o i E I s h O Slovo od živih je težje kot od mrtvih. Mongolski pregovor Številka 13 Letnik 55 Cena 1,15 evra • 180,-SIT Borili se petek, 28. marca 2003 bomo do Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. zadnjega. Šele kot l- - J Zulassungsnummer: GZ02Z032298W zadnje pa Erscheinungsort Klagenfurt / umre upanje. Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec Lojze Sadjak, kapetan Slovenskega atletskega kluba Vsestransko velika prizadevanja za radio Stran 3 Medtem ko so na politični ravni i/ Ljubljani, na Dunaju in v Celovcu potekali politični pogovori za ohranitev celodnevnega s/o venskega radia, so na uredništvu Radia dva uredniki in dijaki demonstrirali z gladovno stavko, ki je zbudila veliko mednarodne Pozornosti in tudi zaskrbljenosti. Foto: Štukelj lpismo izdajatelja NT aprila 2003 bo izšla prva ■številka novega časopisa z imenom „Novice.“ Stran 2 31 glasov je manjkalo Izredno tesno so se končale občinske volitve v Globasnici in tudi v Pliberku. Strani 4 in 5 Etnološki posvet Udeleženci etnološke ekskurzije in posveta so spoznavali Koroško. Stran 11 Kmetovanje in davki Naši kmetje se morajo v vedno večji meri ukvarjati z rednim knjigovodstvom. Stran 10 2 Politika Pismo izdajatelja ob zadnji številki Našega tednika pxanes imate v rokah zadnjo LJštevilko „Našega tednika“. Prvo številko „Našega tednika“ je izdala Krščanska ljudska stranka, 14. septembra 1949. S spremembo imena v „Naš tednik - Kronika“ 3. maja 1950, ko je prenehal izhajati slovenski tednik angleške zasedbene sile „Koroška kronika“, je nastopil Narodni svet koroških Slovencev kot izdajatelj lista in to ostal do danes, vendar se je dodatek k imenu (Kronika) z začetkom leta 1967 spet opustil. Nastanek „Našega tednika“ je bil seveda tesno povezan z ustanovitvijo Narodnega sveta koroških Slovencev na pobudo dr. Joška Tischlerja in cele vrste drugih uglednih osebnosti junija 1949, kar je bil izraz tedanjih potreb in želja velikega dela članov slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Kot kulturno in narod-no-politično glasilo je Naš tednik rojake doma na Koroškem in po svetu vsestransko informiral o domačih in svetovnih dogodkih in bil tolmač narodne in manjšinske politike. Sčasoma se je list osredotočil bolj na dogajanje v narodni skupnosti in na manjšinske teme, pri tem pa vseskozi bil znanilec in zagovornik samostojnega političnega gibanja med koroškimi Slovenci in tako znatno prispeval k uspehu samostojnih list na občinski ravni in Koroške enotne liste oz. Enotne liste kot take, na ravni kmečkega zastopstva pa Skupnosti južno-koroških kmetov. Formalno sicer ne, a dejansko je bil Naš tednik vsa leta hkrati neke vrste glasilo Krščanske kulturne zveze in črpal veliko iz njenega razvejenega delovanja in bogatega idejno-kul-turnega zaklada. Povezanost lista z domačimi strukturami in z gospodarstvom se je zrcalila tudi v številnih oglasih, ki so izdajatelju povrhu nekoliko olajšali težko finančno breme. Da so se bralci identificirali z listom, se je pokazalo v množičnem obisku Praznikov NT ob njegovih okroglih obletnicah. Vedno spet je prišla v njem do besede tudi mladina, posebej so se te možnosti posluževali mladinci iz vrst Koroške dijaške zveze. S povečanjem in pomladitvijo uredništva je uspelo zagotoviti večjo pozornost dogajanju na športnem področju, v zadnjem desetletju pa se je vzporedno z nastajanjem društev upokojencev po naših dolinah uveljavila še posebna priloga Našega tednika za zadeve upokojencev. S priložnostnim izdajanjem tiskovne službe (NT-Pressedienst) je Naš tednik informiral nemško javnost o manjšinskih zadevah. S času primernim oblikovanjem vsebine in zunanje podobe lista, s približevanjem pisanja sodobnim časnikarskim kriterijem je Naš