudi v tem primeru upoštevamo nasvete proizvajalca oziroma konstruktorja. Problem pa nastopi, ko želi¬ mo z reduktorjem opremiti lastni model. Veliko je tudi modelarjev, ki jim raziskoval¬ na žilica ne da miru in stalno eksperimen¬ tirajo z različnimi prestavnimi razmerji in propelerji. Brez enačb tudi v tem primeru ne bo šlo, saj nam bodo v veliko pomoč pri razumevanju tematike. Pri računanju vlečne sile propelerja iz¬ hajamo iz impulznega zakona, ki pravi, da je produkt potisne sile propelerja in časa enak produktu mase zraka, ki potuje skozi propeler v danem času, in spremembe hi¬ trosti. Enačbo delimo s časom in dobimo izraz za izračun vlečne sile propelerja. Vlečna sila propelerja Z 7 je enaka produktu masnega toka q m in razlike hitrosti pred propelerjem v I in za propelerjem v 2 . F ■ t = m ■ (v 2 — Vj) => F = q m -(v 1 -v,) [IV] Iz enačbe je razvidno, da vlečno silo lahko povečamo s povečanjem masnega toka, ki je pri večjem propelerju večji, ali pa s povečanjem razlike v hitrosti, ki je običajno večja pri neposrednem pogonu. Če bi se ozirali le na dano enačbo, bi prišli do sklepa, da pravzaprav sploh ni pomem¬ bno, za kakšno obliko pogona se odloči¬ mo, saj bo vlečna sila v obeh primerih raz¬ meroma velika. V primeru neposrednega pogona zaradi velike razlike v hitrosti, v primeru uporabe reduktorja pa zaradi ve¬ likega masnega toka. Žal pa imamo vedno opraviti z določe¬ nimi izgubami. Celotni izkoristek prope¬ lerja je enak produktu notranjega in zuna¬ njega izkoristka. Notranji izkoristek je do¬ ločen s konstrukcijo propelerja, zato nanj ne moremo vplivati. Zunanji izkoristek propelerja pa izračunamo tako, da moč potisne sile delimo z močjo spremembe kinetične energije. Iz dobljene enačbe lah¬ ko izpeljemo izraz, iz katerega je razvidno, da na zunanji izkoristek propelerja r| z vpli¬ vata le že znani hitrosti v 1 in v 2 . Da bi bil zunanji izkoristek propelerja čim večji, mora biti razlika hitrosti čim manjša. Če združimo zahteve obeh enačb, ugotovimo, da bo imel naš pogonski si¬ stem največjo vlečno silo takrat, ko bo raz¬ lika hitrosti minimalna, hkrati pa bo masni tok zraka kar se da velik. Ugotovimo, da so motorji z reduktorji bolj primerni za pogon počasi letečih mo¬ delov. Nepogrešljivi so v jadralnih mode¬ lih, uporabljamo pa jih tudi za pogon več¬ jih modelov in maket. Vsi ti modeli bi sicer lahko leteli tudi hitreje, ker pa za to ni po¬ trebe, raje žrtvujemo nekaj hitrosti v prid večje vlečne sile in boljšega izkoristka. Pri jadralnem modelu raje vidimo, da se bolje vzpenja, pri maketi si želimo, da bi hitrost modela ustrezala hitrosti pravega letala, pri velikem modelu pa na račun nekoliko manjše hitrosti raje povečamo vlečno silo, ki laže premaguje silo zračnega upora. Za¬ radi manjše hitrosti letenja bo slednja tudi manjša, saj narašča s kvadratom hitrosti. V vseh teh primerih želimo, da bi naš motor vrtel dokaj velik propeler z razmeroma malo vrtljaji. Se pravi, da bi imel velik na¬ vor in majhno število vrtljajev. Elektromo¬ torji imajo pri teh vrtljajih majhno moč in slab izkoristek. Z uporabo reduktorja pa motor lahko obratuje z optimalnim izko¬ ristkom pri precej več vrtljajih in hkrati vrti velik propeler pri precej manjših vrt¬ ljajih ter obenem zagotavlja želene zmog¬ ljivosti. Model se bo zaradi večje vlečne sile bolje vzpenjal, enostavnejši bo tudi štart iz roke pri modelih brez podvozja. Na račun izboljšanega izkoristka lahko izbere¬ mo nekoliko manjši propeler in s tem zmanjšamo tudi porabo oziroma obreme¬ nitev motorja, kar omogoča daljše čase po¬ letov. Neposredni pogon je priljubljen predvsem pri hitrih športnih in hitrostnih modelih, ki so večinoma manjši in aerodi¬ namično čisti. Vendar je to bolj vodilo kot pravilo, saj se dandanes lahko vrhunski brezkrtačni motorji vrtijo tudi z več deset tisoč vrtljaji na minuto. To je preveč in bi propeler »mlel« v prazno. Da bi jih lahko primerno izkoristili, moramo tudi v tem primeru uporabiti reduktor. Pri večini akrobatskih modelov je velika vlečna sila pomembnejša od velike hitrosti. Po drugi strani pa so nekateri krtačni motorji z magneti iz redkih zemelj naravnost idealni za neposredni pogon, saj imajo razmero¬ ma velik navor in nizko število vrtljajev. Na žalost je običajno nekoliko manjši tudi iz- Ko se odločamo za uporabo reduk¬ torja, med sabo primerjamo hitrost mode¬ la in hitrost zračnega toka propelerja. Kot osnovno vodilo vzamemo želeno maksi¬ malno hitrost, ki je odvisna predvsem od krilne obremenitve modela a in minimal¬ nega količnika vzgona c y . V spodnji tabeli so navedene značilne vrednosti obremenitve krila različnih vrst modelov in njihova maksimalna hitrost v vodoravnem letu, ki smo jo izračunali s pomočjo podane enačbe. Gravitacijski pospešek g je enak 9,81 m/s 2 , gostota zra¬ ka p pa 1,225 kg/m 3 . Predpostavimo, da je minimalni količnik vzgona c,, v vseh primerih enak 0,15. Obremenitev krila a v enačbo vnašamo v osnovnih enotah kg/m 2 , sicer bo izračun napačen. Pomemben vpliv ima namembnost modela. Za primer vzemimo jadralni mo¬ del. Pri slednjem uporabljamo pogon le za to, da se dvignemo na primerno višino za jadranje. V tem primeru je pomembneje, da se model hitro vzpenja, kot pa da hitro leti. Tedaj raje letimo z manjšo hitrostjo pod velikim vpadnim kotom, zaradi kate¬ rega je večji tudi količnik vzgona. Maksi¬ malna hitrost je odločilna predvsem pri tekmovalnih hitrostnih modelih, kjer je pomembno, da v vodoravnem letu doseže¬ jo čim večjo hitrost. Hitrost zračnega toka propelerja v„ izračunamo iz vrtljajev motorja n (min 1 ) in koraka propelerja h (cm), pri tem pa moramo upoštevati dejstvo, da se vijak ne giblje po idealni poti, temveč nekoliko »spodrsava«. V vodoravnem letu znaša zao¬ stajanje približno 20 %, zato hitrost pom¬ nožimo s faktorjem 0,8. Tako dobimo refe¬ renčno veličino, ki jo lahko primerjamo z maksimalno hitrostjo modela, in na podla¬ gi primerjave ocenimo, ali naš model po¬ trebuje reduktor ali ne. v 2 > v = 0,8-———3,6 1 60 100 v zr = 4,8-10~* n-h [km/h] Reduktorji se v osnovi delijo na zob¬ niške in jermenske. Pri jermenskem reduk¬ torju je prenos izveden s pomočjo zobate¬ ga jermena. Dobra lastnost jermenskih re¬ duktorjev je, da ostane smer vrtenja mo¬ torja pri namestitvi reduktorja nespreme¬ njena, zato odpadejo tudi vsi problemi gle¬ de nastavitev »timinga« oziroma točke pre¬ me komutacije. Po drugi strani pa vedno pride do razmeroma velikega zamika med osjo motorja in osjo propelerja, zato so primernejši za uporabo v modelih, ki ima- 14 september 2000 TTKI 1 Slika 2. Pri jermenskih reduktorjih pride do zamika med osjo motorja in osjo propelerja, zato so primernejši za uporabo v modelih, ki imajo v nosnem delu dovolj prostora. jo v nosnem delu dovolj prostora. Večina proizvajalcev omogoča enostavno spremi¬ njanje prestavnega razmerja z zamenjavo enega ali obeh zobnikov jermenskega pre¬ nosa. Ponujajo pa tudi reduktorje, pri kate¬ rih gred motorja prek zobatega jermena hkrati poganjata dva motorja. Vrste reduktorjev Zobniški reduktorji sicer zasedejo manj prostora, vendar pa njihova uporaba običajno terja, da se mora motor vrteti v obratni smeri. Če ima motor nastavljivo točko preme komutacije, moramo to pri zamenjavi polaritete nastaviti za novo smer vrtenja za optimalno delovanje. Seve¬ da pa obstajajo določene izjeme, ki vsebu¬ jejo po dva para zobnikov. V tem primeru ne pride do spremembe smeri vrtenja. Tudi pri preprostih zobniških reduktorjih pride do določenega zamika med osjo pro¬ pelerja in osjo motorja. V primeru po¬ manjkanja prostora si lahko omislimo pla¬ netni reduktor, pri katerem ne pride do zamika. Če imamo majhen in ozek trup, je vsekakor pametno razmisliti o uporabi ta¬ kega reduktorja. Slednji so običajno zelo majhni in lahki. Spreminjanje prestavnega razmerja je mogoče tudi pri zobniških re¬ duktorjih, pri katerih je prenos izveden z enim parom zobnikov. Če ne moremo spreminjati razdalje med osjo motorja in osjo propelerja, zamenjamo oba zobnika. Nekateri reduktorji nam omogočajo po¬ ljubno spreminjanje razdalje, zato zadostu¬ je, da zamenjamo le pastorek oziroma manjši zobnik, ki se nahaja na gredi motor¬ ja. Tovrstni reduktorji imajo praviloma na voljo širok izbor različnih prestavnih raz¬ merij. Pri planetnih reduktorjih in takih, ki imajo prenos izveden s pomočjo dveh zobniških parov, prestavnega razmerja ne moremo spreminjati, kar pa ne moti pre¬ več, saj nam večina proizvajalcev ponuja širok nabor reduktorjev z različnimi pre- Slika 1. Graupnerjevi reduktorji speed gear imajo prenos izveden s pomočjo dveh parov zobnikov, zato pri namestitvi reduktorja na motor ne pride do spremembe smeri vr¬ tenja. Slika 4. Motor speed 400 z nameščenim zob¬ niškim planetnim reduktorjem, katerega poglavitna prednost je, da ne pride do za¬ mika med osjo reduktorja in osjo motorja. k t Slika 3■ Reduktorji, pri katerih je mogoče poljubno spreminjanje razdalje med zobni¬ koma, omogočajo širok izbor prestavnih razmerij z izbiro pastorkov različnih veli¬ kosti. Slika 5. Notranjost zobniškega planetnega reduktorja: prepoznamo ga po treh manj¬ ših zobnikih, ki tečejo po notranjem zoba¬ tem obodu ohišja motorja. stavnimi razmerji, iz katerega lahko izbe¬ remo pravšnjega. Proizvajalci Reduktorje ponujajo vse večje mode¬ larske hiše in nekateri proizvajalci motor¬ jev, zato jih ne bomo posebej naštevali. Iz¬ postavili bomo le dva nemška proizvajalca, ki izdelujeta izključno reduktorje. To sta Kruse in Reisenauer, katerih izdelki so vr¬ hunske kakovosti in že mejijo na umetniš¬ ka dela, po vrhu pa imajo se boljše izkorist¬ ke od cenenih konkurentov. Na žalost so temu primerne tudi cene. Kruse ponuja serijo zobniških reduktorjev intro-gear in serijo jermenskih reduktorjev synchro- I— HUMOR gear. Reduktorji so različnih velikosti in prestavnih razmerij. Reisenauer izdeluje zobniške planetne reduktorje, ki jih odli¬ kujeta izredno majhna velikost in masa. Tudi ta ponuja širok izbor reduktorjev raz¬ ličnih velikosti in prestavnih razmerij. Omenimo lahko še podjetje Kontronik, ki je pri nas znano predvsem po elektron¬ skih regulatorjih hitrosti. Slednje ponuja planetne reduktorje za svoje brezkrtačne motorje. Značilnost teh reduktorjev je, da moramo pri njihovi namestitvi na motor zamenjati tudi rotor motorja. Morda se to komu zdi nepraktično, vendar pa na ta na¬ čin dobimo zelo kompaktno enoto, ki nam omogoča prihranek pri masi in prostoru. "Sosed, nadzvočno ne pomeni, da jakost zvoka, ki qa proizvajajo motorji, presega vse meje znosnega!” rrK ! 1 september 2000 15 ra lJA nitiiWi»nrM MAKETARSTVO Timovo izložbeno okno Saab JAS-39 gripen (Revell, kat. it. 04611 ; M1: 72) JURE MIUEV1C Saab JAS-39 gripen je prvi in edini od lovcev četrte generacije, ki že služi v operativnih enotah. Nastal je kot na¬ slednik viggna, le da so tokrat lovske, ju- rišne in izvidniške naloge treh različic združili v isto letalo. To zmanjšuje števi¬ lo letal v oborožitvi, kajti gripna lahko vsem zahtevanim nalogam prilagodijo kar v letalskih bazah in celo na zasilnih vzletiščih, kar je švedsko vojno letalstvo zahtevalo že ob načrtovanju novega le¬ tala. Njegov razvoj sicer ni potekal brez težav, v glavnem zaradi nepopolne pro¬ gramske opreme računalnika letala, ki je zakrivila izgubo enega od prototipov. Možnosti za nadaljnji razvoj in izboljša¬ ve letala so velike. Najbolj radikalna je načrtovana odstranitev smernega repa, kar bo močno zmanjšalo zračni upor in radarski odsev. Prenos podatkov po po¬ datkovni zvezi z drugega letala, zemelj¬ skega ali letečega radarja, kar v ZDA v zadnjih letih reklamirajo z vsem pom- pom, je na Švedskem po tihem v upora¬ bi že nekaj desetletij. Gripen lahko »tiho« sledi in napade nasprotnikov cilj, ker pa je njegov radar izključen, žrtev na napad sploh ni opozorjena. Švedska svoje novo letalo tudi izvaža; za nakup so se že odločili v Južnoafriški republi¬ ki, možni novi kupec pa je tudi naša so¬ seda Avstrija, Zaradi svoje vsestranske uporabnosti ter nezahtevnega vzdrže¬ vanja bi bil gripen dobra izbira tudi za našo državo. Ko sem odprl škatlo, sem v njej na¬ mesto Revellove našel Italerijevo make¬ to. Kot večina izdelkov tega italijanske¬ ga proizvajalca je tudi gripen dokaj to¬ čen po merah in obrisih (Opozorilo: dolžina letala je podana brez pitotskih cevi na nosu, razpon kril pa skupaj z nosilci, a brez raket), težave pa so s spo¬ ji delov in netočno panelizacijo. Spoj obeh polovic trupa na smernem repu, vstopni ki za zrak, spoj kril in trupa ter pokrov radarja vsi zahtevajo veliko kita- nja in brušenja, vsaj malenkostni po¬ pravki pa so potrebni pri skoraj vsakem delu. Panelizacija je za vitrinsko kako¬ vost sicer povsem zadovoljiva, vendar nikakor ne prenese podrobnejšega pre¬ gleda. Enako velja za pilotsko kabino, ki je brez obsežnih dodelav notranjosti nima smisla odpirati. Noge podvozja, njihovi jaški ter lopute so točni, a žal pomanjkljivi. Te pomanjkljivosti lahko prikrijemo z zapiranjem glavnih loput podvozja, vendar to za seboj potegne predelavo napačno nameščenih opor¬ nic na glavnem in krajšanje predolgih vratc na nosnem podvozju. Pohvalimo pa lahko kolesa, na katerih je proizvaja¬ lec na platiščih ponazoril celo zavorne valje. Noben od popravkov pravzaprav ni zahteven, vendar njihov obseg krep¬ ko zagreni sestavljanje si¬ cer zelo zanimive makete. Kamuflaža letala je v dveh sivih barvnih tonih, priložena shema pa je točna. Revell je dodal tudi recepte za mešanje ustreznih barv, vendar je preprostejša uporaba barv drugih proizvajalcev. S primerjavo barvnih vzorcev in barv pravega letala lahko kot zgornjo sivo barvo priporo¬ čim Humbrol 167, na spodnjih površi¬ nah pa Testors FS 36440. Podvozja so umazano bele barve, notranjost pilot¬ ske kabine pa črna. Barvna shema letala št. 39133 je potrjena s fotografijo, po¬ sneto med prodajno predstavitvijo v Južnoafriški republiki, za shemo letala št. 39165 pa potrditve nisem našel, ven¬ dar je tudi ta najbrž točna. Potreben je le manjši popravek; notranjost vstopni- kov zraka na letalu 39133 je pobarvana s kakijevo barvo, vendar je mogoče, da je ta popravek le začasen. Nalepke so zadovoljive kakovosti, a malce predebe¬ le, manjka pa tudi nekaj drobnih napi¬ sov. Končna ocena je podobna kot pri maketi A/F-18 E; dosti kitanja za vitrino, za tekmovanje pa še precej dodelav. Vendar je razen stare Revellove makete prototipa na trgu v tem merilu to edina maketa, zato ljubitelji letal države z viso¬ kega severa Evrope ne bodo oklevali; zanje je to prava stvar. Če se boste odlo¬ čili za obogatitev makete, lahko podat¬ ke o letalu in kopico odličnih fotografij najdete na spletnih straneh proizvajalca http://www.gripen, saab.se/. Messerschmitt 262A-la/U-3 (izvidniška različica) (Revell, kat. št. 04146, M 1 : 72) PRIMOŽ DEBENJAK Foto: Andrej Kogovšek je maketa lepo detaj- lirana in točna. Slab¬ še kakovosti je le za¬ steklitev kabine, ki je v enem kosu in ni de- tajlirana, tako da bodo imeli manj iz¬ kušeni maketarji ne¬ kaj težav pri barvanju okvirjev. Izvidniški Me 262 so bili zanimivo lisa¬ sto pobarvani, kar bo razveselilo tiste, ki jih mikajo zahtevnejše kamuflaže. Kakovost¬ ne nalepke omogoča¬ jo izbiro med tremi letali: bela 2 in dve letali, pri katerih šte¬ vilka (22 oz. 24) sestoji le iz bele obro¬ be. Letalo z belo 2 je imelo gostejše lise, kot je prikazano v navodilih. Fotografij drugih dveh letal sicer nisem zasledil, vendar pa posnetki drugih letal iz te enote (med drugim tudi dva v barvah) kažejo, da so bili ti Me 262 pobarvani svetlomodro, z lisami v dveh zelenih barvah (morda RLM 70 in RLM 71). Maketa je dobra in poceni, primer¬ na je tako za manj izkušene kot tudi za zahtevnejše maketarje, zato jo priporo¬ čam. Revellova maketa Me 262 je bila v Timu že predstavljena, zato naj ome¬ nim samo posebnosti pričujoče različi¬ ce. Maketa prikazuje izvidniško različi¬ co, ki je imela v prostoru za topove dve kameri. V škatli so vsi deli za lovsko raz¬ ličico, dodani so še deli za izvidnika: obe izboklini na nosu in drugačen spodnji del nosu z odprtinama za ka¬ meri. Prileganje delov je precej dobro, težave sem imel le s spodnjim delom nosu, kjer sem moral očistiti odprtini za kameri, ki sta bili grdo zaliti. Izbokli¬ ni sta zadaj malce preveč topi. Sicer pa 16 september 2000 TIKI 1 ZA SPRETNE ROKE Namizna baterijska svetilka JANEZ SMOLEJ Naloga in motivacija Učenec izdela svetilko in jo glede na estetsko vrednost in stroške izdelave primerja s podobnimi izdelki v trgovi¬ ni. Težišče učenja Pridobivanje osnovnega znanja o delovanju električnih naprav, ki se upo¬ rabljajo v vsakdanjem življenju. Gradiva, orodje in pripomočki: kartonski tulec, plastenka za osvežil¬ no pijačo, jogurtni lonček, izolirana ži¬ ca, izolirni trak, trije baterijski vložki 1,5 V velikosti minjon, baterijska žarni¬ ca (4,5 V), lepilo (UHU hart, UHU alles- kleber), škarje, ročna ali električna rez- ljača, električni vrtalnik, kombinirke, iz¬ vijač. člen. Ko žarnico nameščamo v okov, moramo paziti, da je v stiku z okovom in pozitivnim polom baterijskega člena. Stikalo in žarnico povežemo z napetost¬ nim virom v električni krog tako, kot je prikazano na risbi. Celotno električno inštalacijo za svetilko izdelamo tako, kot je prikazano na risbi. Iz plastenke za brezalkoholno pijačo izrežemo senčnik in dva trakova, ki ju z enim koncem vle- pimo (UHU hart) v tulec, z drugim pa na notranjo stran senčnika (glej risbo). Zaradi lepšega videza na zgornji strani vstavimo v tulec še kartonski obroč s krožno oblikovano odprtino. Svetilka je izdelana, in ko jo še pobarvamo z akril¬ no barvo, se bo prav lepo podala v bi¬ valno okolje. KOSOVNICA Št. Element Kosov 1 žarnica I 2 okov 1 3 baterijski člen 3 4 električni vodnik 2 5 stikalo 1 6 kontaktni trak 1 Ugasni svečo skozi lijak Izdelava Namizno baterijsko svetilko, ki nam bo služila kot nadomestni svetlobni vir in okrasni izdelek, lahko naredimo brez posebnega truda. Za telo svetilke upo¬ rabimo kartonski tulec kuhinjske papir¬ nate brisače, ki ga skrajšamo na dolžino 15 centimetrov. Iz tanjšega kartona obli¬ kujemo 13-14 cm dolgo cevko (UHU al- leskleber) za oporo baterijskih členov, ki mora biti seveda enakega premera kot baterije. V tulec jo vlepimo s po¬ močjo dveh distančnih obročkov iz le¬ penke ali debelejšega kartona (risba). Za spodnji del svetilke uporabimo ne¬ koliko trši jogurtni lonček. Kljub majh¬ ni teži lončka bo svetilka dovolj stabilna in zaradi nenavadnega podstavka tudi oblikovno zanimiva. Preden ga zlepimo s tulcem, pritrdimo z zunanje strani skozi dno kontakno ploščico in skozi