tednik skušal hoditi v korak z razvojem in pri tem žel tudi uspehe in dobil priznanje s strani naročnikov in bralcev. Zato velja beseda zahvale danes vsem, ki so v vseh teh letih z idejami in znanjem, s trudom in delom prispevali svoje: odgovorni in glavni uredniki, uredniški in honorarni sodelavci, dopisniki in poročevalci, sodelavci/ke v upravi NT in v tiskarni Mohorjeve. Zahvaljujemo se naročnikom, bralcem in oglaševalcem za njihovo zvestobo in denarni prispevek. Ta teden je zadnjič izšel tudi I Slovenski vestnik, glasilo Zveze slovenskih organizacij, saj sta se Narodni svet in Zveza slovenskih organizacij v vednosti za pričakovanja v narodni skupnosti, na osnovi strokovnih izhodišč in po temeljitem razpravljanju v lastnih gremijih, ki so sprejeli ustrezne sklepe, odločila za ukinitev ■ svojih glasil in za izhajanje skup- nega časopisa pod imenom „Novice“. Ta časopis bo izdajala novo ustanovljena skupna družba Slomedia, v kateri sta Narodni svet in Zveza slovenskih organizacij enakovredna družabnika. Skupni časopis je sad razumevanja, usklajevanja in dobrega sodelovanja med obema osrednjima političnima organizacijama koroških Slovencev v luči spoznanja, da je treba združiti vse sile in (pičla) sredstva, če hočemo biti kos izzivom današnjega in prihodnjega časa na medijskem področju, se pravi skrbeti za medij, ki bo ustrezal sodobnim standardom tehnike in časnikarstva in bo s pestro vsebino in večjim obsegom navdušil naročnike in bralce sedanjih tednikov in predvsem pritegnil tudi nove. Glede na to in ob dejstvu, da je treba zadostiti tudi zanimanju in potrebi po informaciji v večinski družbi in v sosednjih regijah, oziroma sploh po svetu, bo Slomedia svojo medijsko ponudbo razširila tudi na internet, kar je v času evropske integracije in vključitve Slovenije v EU še posebej pomembno. Po zasnovani usmerjenosti bo novi slovenski tednik za Koroško „Novice" zavezan pluralnosti in odprtosti v poročanju in pri tem posvečal posebno pozornost delovanju samostojnih političnih kulturnih, gospodarskih, mladin skih, športnih in versko-cerkvenil struktur koroških Slovencev. Drage bralke, dragi bralci, mor da nekateri izmed Vas ne bodi odobravali ukinitve Našega tedni ka in Slovenskega vestnika, a se bodo ob branju novega skupnegi časopisa končno le prepričali j pravilnosti koraka in o pomembr pridobitvi za slovensko narodni skupnost na Koroškem. Gre zi pogumen, a dobro zamišljen ii pripravljen medijski projekt, ki bi vreden Vašega zaupanja. Vaši pripombe in kritike bodo posle vodstvu in uredništvu vsekako dobrodošle. Pošiljanje Novic na ročnikom sedanjih obeh tednike pojmujte kot ponudbo, ki jo bosti - kot upamo - po nekaj poskusni! tednih sprejeli s tem, da časopi tudi naročite. Izvedbo projekta skupneg I časopisa sta prevzela Pete Wieser kot glavni urednik in mag Joahim Lesjak kot odgovorni zi komercialo in upravo v izdajatel ski družbi. V uredniški ekipi p sodelujejo izkušeni in mladi no vinarji/novinarke. Zato ni dvomž da si bodo ob podpori nas vse prizadevali za kvaliteten in. zan miv časopis, po katerem bom vsi radi segli. Ko se Vam, drage bralke I dragi bralci, zahvaljujemo za zž upanje in zvestobo, ki sto jo izkt zali Našemu tedniku, Vas obe nem prosimo za razumevanje, d se mora nova uredniška ekip prihodnji teden primerno pripravi na izdajanje časopisa, zato bost namesto časopisa prejeli skupn pismo osrednjih organizacij in no ve izdajateljske družbe Slomedis V petek, 11. aprila 2003, pa bc ste imeli v rokah prvo številk skupnega časopisa Novice. Franc Wedeni osrednji tajni ■ Narodnega svei Naslov novega časopisa: Slomedia - „Novice“ Villacherstrasse 127 9020 Celovec Tel.: 0463/218880-0 Faks: 0463/218880-30 e-mail: novice@slomedia.at Leta 1949 je izšel prvi Naš tednik, ki ga bodo zdaj nadomestile Novice. 9r ° 3 ;k 'O: Politika ih in til ni s< -g br im zi bi tši ;lo koj nit ipi na (0> ;te ac z tel P nc nž se an mn zž ibe , d o 05 Q. čezmejno kolesarsko pot, k poteka vzdolž Drave skozi celo Koroško in omogoča kolesarjem, da se ob Dravi peljejo naprej tudi v Sloveniji. Novi viseči most bo 140 me trov dolg, 2,2 metra širok in bo^ 45 metrov visok in bo zgrajerj iz lesa in jekla. Silvo Kumer J Prisrčna hvala vsem občankam in občanom občine Pliberk, ki so mi 23. marca zaupali svoj glas. V Štefan Visotschnig župan občine Bleiburg/Pliberk Iz naših občin Brez Strpne vasi bi bil Bernard Sadovnik župan Le 31 glasov je manjkalo Bernardu Sadovniku za mesto župana. Kljub temu so Sadovnika praznovali kot „neuradnega župana.“ Globasnica. V volilnem okolišu Strpna vas je Paul Robnig (SPÖ) rešil svoje župansko mesto. V tem okolišu je dobil 123 glasov, (Sadovnik 64) kar je v skupnem seštevku zadostovalo za tesno prednost. Sadovnik je dobil večino v Globasnici (Sadovnik 498 glasov, Robnig 470). Razočaranje v volilnem timu U, Bernarda Sadovnika je bilo v prvem trenutku veliko, še posebej 9a zaradi tega, ker je Robnig v Strp-°i ni vasi prišel do glasov z ne-1 cl korektnim ustrahovanjem prebi-'°' valstva. Robnig in SPO sta nam-ce reč raznašala vest, da želi na Sadovnik v bližini Strpne vasi zgraditi čistilno napravo, ki bo zelo smrdela. Čeprav je Sadovnik to s® dementiral, je veliko Strpinčanov el' verjelo Robnigu. e* Sadovnika je tokrat zelo pod-^ Prla tudi BÜL (Bürgerliste), ki bi v c Primeru, da bi Sadovnik postal dlJ župan dobila mesto podžupana. Zdaj ima BÜL le navadno mesto občinskega predstojništva in bi v Primeru razdelitve referatov med župani in podžupani ne imela no-r benih kompetenc. I Referati. Pri razdelitvi referatov EL in BÜL ne želita sodelovati, pj "Robnig naj pokaže to, kar sam zna in kako bo financiral svoje volilne obljube“, je slišati iz obeh J taborov. Sadovnik pa tudi še osebno razmišlja o tem, ali bo ostal podžupan ali ne. Njegov volilni menedžer Lukas Kordesch Bernard Sadovnik (na sliki z volilnim menedžerjem Lukasom Korde-schem) je v nedeljo ob 16. uri izvedel, da je večina v Strpni vasi nasedla nekorektni propagandi SPÖ. Foto: Budai POLETI 2003 Diskonter Hofer pride v Borovlje I Velediskonter Hofer bo letos poleti odprl v Borovljah podružnico s približno 750 m2 prodajne površine. Hofer-jevo podružnico bodo sezidali ob rožanski cesti. Trgovci v centru mesta se nove trgovine seveda ne veseljo in pričakujejo nazadovanje prometa. KMEČKE DOBROTE Kmetje se peljejo na izlet na Ptuj H KIS vabi 6. aprila na izlet na razstavo „Dobrote slovenskih kmetij“ na Ptuj. Prijave: P. Krištof: 0676/83 55 404, M. David: 0650-960 52 96, M. Zablatnik: 04228-2264 Spored: 7.00 odhod iz Dobrle vasi, 7.25 Pliberk, 10.00 maša na Ptuju, 11.00 razstava in podelitev nagrad, 13.00 kosilo, 15.00 vrnitev s Ptuja. Cena: 15 evrov (vožnja & vstopnina) N / Pa je v tem vprašanju precej bolj . jasen: „Berni mora ostati 6 let neuradni župan, nato pa bo z veliko večino izvoljen.“ Silvo Ku- bbessee Pliberk Veliko presenečenje v občini Pliberku. Župana Raimunda Grilca je v 2. krogu za 11 glasov prehitel kandidat SPÖ Štefan Visotschnig. Stefan Visotschnig (SPÖ) 50,2 % (1163) prvi krog : 35,2 % (896) Raimund Grilc (ÖVP): 48,8 % (1152) prvi krog : 48,08 % % (1.213) BISTRICA Pečnik zaman upal na glasove SPÖ B V 2. krogu volitev je očitno velika večina volilcev SPÖ dala svoj glas novemu bistriškemu županu dipl. inž. Fritzu Flödlu, ki je dobil 66,27 % (Pečnik 33,7 %). Pečnik je nagovarjal predvsem volilce SPÖ („Ustvarite protiutež -volite Pečnika), kar pa ni uspelo. Plodi je bil enostavno premočan, s pomočjo SPÖ pa praktično nepremagljiv. Za