tulec v lonček napeljemo izolirano ži¬ co. Iz tanke bakrene pločevine napravi¬ mo okov za žarnico (slika 2). Z izolir- nim trakom ga pritrdimo na baterijski MIHA ZOREC Nič lažjega, boste rekli. Vendar vam zagotavljam, da ni tako preprosto, kot se zdi. Denite ožji konec lijaka v usta, usme¬ rite lijak proti prižgani sveči in pihnite. Enkrat, dvakrat, trikrat ... Lahko se na¬ prezate, kolikor želite, lahko se celo po¬ polnoma približate sveči (pazite, da ne boste lijaka zažgali), a ne bo vam uspe¬ lo. Vse dokler boste pihali proti sveči tako, da bo lijak usmerjen naravnost proti njej, bo sveča mirno gorela na¬ prej. Njen plamen se bo le rahlo zazibal. Ce se ji boste preveč približali, se bo plamen obrnil celo proti lijaku. Nenavadno vztrajen plamen se bo začel resneje tresti šele, ko boste lijak nekoliko nagnili. Če pa boste proti pla¬ menu usmerili rob stožčastega dela lija¬ ka, ga boste z lahkoto ugasnili. Zakaj je tako, ste najbrž ugotovili že sami. Ob prehodu zračnega toka iz cevastega v stožčasti del lijaka se gibanje toka spre¬ meni. Zrak se namreč giblje ob plašču stožčastega dela lijaka in v tej smeri li¬ jak tudi zapusti. itek : 1 september 2000 25 ) Q-EL IZDELEK ZA DOM Slika 7. Zgravirano ogledalo v lesenem okvirju O graviranju stekla smo v zadnjih pe¬ tih letih pisali že večkrat: prvič bolj na kratko v Timu 1994/2, drugič nekoliko obširneje v Timu 1996/4 in nazadnje v lanskem Timu 2000/7. Ker zanimanje za to vrsto hobija ne pojenjava, smo tokrat pripravili prispevek o graviranju ogleda¬ la. Povzet in prirejen je po knjigi Johna Everetta: Minidrill , Fifteen projects. Najprej pripravimo kos ogledala, ki ga nameravamo gravirati. Njegova velikost je seveda odvisna od velikosti in oblike iz¬ branega motiva. Ker se ravno končuje po¬ letje, je bil v našem primeru izbran motiv jadrnic (risba 1). Risbo seveda lahko nari¬ šemo tudi sami ali pa jo prefotokopiramo iz kake revije oziroma knjige in ustrezno povečamo. Poleg tega potrebujemo še ne¬ koliko večji kos debelejšega kartona ali ta- pisona za podlago (slika 2), belo tem- perno barvo, širok čopič, papir za ko¬ piranje (indigo), ravnilo ali večji tri¬ kotnik, lepilni trak, kemični svinčnik, kosem fine jeklene volne, kakršna se v gospodinjstvu upo¬ rablja za čiščenje posode, ter seveda pripomočke za gra¬ viranje (npr. gravir- nik Minicraft MB 185/MB 186 in dia¬ mantne trne za gra¬ viranje). O okvirju bo govor na koncu tega prispevka. Postopek pri graviranju ogledala je v bistvu povsem enak graviranju kozarcev, steklenic ali ravnih kosov stekla; razlika je le v pripravi obdelovanca. Pri graviranju kozarcev si namreč lahko pomagamo s podlaganjem temno obarvanega papirja, tkanine ali štrene volne, pri zrcalu pa ta možnost odpade. Da bi torej želeni motiv lahko prenesli na površino ogledala, mo- Risba 1. Ta morski motiv poljubno po¬ večamo s fotokopir¬ nim strojem. Če želi¬ mo zelo velikega, pač zlepimo več li¬ stov skupaj (levo). ramo to prej ustrezno pripraviti. Trik je prav neverjetno preprost. Na ogledalo iz¬ tisnemo čisto majhno količino bele tem- perne barve in jo s širokim čopičem čim bolj enakomerno razvlečemo po vsej po¬ vršini (slika 3). Ko se barva posuši, na ogledalo polo¬ žimo kopirni papir (z mastno stranjo navzdol!) in čezenj list z motivom, ki ga nameravamo gravirati. Da se papir med Graviranje ogledala MATEJ PAVLIČ Slika 3 • Nanos bele temperne barve naj bo enakomeren in čim tanjši (desno). Slika 2. Podlaga za graviranje ogledala mora biti ravna , trdna in do¬ bro osvetljena. Slika 4. Ravne črte je najbolje kopirati (ter kasneje tudi gra virati) s pomočjo večjega ravnila. 26 september 2000 lTTE.1 1 prerisovanjem ne bi premikal, ga na hrbt¬ ni strani pritrdimo z nekaj koščki lepilne¬ ga traku. Sedaj s kemičnim svinčnikom natančno prevlečemo vse črte motiva, pri čemer si pomagamo z daljšim ravnilom (slika 4). Po odstranitvi lista in kopirnega papirja bomo na belo obarvani površini ogledala zagledali svoj motiv, ki ga že lah¬ ko začnemo gravirati. Gravirnik vlečemo čim bolj enakomer¬ no; roko trdno naslonimo na podlago. Ne začnemo na sredini, ampak ob strani, da s potno roko ne bi razmazali črt. Pri gravi¬ ranju ravnih linij si spet pomagamo z rav¬ nilom, ki pa ga moramo podložiti s prib¬ ližno 3 mm debelo letvico. Ta naj bo ne¬ kaj milimetrov odmaknjena od sprednje¬ ga roba, sicer bi z vrhom diamantnega trna lahko poškodovali ravnilo. Da se ne bi premikala, jo je najbolje z nekaj koščki lepilnega traku prilepiti na njegovo spod¬ njo stran. Ko bomo zgravirali nekaj kva¬ dratnih centimetrov motiva, nas bo naj¬ brž zelo zanimalo, kaj se dogaja pod bar¬ vo. Nič lažjega! Vzamemo kosem fine je¬ klene volne in z njim narahlo podrgne¬ mo po barvi, ki bo kot po čudežu izgini¬ la in prikazale se bodo zgravirane črte (slika 5). Slika 5. Zadostuje nekaj rahlih potegov s kosmom fine jeklene volne - in izpod barve se pokažejo zgravirane črte. Slika 6. Ko je vsa barva odstranjena, so na vrsti fini popravki in dodatki. Ko smo z graviranjem gotovi, z jekle¬ no volno odstranimo vso barvo in z gra- virnikom popravimo ali dopolnimo zgra- virano risbo na steklu (slika 6). Dodamo lahko še kakšne detajle, ki jih prej nismo prekopirali oziroma so se slabo videli, ter seveda svoj podpis. S površine ogledala zelo natančno odstranimo ves prah in jo očistimo s čistilom za okna. Izdelek na koncu obvezno vložimo v okvir (slika 7). Če nimamo ustreznih letvic in orodja, se ga ne lotevamo sami, ampak to opravilo raje prepustimo strokovnjaku. Še lažje je kupiti že narejen okvir, kakršnih je v trgo- IZDELEK ZA DOM vinah mogoče dobiti na pretek - od lese¬ nih in plastičnih do kovinskih. Poleg tega sploh niso tako dragi. No, v tem primeru je najbolje, da najprej kupimo okvir (ta mora po velikosti seveda ustrezati motivu, ki ga nameravamo gravirati), šele potem gremo k steklarju po primerno velik kos ogledala. Na opisani način lahko na ogledalo _j/V -lin m zgraviramo kar koli - od majhnih, nevpa¬ dljivih okraskov v kotih do poljubne ris¬ be, prav tako pa tudi pesmico ali voščilo ob kaki okrogli obletnici. Vse je odvisno le od naše iznajdljivosti, ustvarjalnosti in seveda graverskih izkušenj. Te si bomo najlaže nabrali na odpadnih koščkih ogle¬ dal, ki nam jih bo rade volje odstopil vsak steklar. Pripomočki za graviranje MINICRAFT Družba G-M&M, d. o. o., Proizvodnja in marketing, ki ima svoj sedež v Grosupljem, Brvace 11, že dolgo vrsto let skrbi, da je na našem trgu mogoče dobiti raznovrstno električno orodje znamk Black & Decker in De Walt. Za bralce revije TIM pa je zlasti za¬ nimiv program natančnega orodja, ki je plod dolgoletnega dela strokovnjakov an¬ gleške tovarne Minicraft. Natančni vrtalni¬ ki, gravirnik, krožna in vbodna žaga ter stabilni brusilnik so namenjeni modelar¬ jem, maketarjem, elektronikom in tudi ti¬ stim, ki se poklicno ukvarjajo z dejavnost¬ jo, kot je finomehanika, zlatarstvo, gra- verstvo, medaljerstvo, restavratorstvo ipd. Gravirnik Minicraft MB 185, kije na¬ menjen graviranju stekla in kovine, stane 3624 SIT, naprodaj pa je tudi v obliki gra¬ verske garniture z oznako MB 186. Ta je nekoliko dražja (6248 SIT), saj poleg gra- virnika vsebuje še transformator, dia¬ mantni trn, dva brusna kamna, dve pred¬ logi za graviranje ter knjižico s podrobni¬ mi navodili in 10 motivi za graviranje. Vse skupaj je spravljeno v ličnem plastič¬ nem kovčku z ročajem (slika 8). V ohišju gravirnika, kije podobno de¬ belejšemu pisalu (zato ga tako tudi drži¬ mo v roki), je izredno tih 18-voltni motor¬ ček z močjo 6 W, ki zmore do 17.000 vrtlja¬ jev v minuti. Vključujemo ga z rahlim pri¬ tiskom kazalca na drobceno stikalo na zgornji strani zoženega dela ohišja. Me¬ njava nastavkov za graviranje, ki morajo imeti debelino vpenjalnega trna 2,3 mm, je preprosta in jo opravimo kar s prsti. Gravirnik tehta vsega 75 g, na transfor- Slika 8. Graverska garnitura MINICRAFT MB 186 je namenjena za umetnostne de¬ javnosti in varovalno označevanje. mator pa je priključen z raztegljivo vrvico (1,8 m). Delo z opisanim orodjem je ob upoštevanju vseh napotkov povsem var¬ no; zaradi posebno oblikovanih priključ¬ kov na originalnem transformatorju in priključni vrvici je tudi morebitna napač¬ na priključitev že vnaprej onemogočena. V katalogu pribora za orodje Mini¬ craft je komplet MB 1906 za graviranje stekla, v katerem je 8 različnih nastavkov, ter še pet manjših kompletov, v katerih so 1-3 različno oblikovani gravirni trni, pre¬ vlečeni z diamantnimi zrnci. Več o njih, prav tako pa tudi vse podrobnosti v zvezi s prodajnim programom družbe G-M&M, lahko najdemo na spletnem naslovu: http://www.g-mm.si/slo/ceniki2000. html. Natančno električno orodje MINICRAFT Od zdaj tudi v Merkurjevih prodajnih centrih in specializiranih prodajalnah LJUBLJANA MERKUR Ferrum Dunajska 125 1000 Ljubljana Tel.: 061/168-10-61 MERKUR TC BTC Šmartinska 152 1000 Ljubljana Tel.: 061/140-12-04 MERKUR TC »lč Gerbičeva 101 1000 Ljubljana Tel.: 061/200-06-20 KRANJ MERKUR Koroška c. 1 4000 Kranj Tel.: 064/267-466 KOPER SOČA d.d. SKUPINA MERKUR TC SLAVČEK Šmartinska cesta 2 6000 Koper Tel.: 066/21-140 MARIBOR MERKUR TC Studenci Sokolska 58 2000 Maribor Tel.: 062/109-21-10 Tel.: 062/109-21-42 NOVO MESTO MERKUR N0V0TEHNA TC BRŠLJAN 8000 Novo mesto Tel.: 068/371-844 Novi