Pečnika je bil 2. krog kljub temu uspeh in zdaj želi takoj uresničevati volilne obljube. Novi župan Plodi je prav tako ponudil vsem frakcijam svoje sodelovanje-. Novi bistriški župan Fritz Flödl in njegov protikandidat Marian Pečnik. Bistrica nad Pliberkom S tem da so Bistričani 23. marca izvolili Fritza Flčdla za župana, je to mesto mogoče za nekaj mandatnih dob bolj ali manj zasedeno. dipl. inž. Fritz Flödl (LFA) 66,3 % (831) prvi krog: 46,0 % (640) Marian Pečnik (EL): 33,7 % (423) prvi krog: 24,9 % (346) Globasnica Izredno napet finale v Globasnici, kjer je Sadovniku manjkalo le 31 glasov za veliko presenečenje. Robnig je volitve dobil v Strpni vasi. Paul Robnig (SPÖ) 51,3 % (593) prvi krog: 41,13% (494) Bernard Sadovnik (EL): 48,7 % (562) prvi krog: 35,56 % (427) 6 Primitivnost ima sezono Pri teh volitvah je ponovno dokaz, da je iz vrst vladajoče SPÖ in ÖVP na „Slovence” najboljša obramba in da ima primitivnost (nemško nacionalno mišljenje) tudi pri naših ljudeh zmeraj „sezono“ in mesto - ja, kulturo iz 60- in 70-ih let, da se moraš prilagajati, če hočeš biti zraven. Da se „propagira” s propagando delovnih mest s številkami in investicijami, je res zanimivo, kdor še ni čul o Železni Kapli. S PO bi se morali vprašati pri svoji „vesti” za podeželje, kako se počuti do delavcev in kmetov -izgubiti pri brusnem lesu kar 50 '%. itd. Enotna lista pa, da je to temo zanemarila s tem, da je ni omenila vsaj na deželni ravni. V „mojem” primeru pa bi res vprašal Hallerjeve navijače SPÖ, hočete „nazaj v prihodnost”, tu propagirajo SPÖ, ÖVP - FPÖ, kaj je turizem in kako dobro se živi in služi z njim?! Samo vprašanje - zakaj potrebuje Kitzbühel industrijo in malo obrtništvo, če lahko vsi strežejo, kuhajo, pospravljajo spalnice, izbe, teniška igrišča, smučarske proge na Ganslerhangu in progo za smuk?? Čisto domač in preprost odgovor - nimate pojma, o čem govorite in 99 % od teh agitatorjev ni imelo do danes tujca kot gosta v svoji hiši - od česar je tudi živel. Lahko pa trdim, da je nad 80 % živelo od gospodarstva!! Joži Hribar Malo več resnice! Dne 14. marca je pisec PF v Tednikovem članku Po krutem trpljenju v lepše življenje" poročal o smrti Fanije Schuster iz Rože-ka, pastorke nekdanjega slovenskega župana Foltija Lesjaka, pd. Postranjaka, tragično umrlega maja leta 1945. V okviru tega poročila je pisec ugotovil, da je župan obupal nad krutim početjem partizanov. Resnici na ljubo sem se odločil, da osvetlim ta tragični dogodek, kako je dejansko potekal. Partizani, kakih dvajset po številu samih Gorenjcev, so bili nastanjeni v poslopju rožeškega sodišča, Angleži pa v gradu Liechtenstein. Komandir posadke mlad simpatični Ciril Potočnik se je zelo dobro razumel z županom. Tiste dni meseca maja pa se je zgodilo nekaj, o čemer se človeku še sanjati ne bi moglo. Komandir je namreč županu povedal, da ima povelje, s posadko Mnenja PISMA BRALCEV zapustiti Rožek, ker je potrebna drugje. Župana je vest o umiku posadke globoko prizadela. Komandirja je rotil, da morajo ostati v Rožeku, češ da bo drugače vse narobe. Ta mu je skušal ustreči in končno le dosegel, da prideta dva partizana. Očitno je bila ta rešitev za župana premalo; bil je ves obupan, kako tudi ne, ko pa so se naši nasprotniki hitro znašli in povezali z Angleži in hujskali proti nam. Ob slovesu, ko so bili že vsi partizani na tovornjaku, je fante še zaprosil, da zapojejo in zadonela je pesem „Naprej zastava slave Ob slovesu sva bila med drugim prisotna tudi Hanzi Gabriel z Brega in jaz. Župan me je ves obupan prosil, da greva s Flanzijem k Trupeju v Smarten po kravo za mesarja na Muti, da občani ne bodo lačni. Ko sva se vrnila, je bil župan že mrtev, navzoč pa je bil sin Flanzi. Že v zadnjih življenjskih