prodajni programi v letu 2000 Na vašo željo vam bomo poslali: □ cenik električnega in vrtalnega orodja Black&Decker s tehničnimi podatki □ katalog preciznega električnega orodja Minicraft Ime in priimek: Naslov:_ Poštna številka: t BLACKI! DECKER rim V3IAA m MINICRAFT « G-M&M proizvodnja in marketing d.o.o. Brvace 11,1290 Grosuplje, tel.: n.c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 http://www.g-mm.si E-pošta: gmm@g-mm.si TH£ 1 september 2000 27 PRILOGA lp.ia Stenska ura z MATEJ PAVLIČ Tega izdelka naj se lotijo modelarji, ki že imajo nekaj izkušenj pri delu z rezljačo. Pravzaprav ga je najlaže narediti z električno rezljačo, s katero je mogoče brez težav žagati debelejšo vezano ploščo ali poskobljane deš¬ čice iz masivnega lesa. Večina teh žag omo¬ goča tudi žaganje pod poljubnim kotom do 45°, kar pri tem izdelku pride zelo prav. Ura na sliki 1 je narejena iz dveh zlepljenih plošč 4 mm debelega furniranega lesonita, vi pa uporabite gradivo, ki vam je pač najbolj pri roki. Sestavni deli stenske ure so v naravni ve¬ likosti narisani na prilogi, ki je vpeta v sredi¬ ni revije. Prekopirajte jih na obrušen kos gradiva, iz katerega nameravate narediti uro. Pazite na smer letnic! Zamudnemu in nena¬ tančnemu kopiranju razmeroma zahtevnih oblik sestavnih delov se lahko izognete, če si pomagate s fotokopijami, ki jih razstrižete in z odstranljivim lepilom prilepite na les. (Ta preprosti in učinkoviti postopek je bil že večkrat opisan, v tej reviji pa si ga lahko og¬ ledate tudi na slikah 2 in 3 v prispevku o iz¬ delavi dirkalnega avtomobilčka.) Če želite, da bo izdelek res lep, morate biti pri žaganju zelo natančni. Kakršno koli nihalom kasnejše popravljanje namreč skoraj ne pri¬ de v poštev. To še zlasti velja za dela 1 in 2. Naslednja stvar, na katero je treba posebej opozoriti, so nekoliko pod kotom posneti ro¬ bovi pri delih 3, 4 in 5, ki so na načrtu poda¬ ni tudi v stranskem risu. Če nimate prej ome¬ njene električne rezljače z možnostjo nagiba delovne mizice, si pri posnemanju robov po¬ magajte z rašpo in brusilnim papirjem. Ko ste izrezljali in obrusili vseh osem sestavnih delov (slika 2), jih poskusno sestavite in od¬ pravite morebitne pomanjkljivosti. Zlepite le dele 2, 3 in 5 (slika 3), hrbet 1 in distanč- nika 4 pa boste zlepili šele po vgradnji urne¬ ga mehanizma. Čeprav v naslovu piše, da gre za stensko uro z nihalom, lahko naredite tudi takšno brez njega. V trgovinah je namreč mogoče dobiti mehanizme obeh vrst (slika 4). Tisti brez nihala so seveda cenejši, vendar pa je potem tudi videz takšne ure nekoliko osiro¬ mašen. V vsakem primeru morate na zadnji strani dela 1 narediti približno 5-milimetr- sko poglobitev za mehanizem, saj ga sicer za¬ radi prekratkega navoja ne boste mogli mon¬ tirati. Ker vsi mehanizmi niso enako veliki, boste morali obliko izreza določiti sami (sli- Slika 1. Takšna ura se najbolje poda lovski ali kmečki sobi oziroma kakemu drugemu prostoru s stilnim pohištvom. Slika 2. Izrezljani in obrušeni sestavni deli stenske ure Slika J. Lepljenje sestavnih delov Slika 4. V zgornjem delu slike je Junghansov urni mehanizem brez nihala , v spodnjem pa zelo kakovosten izdelek istega proizvajalca, ki ima vgrajen tudi dodatek za nihalo. To je sestavljeno iz dveh delov - približno 350 mm dolge kovinske paličice in okrogle »muhe«, ki ima premer 55 mm. Slika 5. Poglobljeni del naj bo na vseh straneh nekoliko večji od zu¬ nanjih mer urnega mehanizma. 28 september 2000 TIRI 1 PRILOGA -CLam Slika 6. Za odstranitev lesa znotraj označenega dela so najprimer- Slika 7. Robove in površino poglobljenega dela obdelajte s širokim nejši lamelni svedri. dletom. ka 5). Na načrtu je s tanko prekinjeno črto označena le približna velikost (60 x 60 mm), ki ustreza večini mehanizmov. Poglobitev je najlaže narediti s posebni¬ mi, t. i. lamelnimi svedri za vrtanje velikih lu¬ kenj v les (slika 6). Za malo denarja jih dobi¬ te v vsaki trgovini z orodjem in železnino. So zelo praktični, vendar pa jih morate v prime¬ rih, kot je ta, obvezno uporabiti v kombina¬ ciji z električnim vrtalnikom, vpetim v nav¬ pično stojalo. Takšno stojalo namreč omogo- Slika 8. Oblepljanje številčnice s prozorno samolepilno folijo Slika 9- S tem pripomočkom izrezana šte¬ vilčnica bo popolnoma okrogla. ča nastavitev želene globine vrtanja. Ko ste odstranili dovolj lesa znotraj označe¬ nega pravokotnika, s širokim dletom le še poravnajte rob in površino izrezanega dela (slika 7). Urni mehanizem mora brez zatikanja sesti v utor in na sprednji strani toli¬ ko pogledati skozi luknjo, da ga lahko trdno zategnete z matico. Sedaj na zgornji rob dela 1 prilepite distančni- ka 4 ter vse skupaj dvakrat prelakirajte. Na vrsti je izdelava številčnice. Tudi ta je na načrtu narisana v naravni velikosti. V fo¬ tokopirni« prosite, naj vam jo prekopirajo na čim debelejši šeleshamer. Številčnico nato prelepite s prozorno samolepilno foli¬ jo, kakršna se uporablja za zavijanje knjig in zvezkov (slika 8). Tako bo bolj obstojna proti umazaniji in vlagi. Šele nato jo izrežite (slika 9). Če nimate posebnega, šestilu podobnega pripomočka (izdeluje ga Olfa, prodajajo pa ga v bolje založenih papirnicah), si pač po¬ magajte s škarjami. Izrezano številčnico na hrbtni strani na¬ mažite z odstranljivim lepilom (da jo boste še kdaj lahko brez trganja odlepili, če bo to potrebno) in prilepite na sprednjo stran hrbtnega dela ure (slika 10). Nato privijte urni mehanizem na svoje mesto in montiraj¬ te kazalce. Ti so ponavadi priloženi že meha¬ nizmu, sicer pa jih je mogoče kupiti pri ne¬ katerih urarjih. Približne dolžine so: kazalec za ure - 40 mm, kazalec za minute - 60 mm in kazalec za sekunde - 65 mm. Kazalce, ki se morajo vrteti brez zatikanja, narahlo za¬ tegnite z matico na vrhu osi. Uro obrnite po¬ konci in na zatič na spodnji strani mehaniz¬ ma zataknite še nihalo. Nastavite kazalce na točen čas, vstavite 1,5-voltno baterijo (pazite na pravilno polariteto!) in uro skozi odprti¬ no na zgornji strani mehanizma obesite na žebelj, ki naj približno 15 mm gleda iz stene. S prstom le še premaknite nihalo za nekaj centimetrov v levo ali desno, da bo začelo ni¬ hati. Za vse drugo bo odslej skrbela baterija. številčnice je dobro vidna matica za pritrditev VABILO REZBARJEM IN MODELARJEM Združenje rezbarjev modelarjev lesa Slo¬ venije pripravlja veliko vseslovensko raz¬ stavo amaterskih rezbarjev in modelar¬ jev lesa. Razstavo bomo organizirali v kulturnem domu Hoče pri Mariboru. K sodelovanju želimo pritegniti razstav¬ ljavce vseh starosti. Ker gre za obsežen organizacijski projekt, prosimo vse, ki se ukvarjajo s to dejav¬ nostjo ali morda poznajo take posamez¬ nike, da se nam oglasijo na naslov: Sreč¬ ko Ornik, Hudourniška 15, Radizel, 2312 Orehova vas (tel. 062/605-10-71). Želimo se povezati z vsakim, ki bi bil pripravljen sodelovati na razstavi, in prisluhnili bomo njegovemu mnenju. Najuspešnej¬ šim nameravamo podeliti nagrade, pri¬ pravljamo pa še kakšno presenečenje. Ker bi bila taka razstava in srečanje v tolik¬ šnem obsegu pri nas prvič, smo ji dali na¬ slov: »Rezbarji in modelarji Slovenije pr¬ vič skupaj v Hočah«. Glede na vrednote rezbarjenja in modeliranja lesa smo pre¬ pričani, da nam ob dobri organizaciji ne bo težko pritegniti medijske pozornosti. Od vas in vašega odziva pa je odvisno, ali nam bo skupaj to uspelo. Združenje rezbarjev in modelarjev lesa Slovenije Slika 10. Na sredini urnega mehanizma. TEKr 1 september 2000 29 RAČUNALNIŠTVO Hišna elektronska pošta n.dei) MIHA ZOREC Morebiti je naslov nekoliko nenava¬ den, zato naj, da ne bo pomote, zadevo takoj pojasnim. Ne, ne bomo govorili o namestitvi elektronske pošte v hiši ali sta¬ novanju, kjer prebivamo, pa čeprav bi je v marsikateri sodobni družini bili celo veseli. V mislih imam elektronsko pošto, ki bi jo za pošiljanje sporočil in datotek uporabljali v šoli, v računalniški učilnici ali v manjšem podjetju. Zakaj običajna internetna elektron¬ ska pošta v teh primerih ne pride v po¬ štev, ni težko ugotoviti. Bistvena razlika med hišno in internetno elektronsko po¬ što je v tem, da pri hišni elektronski pošti sporočila in datoteke potujejo izključno znotraj lokalnega omrežja. Čemu bi se to¬ rej povezovali v internet in plačevali raz¬ meroma drage telefonske impulze, če pa želimo sporočilo poslati le v računalnik v sosednji sobi ali celo na sosednji mizi. Čeprav bo marsikdo pomislil, da po¬ stavitev hišne elektronske pošte presega njegovo računalniško znanje, naj takoj povem, da to ni tako. Resda ne sodi med običajna opravila povprečnega računal¬ niškega uporabnika, vendar je postopek dovolj preprost, da se ga lahko loti vsak¬ do, ki je kdaj namestil kak računalniški program. Tudi glede programske in strojne opreme ne bi smeli imeti težav. Za osno¬ vo nam bodo v okensko omrežje (Win- dows Network - glej prejšnji letnik Tima) povezani računalniki z operacij¬ skim sistemom Windows 95 (98) in pi¬ sarniško zbirko Office 95 (97, 2000). Ne potrebujemo niti strežniškega računalni¬ ka niti Oken NT. Če omrežje že ima strež¬ nik, naj nas to ne moti, pametno pa je preveriti, ali je na strežniku nameščen program Microsoft Exchange Server. Ta profesionalni strežniški program omogo¬ ča namreč veliko več kot le izmenjavo po¬ šte znotraj lokalnega omrežja. Seveda sta temu primerno zahtevna tudi njegova na¬ mestitev in vzdrževanje, ki ju je najbolje prepustiti dobro podkovanemu računal¬ niškemu mojstru. Program, ki ga bomo uporabili za upravljanje z elektronsko pošto, se ime¬ nuje Microsoft Exchange (izmenjevalec) in je sestavni del Oken 95 (Oknom 98 je priložen v posebni mapi na CD ROM-u). Namenjen je pošiljanju in prejemanju elektronske pošte in faksiranju. Čeprav je njegovo prvotno ime zelo podobno strež¬ niškemu programu Microsoft Exchange Server, ki teče pod Okni NT, z njim nima skoraj nič skupnega. Zato so tudi poso¬ dobljeno različico poimenovali Micro¬ soft Messaging. Kljub skromnim zmožno¬ stim v primerjavi z mogočnim Microsoft Exchange Serverjem pa je z njim moč v okviru lokalnega omrežja postaviti pravo pravcato elektronsko poštno pisarno z enim ali več poštnimi predali oziroma ra¬ čuni. Programu Microsoft Messaging je namreč priložen preprost poštni strežnik Microsoft Mail, ki izvira še iz “davnih” ča¬ sov Oken 3.11 za delovne skupine. Strežnik Microsoft Mail omogoča iz¬ menjavo elektronske pošte le med udele¬ ženci lokalnega omrežja, ki so v isti de¬ lovni skupini (lokalno omrežje ima lahko tudi več delovnih skupin). Za izmenjavo elektronske pošte z računalniki zunaj de¬ lovne skupine pa moramo dokupiti, če¬ prav za ne ravno malo denarja, Microsoft Exchange Server. Sliši se zelo skromno, vendar je to za majhne delovne skupine, npr. razred učencev z učiteljem, izredna pridobitev. Namen elektronske pošte vsekakor ni nadomestiti osebno komuni¬ kacijo med sodelavci v podjetju ali učen¬ ci in učiteljem v šoli. Služi predvsem za izmenjavo elektronskih informacij, po¬ datkov in izdelkov. Dobra stran je tudi ta, da vsakič, ko poženemo program za elek¬ tronsko pošto, vidimo, kaj vse moramo še postoriti. Na disketo, ki nam jo nekdo pusti na mizi, pa kaj hitro pozabimo. Hišno elektronsko pošto lahko upo¬ rabljamo tudi, če nimamo nameščene zbirke Office, saj je Microsoft Messaging program za delo z elektronsko pošto. Vendar pa, če že imamo zbirko Office, se splača nekoliko potruditi in preiti na uporabo Outlooka, ki zna delati z vsemi poštnimi strežniki. Tako nam ne bo treba uporabljati dveh programov, enega za in¬ ternetno in drugega za hišno pošto. Ker veliko uporabnikov elektronske pošte uporablja brezplačni Microsoft Outlook Express (močno okrnjena razli¬ čica Outlooka, ki zna delati le z internet¬ no pošto), si bomo mimogrede, vendar nekoliko kasneje, ogledali še prehod iz Microsoft Outlook Expressa na Micro¬ soft Outlook. Namestitev programa Microsoft Messaging Z namestitvijo začnemo na računalni¬ ku, ki smo ga določili za poštni strežnik. Ponavadi je to omrežni strežnik, če pa omrežje nima strežnika, določimo za poštni strežnik računalnik, ki je stalno dejaven (stanje pripravljenosti - Stand by - ni aktivno stanje računalnika!) ali pa mora delovati vsaj med delovnim časom (npr. učiteljev računalnik v računalniški učilnici, računalnik s tiskalnikom v skup¬ ni rabi...). Če uporabljate Okna 95, imate verjet¬ no Microsoft Exchange oziroma Micro¬ soft Messaging že nameščen, sicer ga na¬ mestite s programčkom Dodaj/Odstra¬ ni programe (Start-Nastavitve-Nadzorna plošča). Če pa uporabljate Okna 98, mo¬ rate Microsoft Exchange namestiti roč¬ no. Namestitvena datoteka Wms.exe se nahaja na CD-ROM-u v posebni mapi ...\Tools\ 01dwin95\Message. Namestitveni program je izredno hi¬ ter in nas že čez nekaj trenutkov povpra¬ ša, ali smo Messaging že uporabljali. Tu se pokaže znana nedoslednost Oken. Karkoli bi odgovorili, bi nas v nadaljeva¬ nju namestitveni program vprašal za me¬ sto, kjer se nahaja poštni urad, ki pa ga še nismo izdelali. Zato s klikom na gumb Cancel (prekliči) preskočimo zadnji del namestitve. Program nas po opozorilu, da namestitev ni končana, poprosi za po¬ novni zagon računalnika, pri čemer mu tudi ustrežemo. Po vnovičnem zagonu se v Nadzorni plošči pojavi ikona Microsoft Mail Post- office (poštni urad), na namizju pa ikona Mail (pošta). Pri nameščanju Messaginga na vseh preostalih računalnikih v omrežju te te¬ žave ne srečamo več, saj takrat že obstaja poštni urad s poštnimi predali oziroma poštnimi računi (e-mail account) za vse uporabnike. Tako lahko namestitvenemu programu zlahka odgovorimo na vsa za¬ stavljena vprašanja. Postavitev poštnega strežnika Microsoft Mail Ker za popolno namestitev Messagin¬ ga potrebujemo poštni urad, se najprej lotimo postavitve poštnega strežnika Mi¬ crosoft Mail. Namestimo ga le na enem računalniku v omrežju, na tistem, ki smo ga določili za poštni strežnik. Slika 1 Postavitev (tudi vzdrževanje) poštne¬ ga strežnika poženemo s pomočjo ikone Microsoft Mail Postoffice v Nadzorni plošči. Najprej je treba izdelati poštni urad. Izberemo Create a new Workgroup Post¬ office (izdelaj nov poštni urad za delov¬ no skupino) in kliknemo na gumb Next (naprej). 30 september 2000 TI2.1 1 Microsoft Woikgroup Postoffice Admin Bi Welcome to the 'v/orkgroup Postoffice Admin utilitv. Would you like to administer an existirg workgroup postoffice, or create a new one 7 Č" Administei an e:-:isting 'v/ofkgroup Postoffice Create a new Woikgioup Postoffice k J 1 N ext > | Cancel Slika 2 Slika 5 V okence vpišemo naslov poštnega urada ali pa kliknemo na gumb Browse... in v okencu (slika 4) določimo mapo, v kateri bo naš poštni urad. Poštni urad je priporočljivo ustvariti v posebni mapi, ki Slika 3 elektronske pošte, moramo spet klikniti na ikono Microsoft Mail Postoffice, izbra¬ ti poštni urad ter vpisati ime in geslo upravljalca. V oknu Postoffice Manager (upravlja- Slika 6 pa jo moramo izdelati, preden se lotimo namestitve poštnega strežnika. Namesti¬ tveni programček tega namreč ne omo¬ goča. Mapo s poštnim uradom moramo ob¬ vezno dati v neomejeno skupno rabo, saj le tako drugim uporabnikom omrežja omogočimo prosto izmenjavo pošte. Ko je poštni urad postavljen, nas na¬ mestitveni program vpraša še za naše po¬ datke - podatke upravljalca poštnega urada. Treba je izpolniti le prva tri polja: Name (ime), Mailbox (poštni nabiralnik) in Password (geslo). Ti podatki so zelo Slika 4 pomembni in jih ne smemo pozabiti, saj le upravljalec lahko dodaja in briše ali kako drugače spreminja poštne račune uporabnikov. Če želimo dodati nove uporabnike lec poštnega urada) kliknemo na gumb Add User (dodaj uporabnika) in vpišemo podatke o novem uporabniku. Izpolniti moramo vsaj prva tri polja, pri čemer lahko polje za geslo pustimo prazno. Ta postopek ponovimo za vse uporabnike. [Postoffice Manager Name: Mailbox: Passvvcud: Phone #1: Phone ttg' flffice: Nojes: Usets on D:\POSTA\wgpoOOOO: Slika 7 | OK Cancel j Mastavitev lastnosti programa Microsoft Messaging na poštnem strežniku Preden na poštnem strežniku prvič poženemo Messaging, moramo dokonča¬ ti njegovo namestitev. Z desno tipko na miški kliknemo na ikono Mail in izbere¬ mo Lastnosti. Odpre se okno, v katerem kliknemo na gumb Add (dodaj) in sledi¬ mo namestitvenemu programu. Ta je tako preprost, da ne kaže izgubljati be¬ sed - v glavnem je treba le pritiskati na gumb Next (naprej) oziroma na gumb OK (v redu). (V nadaljevanju: Pošiljanje in branje hišne elektronske pošte s programom Microsoft Messaging). Novo na trgu TERRY Graupnerjev park-fly model jadralnega le¬ tala terry je v celoti izdelan iz posebnega stiropora v kalupu. Poganja ga elektro¬ motor speed 400 plus. Model ima odlične letalne lastnosti in je primeren za začet¬ nike. Zaradi lažjega transporta je razstav¬ ljiv. Naprodaj je za 11.500 SIT. Uvaža: MIBO modeli, d. o. o., Čevi- ca 6, 1370 Logatec, tel. (01) 750-90-60. Prodajajo: modelarske trgovine. AUDI A4 STW TEAM Audi A4 STW Team abt ’99 4WD in suba¬ ru impreza WRC 4WD (Graupner, kat. št. 5052 in 5054) sta modela avtomobilov v merilu 1 : 10 z električnim pogonom. V kompletu je že sestavljen model s pobar¬ vano karoserijo, vgrajenim elektromo¬ torjem speed 500 in elektronskim regu¬ latorjem hitrosti. Cena je 43.020 SIT. Uvaža: MIBO modeli, d. o. o., Čevi- ca 6, 1370 Logatec,tel. (01) 750-90-60. Prodajajo: modelarske trgovine. BLUE TIGER Blue tiger je privlačna maketa ameriške lokomotive v velikost HO, ki prihaja iz izolskega Mehana. Izdelujejo jo v več raz¬ ličicah tako za enosmerni kot izmenični tok. Izbirate lahko med navadno, tako z digitalnim dekoderjem ali z digitalnim dekoderjem in hupo. Osnovni model do¬ bite že za 23.990 SIT. Remiko - Mali tehnik, BTC - Empo- rium, kletna etaža, 1000 Ljubljana, tel. (061) 585-16-68. ITIHI] 1 september 2000 31 Stojalo za svinčnike BRANKO HORVAT 4 L2_ Stojalo za svinčnike je praktičen izdelek iz lesa, ki nam omogo¬ ča, da imamo pisala vedno pri roki, ko jih potrebujemo. Izdelamo ga lahko pri tehnični vzgoji. Delovni postopki: - zarisovanje, žaganje, vrtanje, brušenje, sestavljanje, barvanje. Orodje in pripomočki: - ravnilo, svinčnik, šilo, povratna žaga, sveder (0 8, 9 ali 10 mm), brusilni papir, kotnik, lepilo, lak, čopič. Izdelavo Načrt izdelka prenesemo na material, ki se nahaja v kompletu gradiv za 6. razred. Izdelava sestavnih delov je zelo preprosta in jo lahko izpeljemo tudi pri nekoliko skromnejši opremi tehnične de¬ lavnice. Sestavna dela 1 in 4 samo priložimo in ju ni treba dodat¬ no obdelovati. Pri žaganju in vrtanju sestavnih delov 2 in 3 se rav¬ namo po načrtu ali pa jih izdelamo po lastni zamisli. V tem prime¬ ru lahko drugače razporedimo luknje ali zaoblimo vogale. Nato dele površinsko obdelamo ter izdelek sestavimo, zlepimo in po¬ barvamo z akrilnimi barvami. Učenci lahko izdelajo tudi dokumentacijo z uporabo progra¬ ma za tehnično risanje cici-cad. Lopatka za TOMAŽ PETAUER Zelo uporaben pripomoček na izletih in v drugih zahtevnejših razmerah je zna¬ ni švicarski nož, ki pa je precej drag. Kitaj¬ ske imitacije tega noža so cenejše, seveda pa tudi manj kakovostne, medtem ko o ti¬ stih za 300 tolarjev sploh nima smisla iz¬ gubljati besed. Nekateri obožujejo veliki “rambov nož”, ki pa v naših razmerah po¬ meni le “šminkanje”. Potem so tu še razni drugi priročni kompleti za bivanje na te¬ renu in popravila - spet ne ravno poceni, pa tudi z nekaterimi funkcijami, ki jih ne potrebujemo. Seveda pa obstaja možnost, da si tako univerzalno orodje izdelamo kar sami, preprosto, poceni in lahko (sla¬ bih 200 g). Imenujmo ga “lopatka za pre¬ živetje”. Ta bo imela vsaj sedemnajst funk¬ cij in bo dajala miroljubnejši videz od no¬ ža. Kot osnovo vzamemo kar ceneno vrt¬ no lopatko Kalia. Njena prva funkcija je torej lopatka (1). Kot taka nam lahko služi tudi kot zasilna opora v strmini (2), npr. preživetje na snežišču ali spolzkih tleh. Vendar res le zasilna, saj nam jo močnejši sunek iztrga iz rok, ker nima zapestne zanke. Za količ¬ kaj zahtevne razmere je potreben cepin! En rob zbrusimo, da nam služi kot nož (3) ali tudi sekirica (4). Drugi rob nazobča¬ mo, da dobimo žago (5). Izmenično zare¬ zujemo z žagico in s škarjami za kovino, saj njihovi vrezi bočno nekoliko razmak¬ nejo zobce, kakor je tudi pri pravih žagah. Vendar zaradi ukrivljenosti lopatke lahko zažagamo le kak centimeter globoko, kar je še vedno bolje, kot če bi uporabili nož. Konico lopatke zbrusimo toliko, da dobi¬ mo izvijač (6). Deloma z navadno, deloma s tanko okroglo pilo izpilimo odpirač za steklenice (kronske zamaške; 7) in odpi¬ rač za konzerve (8). Ukrivljenost lopatke ne dopušča simetrične lege obeh odpira¬ čev, saj se v tem primeru z enim od njiju ne bi mogli približati zamašku ali konzer¬ vi. Pri odpiraču za konzerve je treba tudi upoštevati, da je jeklo, iz katerega je izde- 32 september 2000 TIST 1 ZA SPRETNE ROKE Težko bi verjeli, da gre lahko ves razstavljeni pribor v votli ročaj lopatke. Vanj lahko spra¬ vimo plastično fiolo z vžigali¬ cami, hrapavo ploščico in zo¬ botrebcem, nožek za odpiranje konzerv, pincetko, rezilo noža olfa z držalom, pol žiletke, ši¬ vanko s sukancem, obliž in zvi¬ tek vrvice (slika levo). En rob lopatke nazobčamo, da dobimo žago. Na drugi strani rob nabrusimo, da nam slu¬ ži kot rezilo. lana lopatka, premehko za dolgi jeziček, kakršnega imajo odpirači pri švicarskem nožu, in ki prijema za rob pokrova kon¬ zerve. Naš bi se pri odpiranju ukrivil vstran in ne bi več prijemal. Tak jeziček si¬ cer izpilimo, vendar mu konico zapogne¬ mo na hrbtno stran, ta zavihek ga zadovo¬ ljivo prijema za rob konzerve. Ce se nam zavihek odlomi, vzamemo navadni, pre¬ gibni nožek za konzerve (TKG) in ga vtak¬ nemo v zarezo v ročaju namesto vzvoda, o katerem bo govor pozneje. Z rezila odpi¬ rača za konzerve postrgamo tudi barvni lak, da se pri odpiranju ne bi luščil in bi ga zaužili skupaj z vsebino konzerve. Če naj bo to orodje priročno, mora biti pač “pri roki”. Ena možnost bi bila, da za lopatko izdelamo tok, preprosteje pa je, da si jo zataknemo za pas. Seveda ne z ročajem navzdol in ostrimi robovi ter ko¬ nico navzgor ob telesu. Potrebna je pripo¬ na ali zatič (9) - in kot nalašč za pritrjanje so v ročaju štiri luknje. S predelano lopatko brez težav odpremo konzervo... ... ali steklenico s kronskim zamaškom. Ena možnost bi bila karabinček, ven¬ dar bi morali imeti za pasom rinko, lopat¬ ka pa bi preveč bingljala. Boljši je togi za¬ tič, ki ga napravimo npr. iz trde izolirane žice, ki jo pritrdimo v luknjice. Tu se izka¬ že, da so luknjice na napačni strani, saj bi se tako obešena lopatka zaradi ukrivljeno¬ sti navznoter z ostrima robovoma drgnila ob hlače. Torej jo je treba obrniti, a nič ne de, saj lahko tudi žico, ki jo z obema kon¬ cema vtaknemo v manjši luknji, speljemo na drugo stran, kakor kaže risba. Tako obešeno lopatko lahko v trenutku izvleče¬ mo in zataknemo nazaj. Lopatko zataknemo za pas s pomočjo žične pripone, ki jo vstavimo v luknjici na ročaju. Ostane nam še votli ročaj, ki ga vtak¬ njena konca žice delita na dva dela, v kate¬ rega pa je mogoče spraviti še marsikaj. Najvažnejše so seveda vžigalice (10). Te skupaj z izrezano hrapavo ploskvijo vtak¬ nemo v plastično fiolo (zaprto cevko) ali etui, da se ne morejo zmočiti. Razmakne¬ mo zobce, ki zapirajo vrh ročaja, in vloži¬ mo zavitek vžigalic. Zdaj zobce ukrivimo nazaj ravno toliko, da zavitek ne more iz¬ pasti iz ročaja, mogoče pa ga je izvleči z rahlim potegom. V vzdolžno špranjo v ro¬ čaju vtaknemo upognjeno pločevinasto ploščico ali, kot je bilo že omenjeno, no¬ žek za odpiranje konzerv. S pomikom tega vzvoda s palcem navzgor izrinemo vžigali¬ ce iz ročaja in po uporabi njihov zavitek spet potisnemo nazaj. Ostane nam še dru¬ gi, ožji del ročaja. Vanj lahko spravimo zvi¬ tek (11), vsaj 3 m dolge, razmeroma moč¬ ne najlonske vrvice, debele 2 mm! Tudi če nas ne skrbi, da bi se vrvica izmotala skozi ustje ročaja, lahko to zatesnimo še z zvit¬ kom obliža - hansaplasta (12). Če je to lo¬ patka za preživetje, nam bo ta obliž poma¬ gal preživeti tudi z žuljem. Seveda pa je za več žuljev potrebnih več obližev in tudi si¬ cer je prva pomoč obvezni del vsebine nahrbtnika. Bi šla v ročaj še kaka malen¬ kost? Bi, če se zadovoljimo s krajšo vrvico, in še precej več, če se ji popolnoma odpo¬ vemo. Na primer šivanka (13) z nitjo, ki jo lahko vtaknemo tudi k vžigalicam, nožek olfa ali polovična žiletka (14), pincetka (16), ki jo lahko sami izrežemo iz železne pločevine, in zobotrebec (17) - tudi ta gre lahko k vžigalicam). Vse omenjeno te¬ sno zavijemo kar z obližem. Morda se bo kdo zmrdoval nad zobotrebcem, vendar ga poleg osnovnega namena lahko upora¬ bimo še za kako fino opravilo, za katero je šivanka preostra, material, ki je na voljo na mestu samem, pa tudi neustrezen: bil¬ ke premehke ali prekrhke, vejice prede¬ bele in trni prekratki. Tisti, ki morajo je¬ mati tablete, bi lahko imeli v ročaju vsaj rezervo; tako bodo verjetno ravnali tudi strastni kadilci, ki brez cigarete “umrejo”. Sicer pa je opremljanje ročaja odločitev vsakega posameznika, podobno kot opremljanje lastne sobe. mii 1 september 2000 33 Trojka slovenskih pilatusov nad Piranskim zalivom Pilatus PC-9 MARKO MALEC Pilatus Flugzeugwerke Ag. so Švicarji ustanovili leta 1939. Prvotni namen tovar¬ ne je bil vzdrževanje in oskrba letal njiho¬ vih letalskih sil, kmalu pa so začeli tudi konstruirati in izdelovati letala za proda¬ jo. Najprej so leta 1945 izdelali model P-2. Po petdesetih letih uspešne proizvodnje visoko sposobnih bojnih propelerskih in turbopropelerskih šolskih letal za šolanje bojnih pilotov je nastal model PC-9, ki je brez dvoma vrhunec tovarne Pilatus v tej specializirani panogi letalstva. PC-9 je zasnovan na izkušnjah s prejš¬ njim modelom PC-7, ki se je pri uporabni¬ kih zelo izkazal. To je bilo sredi sedemde¬ setih let, ko so se turbopropelerska letala izkazala kot zelo primerna za šolanje no¬ vih pilotov. Z njimi se namreč leti skoraj tako kot z reaktivnimi letali, so pa bistve¬ no cenejša. Za model PC-9 so pri Pilatusu izbrali odlično, izpopolnjeno verzijo že preizkušenega motorja Pratt & Whitney PT6A-62. Nekoliko so dvignili drugo kabi¬ no, dodali katapultna sedeža, zračno zavo¬ ro in nov hidravlični sistem, vse skupaj pa vgradili v nanovo skonstruiran trup. Tako so dobili optimalno aerodinamično zasno¬ vo, izredno upravljivost in boljše zmoglji¬ vosti. S tem se je novo turbopropelersko šolsko letalo še bolj približalo letenju z reakcijskimi letali ob veliko večji gospo¬ darnosti, ki jo zagotavlja turbopropeler¬ ski motor. Tehnološke študije in raziskave trgov za PC-9 so začeli leta 1982, program pa je bil potrjen in sprejet maja istega leta. Kljub navidezni podobnosti z modelom PC-7 je skupnih le deset odstotkov kom¬ ponent. Prvi predserijski PC-9 je poletel 7. maja 1984, pilotiral pa ga je vodja Pila- tusovih preizkusnih pilotov Hans Galli. Samo deset tednov kasneje so izdelali prvo predserijsko letalo, ki je že povsem ustrezalo za serijsko proizvodnjo. Prva se¬ rija štirih PC-9 je bila končana 19. septem¬ bra 1985, samo štiri mesece za njimi pa že naslednji štirje PC-9 za prvega kupca, le¬ talske sile Burme. Nato so sledila še naro¬ čila iz Savdske Arabije, Avstralije, Angole, dvajset so jih kupili Hrvati, zanimanje pa so pokazali tudi Američani, Največji kupec letal PC-9 so bile Kra¬ ljeve avstralske letalske sile. Pogodba o na¬ kupu kar 67 letal je bila podpisana 10. ju¬ lija 1986. Dva so Avstralcem dobavili ne¬ posredno iz Pilatusa, prav tako so jim do¬ bavili kompletne dele za naslednjih šest S5-DPI v Portorožu leta 1995 Isto letalo (S5-DPI) v kamuflažnih barvah na Brniku leta 1997 34 september 2000 TIKI 1 MAKETARSTVO L9-52, nekdanji S5-DPT na Brniku leta 1998 Pilatus PC-9M ob prvi javni predstavitvi na Brniku spomladi 1999 S5-DSL med prvim poletom v maskirnih barvah (foto: Tone Polenec) ter najpomembnejše komponente za na¬ slednjih enajst, preostalih 48, razen mo¬ torjev in pomožnih agregatov, pa so izde¬ lali pri pogodbenem partnerju, Hawker de Havillandu in v GAFA (Governmantal Aircraft Factories). Zadnjega PC-9 so Kra¬ ljevim avstralskim letalskim silam dobavi¬ li leta 1991. In še zanimivost: trenutno imajo Avstralci tudi edino akrobatsko sku¬ pino, ki leti z letali PC-9, imenovano The Rulletes. Dokaj zanimiv kupec letal PC-9 je bila Nemčija. Leta 1990 so ji dobavili deset le¬ tal vrste PC-9B, s katerimi so zamenjali le¬ tala OV-10B bronco za vleko tarč. Nemška verzija se od prvotne razlikuje po tem, da so vgradili večje gorivne rezervoarje in tako so lahko PC-9B ostali v zraku kar tri ure in dvajset minut. Švicarji so se nato odločili, da izdelajo verzijo M, kar pomeni uvedbo modularne¬ ga koncepta. Devet letal te verzije je leta 1999 dobila tudi Slovenija, oziroma 15. brigada VL SV. PC-9 M ima zmogljivejši motor verzije PT6A-68, katapultne sedeže Martin Baker 16LA vrste nič-nič, v kabini je izenačen tlak, ima samo eno mesto za polnjenje z gorivom in je bolje zaščiten pred trki s pticami. PC-9 je izredno vo¬ dljiv, pilot z njim zlahka izvaja akrobacije, obenem pa daje popoln občutek letenja z reaktivnim letalom, čeprav za polovično ceno. V Slovenijo so prvi trije PC-9 osnovne Testni pilatus PC-9M hudournik (316) z oborožitvijo na med¬ narodni letalski pri¬ reditvi Cerklje 2000 (slika desno) verzije prileteli 9. marca 1995. Prvotno so ta letala preizkušali Američani, in sicer v okviru projekta skupnega osnovnega le¬ talskega šolanja Letalskih sil in Vojne mor¬ narice ZDA, imenovanega JPATS. Prav ta tri letala so po slabih 300 urah naleta v ZDA v tovarni Pilatus popolnoma obnovi¬ li in jih predali Sloveniji. Nato je sledilo naročilo za devet letal verzije PC-9M. Prvi je k nam prispel 20. novembra 1998, naslednji štirje 14. aprila 1999 in še štirje 3. maja 1999. Slovenski pilatusi so prilagojeni za letenje v bojnih nalogah, saj skupni tovor lahko doseže do 1000 kilogramov. Tako PC-9/PC-9M omo¬ goča brez večjih naporov prešolanje na reaktivna bojna letala, seveda v primeru, da se Slovenija zanje odloči. Konec lanskega leta so se v sloven¬ skem vojaškem letalstvu odločili, da s po¬ močjo izraelskega partnerja nadgradijo verzijo PC-9M. Tako je nastal leteči simula¬ tor bojnega letala. Sam koncept nadgrad¬ nje je nastal v Oddelku vojaškega letalstva in zračne obrambe Generalštaba Sloven¬ ske vojske. Piloti se bodo po končanem usposabljanju na osnovnem letalu zlin 242L obsežneje urili na sposobnejši verzi¬ ji PC-9M hudournik. Letalo so nadgradili s sistemi, ki omogočajo poleg usposabljanja v navigaciji tudi urjenje za osnovne in na¬ daljnje postopke pri napadih na cilje na zemlji in v zraku. Obenem se bodo piloti seznanili tudi s sistemi za samozaščito. Najbolj vidna razlika s standardnim PC- 9M je oprema kabine, ki je sodobnejša in opremljena s sistemi, ki omogočajo lete¬ nje v instrumentalnih razmerah. Srce tega sistema pa je lasersko-žiroskopska iner- cialna platforma, ki je nova tudi za proi¬ zvajalca teh letal. Obenem se hudournik od osnovne verzije navzven razlikuje po treh nosilcih orožja pod vsakim krilom. Zasnova nadgradnje je plod domačega znanja, izvedbo in vgradnjo pa so sloven¬ ski strokovnjaki uresničili skupaj z izrael¬ skim podjetjem Radom Aviation Systems, ki sodeluje tudi pri nadgradnji romunskih letal mig-21. Pilatusi PC-9 so bili do aprila 2000 na¬ meščeni na Brniku, 3. aprila pa so jih po krajši slovesnosti preselili na letališče Cer¬ klje ob Krki, kjer so zdaj v sestavu novou¬ stanovljene Letalske skupine Cerklje. Pilatus PC-9 (slovenske barvne sheme) SAŠO KRAŠOVEC Letala pilatus v slovenski vojski lahko glede na barvne sheme razvrstimo v dve obdobji. Prvo se je začelo marca 1995 s prihodom prvih treh letal v Slovenijo. Le¬ tala so bila zgoraj bele barve, spodaj pa oranžne (pribl. RAL 2008) in so imela švi¬ carske oznake: črne registrske številke (180, 181 in 182) na loputah nosnega ko¬ lesa, črne črkovne oznake na obeh stra¬ neh trupa (HB-HQM, HB-HQN in HB- HQO) ter majhno švicarsko zastavo na premičnem delu smernega stabilizatorja. mr 1 september 2000 35 svetleča oranžna pribl. RAL2008 rumeno olivna RAL 6014 bronasto zelena RAL 6031 usnjeno rjava RAL 8027 nato siva FS 36375 ŠKOFJA LOKA Pod izpušno cevjo je bila nalepka »Pratt & Whitney«, opozorilni trikotniki »ejection seat« (po dva na vsaki strani) so bili rdeči in belo obrobljeni, puščica »rescue« rume¬ na, črno obrobljena in s črnim napisom (samo na levi strani letala, pod sprednjo kabino), za zadnjo kabino pa še črn napis »PC-9«- Letala so imela črno površino pro¬ ti odblesku. Propeler je bil s sprednje strani siv, v korenu kraka je imel črn sprednji rob, vrh pa bel (konica kraka in črta pod njo). Zadnja stran propelerja je bila črna, prav tako tudi sprednji robovi krila in višinskega stabilizatorja. Po odstranitvi švicarskih oznak so le¬ tala opremili s slovenskimi. Črke so bile oglate črne s posekanimi robovi, švicar¬ sko zastavo pa je zamenjala majhna slo¬ venska. Velika civilna pisna registracija se je pojavila na levem krilu spodaj, vse dru¬ ge oznake in nalepke so ostale. Junija 1995 so vsa tri letala dobila imena sloven¬ skih mest (S5-DSL, 180 - Škofja Loka; S5- DPT, 181 - Ptuj in S5-DPI, 182 - Piran). Na nosovih so se pojavili veliki mestni grbi in črni napisi mest. Na smerne stabi¬ lizatorje so namestili novo slovensko za¬ stavo in na trupu pod napisom »PC-9« znak 15. letalske brigade. Proti koncu leta 1996 in v začetku 1997 so trije pilatusi dobili novo (PC-9A, oranžno-beli) maskirno shemo. Lahko re¬ čemo, da se je takrat začelo naslednje ob¬ dobje v barvanju slovenskih vojnih letal. Maskirno shemo sestavljajo naslednje bar¬ ve: rumeno olivna (RAL 6014) kot osnov¬ na, čez katero so nanešene lise nepravil¬ nih oblik v bronasto zeleni (RAL 6031) in usnjeno rjavi barvi (RAL 8027). Letala so spodaj modrikasto svetlosive barve FS 36375. Črna površina proti odblesku je podaljšana do kape propelerja, ki je črna, propeler pa je ostal nespremenjen. Vsa naslednja letala PC-9M, so k nam prispela že v maskirni shemi. Barvni profili prikazujejo sheme bar¬ vanja nekaterih dosedanjih pilatusov, ki vam bodo v pomoč pri okraševanju maket in letečih modelov! PC-9 S5-DSL kot je izgledal junija 1995. Letalo dobi ime slovenskega mesta Škofja Loka. V tej barvni shemi os¬ tane do oktobra 1996. 36 september 2000 TTK.1 1 182, S5-DPI. Švicarske oznake odstranijo in letala dobijo slovenske civilne registracije: 180, S5-DSL; 181, S5-DPT; 182, S5-DPI. S5-DSL Škofja Loka v maskirni shemi. Letalo ima še civilno oznako v svetlosivi barvi, na me¬ stu znaka 15■ brigade se pojavi znak TO (Terito¬ rialna obramba), na smernem stabilizatorju pa majhna slovenska zastava. Opozorilni trikotni¬ ki in puščica ostanejo nespremenjeni, letalo pa je opremljeno z belimi drobnimi opozorilnimi napisi. V taki shemi je bilo letalo oktobra 1996. TIK-C 1 september 2000 37 PRILOGA Srednja stopnja Gradivo: vezana plošča, žica Področje: preoblikovanje lesa in njegova površinska obdelava UHU UHU-jeve ustvarjalne strani Dirkalni avtomobilček ANTON PAVLOVČIČ Izdelava in fotografije: Matej Pavlič Od 6. razreda dalje Čas izdelave: 3 dvojne ure Naloga in motivacija: Ob izdelavi modela dirkalnega avtomobilčka mora učenec uporabiti risalno orodje ter ročno ali električno orodje za raz¬ rez, vrtanje in brušenje. Na koncu mora poskrbeti še za ličen vi¬ dez izdelka. Težišče učenja: - natančna preučitev načrta, kosovnice in sestavne risbe, - prerisovanje sestavnih delov na vezano ploščo ali lepljenje fotokopiranega načrta z odstranljivim lepilom, - vrtanje lukenj in izžagovanje sestavnih delov z ročno ali električno rezljačo, - poskusno sestavljanje, - sestavitev podsklopov v celoto in lepljenje, - brušenje, - površinska obdelava. Gradiva, orodje in pripomočki: - vezana plošča 4 mm, žica ali lesena paličica 0 3 x 250 mm, PVC pokrovčki začimb Maestro, odstranljivo lepilo Scotch Attac- ca-Stacca (stik), lepilo za les (UHU coli express ali UHU coli was- serfest) in epoksidno lepilo (npr. UHU plus endfest), proti vodi obstojna barva za les (npr. Aquacol emajl) ali brezbarvni nitro- lak; - risalno orodje, škarje, ročna (ali električna) rezljača, žagi- ce št. 3 ali 4, podložna mizica, grobi in fini brusilni papir, vrtal¬ nik z navpičnim stojalom, sveder 0 3 mm, žaga za železo, pila, manjši izvijač, kombinirane klešče, nekaj manjših svor, močnej¬ še elastike, čopič. Izdelava Med bralci revije TIM je najbrž precej takih, ki z zanimanjem spremljate dirke v formuli 1. Čeprav je v trgovini z igračami mogoče kupiti modele dirkalnikov iz različnih gradiv in v različnih merilih, je za mladega modelarja poseben izziv narediti svojega. Sedaj imate lepo priložnost, da po načrtu (objavljen je v prilogi na sredini revije) ter z uporabo navodil in fotografij izdelate model dirkalnega avto¬ mobilčka (slika 1), s katerim lahko celo tekmujete. Izdelava je pre¬ prosta, zato niti začetnikom, ki še niso tako vešči žaganja z modelar¬ sko rezljačo, ne bo delala večjih preglavic. Vsi sestavni deli na načrtu so narisani v merilu 1 : 1, tako da jih ni treba povečevati ali pomanjševati. Da bi se izognili zamudnemu in ne najbolj natančnemu prerisovanju obrisov sestavnih delov s kopir¬ nim papirjem, načrt prefotokopirajte, kopije razstrizite in posamez¬ ne elemente na hrbtni strani na tanko premažite z odstranljivim le¬ pilom Scotch Attacca-Stacca. Število posameznih elementov najdete v kosovnici, kam spadajo posamezni deli, pa je razvidno s sestavne risbe, kjer je vsak del označen s svojo številko. Kose papirja drugega poleg drugega položite na 4 mm debelo vezano ploščo, ki jo prej obrusite, da bo njena površina na obeh straneh popolnoma gladka. Vse dele čim bolj natančno izrezljajte z ročno ali električno rezljačo (slika 2). Ko ste z izžagovanjem gotovi, odstranite papir (slika 3) in Slika 3- Dobra lastnost lepila Scotch Attacca-Stacca je v tem, da je mogoče fotokopirane obrise sestavnih delov po izžagovanju brez težav odstraniti. dele obrusite ter jih poskusno sestavite (slika 4); morebitne večje napake popravite s fino pilo ali rašpo. Podvozje (slika 5) sestavite tako, da stranici hladilnih odprtin (7) s spodnje strani prilepite v utore na dnu dirkalnika (8). Za leplje¬ nje uporabite belo lepilo za les (npr. UHU coli), ki ga na stične povr¬ šine nanašajte z manjšim čopičem (slika 7). Nato med stranici (1) Slika 2. Izžagani sestavni deli dirkalnega avtomobilčka 38 september 2000 TTE.1 1 te iz 3 mm debele varilne žice ali lesene paličice. Zlepljenemu modelu obrusite vse robove, da bodo popolnoma gladki. Izdelek lahko pred vlago in prahom zaščitite s prozornim ni- trolakom, še lepši pa bo, če ga boste prebarvali z barvami na vodni osnovi (npr. Aquacol emajl). Ko se prvi nanos barve posuši (slika 9), površino narahlo prebrusite s koščkom čim finejšega vodnobrusil- nega papirja in nato model še enkrat prebarvajte. Čisto na koncu pri¬ lepite spojler (9). Ko skozi trup potisnete obe osi in nanju prilepite kolesa, je izdelek narejen. Natančno narejen model dirkalnega avtomobilčka vam bo goto¬ vo v ponos. Da pa ne bo služil samo kot okras, lahko z njim tudi tek¬ mujete. Dogovorite se s prijatelji in oštevilčite ali kako drugače ozna¬ čite svoje dirkalnike. Če v bližini nimate dovolj velike, čim bolj glad¬ ke in ne preveč nagnjene površine, si pomagajte z vsaj 20 cm široko desko, ki jo na eni strani nekoliko podložite. Iz odpadnih letvic ali trakov lesonita naredite nekaj centimetrov visoko »varovalno ograjo« in jo pribijte na njen rob. Zmaga seveda tisti, čigar avtomobilček po spustu z vrha deske prevozi najdaljšo pot. Slika 4. Poskusno sestavljanje modela dirkalnega avtomobilčka Slika 5. Slika 6. Slika 7. Ker so stične površine majhne, lepi¬ lo nanašajte z majhnim čopičem. Slika 8. Prikaz izdelave koles po posameznih stopnjah (od leve pro¬ ti desni) Slika 9. Zaradi lepšega videza, pa tudi zaradi zaščite pred vlago in prahom, je treba izdelek prebarvati. I**- montirajte pokrov hladilnih odprtin (4), instrumentno ploščo (3) in naslon (2). Vse skupaj stisnite z manjšo svoro (slika 6). V utora na pokrovu motorja (6) prilepite stranici spojlerja (10), z lepljenjem sa¬ mega spojlerja (9) pa počakajte do konca sestavljanja modela, sicer vam bo v napoto pri barvanju (slika 7). Sedaj je na vrsti lepljenje podsklopov v celoto, pri čemer si spet pomagajte z manjšimi svora- mi ali ščipalkami. Čas med sušenjem lepila izkoristite za izdelavo koles. Ta so kar iz pokrovčkov Droginih začimb Maestro, zato vam jih najbrž ne bo tež¬ ko dobiti. (Takšna kolesa je imel tudi model tovornjačka, katerega načrt je bil objavljen v reviji TIM 9-10, letnik 1998/99, str. 30.) Poleg plastičnega pokrovčka je vsako kolo sestavljeno še iz enega lesenega vložka (12) in dveh distančnikov (11), ki jim še pred izžagovanjem na sredini izvrtajte 3 mm veliko luknjo. Sestavljanje koles prikazujeta slika 8 in risba na načrtu. Da bi bili vložek in distančnika točno v isti osi, jih med lepljenjem stisnite z majhnim vijakom in matico. Ko se lepilo posuši, vijak odstranite in zlepek z epoksidnim ali univerzal¬ nim lepilom prilepite v pokrovček. Osi koles (14 in 15) lahko naredi- K0S0V1M1CA _ Št. Element Gradivo Kosov 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 stranica naslon instrumentna plošča pokrov hladilnih odprtin pokrov prednjega dela pokrov motorja stranica hladilnih odprtin dno (šasija) spojler stranica spojlerja distančnik kolesa vložek kolesa kolo (glej besedilo!) prednja os zadnja os vezan les 4 mm vezan les 4 mm vezan les 4 mm vezan les 4 mm vezan les 4 mm vezan les 4 mm vezan les 4 mm vezan les 4 mm vezan les 4 mm vezan les 4 mm vezan les 4 mm vezan les 4 mm umetna masa varilna žica ali les 0 3 x 110 mm varilna žica ali les 0 3 x 130 mm 2 1 1 1 1 1 2 1 1 2 8 4 4 1 1 TTK.1 1 september 2000 39 UGANKARSKI KOTIČEK Tematska osmerosmerka Pri tej uganki so vse besede že vpisane v polja. Da reševanje ne bi bilo preveč preprosto, se skrivajo v osmih smereh: vodoravno, navpično ter po obeh diagonalah - in to naprej oziroma nazaj. Vsaka beseda je povezana z drugimi z vsaj eno črko. Ker je osmerosmerka tematska, se vse besede nanašajo na eno temo; ta je v našem pri¬ meru šolske potrebščine. Uganko rešujete tako, da poiščete vseh 27 besed, ki so podane po abecednem redu, ter jih sproti prečrtujete v liku in seznamu. Na koncu vam bo ostalo 11 neprečrtanih črk, ki dajo brane po vrsti rešitev - predmet, v katerega spravljamo šolske potreb¬ ščine. ATLAS, BARVICE, BELEŽKA, BERILO, BLOK, COPATE, DRES, FLOMASTER, KARTA, KULI, LIST, OKVIR, PAPIR, PERO, PUŠČICA, RA¬ DIRKA, RAVNILO, SVINČNIK, ŠABLONA, ŠESTILO, ŠILČEK, ŠKARJE, ŠKATLA, TIM, TOK, TRIKOTNIK, UČBENIK. Izpolnjevanka Poiščite manjkajoče črke in jih vpišite v prazna polja, da dobite 9 besed znane¬ ga pomena. Ob pravilni rešitvi boste v srednjem stolpcu navpično prebrali neko dejstvo, s katerim se je treba spri¬ jazniti ob koncu počitnic. Da bi bilo re¬ ševanje izpolnjevanke lažje, so (v po¬ mešanem vrstnem redu) podani opisi vseh besed. domače žensko ime (Uršula) - pripo¬ moček za veslanje - poslovitev - skupaj povezano cvetje - kar nam daje ovca, uporablja pa se za izdelovanje oblačil in odej - maža za roke ali obraz - kar nosi kralj na glavi (tudi češka in švedska de¬ narna enota) - majhna kokoš - breme. Rešitvi ugank prepišite na dopisnico (ne trgajte revije!) in najkasneje do 21. septembra pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljub¬ ljana (s pripisom »Timove uganke«). Trije izžrebani reševalci bodo prejeli lepo knjigo Tehniške založbe Slovenije. Rešitve ugank iz 9.-10. številke revije TIM: Številčnica: Knjig in prijateljev imej malo, a dobre. Opeke: svinčnica, sončna ura, svetilnik, po- limeter, strelovod, predilnik. Pregovor v okvirju: Modremu traja žetev vse leto. Nagrade za vsaj dve pravilno rešeni uganki prejmejo: 1 . Gracijela Vincelj, Obala 119, 6320 Portorož 2. Darko Kenda, Benčičeva 13, 6000 Koper 3. Ida Medved, Radoblje 8, 3270 Laško UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, d.d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. avgusta 2000 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Vesna Turna, Gašperši- čeva 8, 1000 Ljubljana, Bojan Kloboves, Tavčarjeva 27, 4220 Škofja Loka in Patrik Matika, Kettejeva 10, 6215 Divača. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: _ Poštna številka in kraj: Datum:Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. 40 september 2000 TIRI 1 v rsjsnmj 1. Miha Čuden iz Ljubljane pred prvim startom modela rakete stirostar kategorije S3-nacional. Načrt in opis gradnje modela objavljamo v tej številki. 2. Figura samuraja v merilu 120 mm je delo vsestranskega maketarja Primoža De¬ benjaka. Figura je pred nekaj leti uspešno tekmovala na maketarskih tekmovanjih v Sloveniji, predvsem pa je navduševala mojstrska ponazoritev trave na podstav¬ ku. Foto: A. Černigoj, J. Čuden, A. Kogovšek, M. Kos, S. Ornik 3. Leteče krilo Co 8 konstruktorjev Seilemana in Unverfertha je izdelal Andrej Černigoj iz Ajdovščine. Tehnični podatki o modelu: razpon 2700 mm, globina kri¬ la 180 mm, površina 48,6 dm 2 , profil RS004a, masa 1750 g. Krilo ima negativni V- lom, dvakrat 1°. Izdelano je iz stiropora, prevlečeno z abahijevim furnirjem in do¬ datno ojačeno s stekleno tkanino 30 g/m 2 . Težišče modela je 330 mm za prednjim robom krila. Zaradi lažje izvedbe ima model dve vlečni kljuki. Trup ELSV nosi samo akumulatorje in sprejemnik. Model je krmiljen s štirimi servomehanizmi. 4. Academyjino maketo izraelskega shermana M-51 v merilu 1 : 35 je izdelal Tone Furlan iz Novega Mesta. Maketa izstopa predvsem z mojstrsko ponazoritvijo obra¬ be tanka s pomočjo suhih pastelov. 5. Andrej Petrovčič iz Maribora se je povsem posvetil elektromotornim modelom. Njegov model miss europa je grajen klasično iz balze in vezane plošče. Tehta 700 g, dolg je 890 mm, ima razpon kril 1380 mm in površino 25,6 dm 2 . Poganja ga motor speed 400 z reduktorjem 2,33 : 1 in eliso aeronaut 9,5 x 6, ki se napaja iz os¬ mih celic 1000 mAh. Za regulacijo vrtljajev motorja skrbi jeti 10. Motor deluje oko¬ li 11 minut. ■ UHttJMMlt 'gag acaBaaaMBMi Lepila za vse materiale Unihem d.o.o., Kajakaška 30,1211 Ljubljana Šmartno telefon: (061) 15-10-200, telefaks: (061) 15-16-290 e-pošta: prottaja@unibem.si, http://www.unihem.si fft M O O O n <4 V 5 a v +■> 6 u « tO to O O o (M h V S a u w a u » X v> rt T3 rt 3 cr rt ►t to o o o (tl rt "O n 3 cr rt n to o o o