trenutkih je mislil na svoje občane. Nepričakovana smrt ni bila strašen udarec le za družino, marveč za vse nas, ki smo globoko spoštovali tega zglednega moža. S smrtjo župana se je dobro organizirana narodna zaščita porazgubila, nato pa sta odšla tudi ostala dva partizana Mak iz Sel in Bučar iz Šentvida v Sloveniji. V poslopju sodišča sem ostal sam, županovo mesto pa je prevzel trgovec Janko Paul, vnuk nekdanjega rožeškega župana, ki pa se ni več prikazal na sodišču oziroma občini. Ko pa so prišli Angleži prevzemat občino, jih je prosil, da ga razrešijo županske funkcije, kar so mu ugodili, češ če ima namestnika. Imel ga je v osebi starejšega upokojenega uradnika Stroiza. To je kratek odgovor piscu PF, kako je bilo s krutim početjem partizanov maja 1945, da je župan obupal. Kaj se je dogajalo takrat v njegovi glavi, da se je odločil za ta korak, to ve samo on. Da pa se ta tragični dogodek enostavno pripiše partizanom, je ali nevednost ali pa drzen poskus zavajanja javnosti. Dejstvo je, da se zaradi navzočnosti partizanov v Rožeku nobenemu občanu ni skrivil niti las na glavi. Lubo Urbjas Nepotrebna ovržena teza Isatschenka V Vaši beležki (14. 03. 2003) o A. Isatschenku, češ da je ovrgel koroško tezo, da je „vindiš" poseben jezik, dve pripombi. 1. Ovrž- ba tedaj niti ni bila potrebna, saj ta jezikovna teza v nobenem jezikoslovju ni bila sprejeta (gl. pri E. Kranzmayerju, narečjeslovcu in imenoslovcu, 1958). 2. A. Isa-tschenko je zvonil potem, ko je toča že pobila, tj. ko je nečastni konstrukt avstrijske manjšinske in jezikovne politike že opravil namenjeno mu nalogo. Pavel Zdovc, Dunaj Kot slovo od Tednika Občinske volitve so za nami. Samostojne liste so bile uspešne. Izguba štirih mandatov sicer boli, a je razumljivo. V Železni Kapli je manj prebivalcev in zaradi tega tudi manj članov v občinskem svetu. Tudi SPÖ, ki je sicer pridobila na glasovih, je izgubila dva mandata. V Dobrli vasi smo pridobili na glasovih in mandatih, vendar je tudi pri prejšnjih volitvah manjkal samo en glas za tretji mandat. Sedaj pa 17 za četrtega in SPÖ ne bi imela absolutne večine. Tudi v drugih občinah je šlo za malo število glasov, da bi EL ali kakšna druga komunalna lista dobila zasluženi mandat. Po sistemu, ki je veljaven na Južnem Tirolskem, bi s toleranco imeli koroški Slovenci povsod, kjer kandidirajo, vsaj en mandat v občini. Formalna demokracija je za vsako manjšino narodna skupnost v škodo - nepravična. Na mestu bi bilo, če bi imela kot narodna skupnost, ki je stalno v manjšini privileg v tem, da bi dobila tudi tedaj en mandat, če doseže samo 50 % potrebnih glasov, in če bi ta mandat tudi ne imel glasovne pravice v občinskem svetu. Še bolj tragično je pri volitvah v deželni zbor. Z mojega vidika ima kandidiranje v deželni zbor le tedaj smisel, če ima stranka teoretično možnost, da postavi tudi deželnega glavarja - kot npr. zeleni, če je tudi takšna daleč od cilja. EL in druge komunalne liste, ki jih je volila večina Slovencev, so dosegle 5.632 glasov, to je povprečno več kot 10 % glasov v južnem delu Koroške. S tega vidika imamo pravico, da dobimo pravico zastopstva tudi v deželnem zboru. Pri občinskih volitvah odločajo predvsem osebe, pri deželnih pa stranke. Če premislimo, da je kljub koncentraciji slovenskih glasov v komunalnih listah, volilo dovolj Slovencev za politično stranko, kot npr. v Bilčovsu, imamo Slovenci dovolj velik potencial, da bi tudi po formalni demokraciji imeli kot slovenska stranka zastopstvo v deželnem zboru, če bi vsi Slovenci dali svoj glas slovenski stranki. Če beremo uvodni napis v Slovenskem vestniku, da je zmagala SPÖ, pove vse. S tega vidika bi lahko odpadla beseda „slovenski“ pri levem časopisu koroških Slovencev. Vendar taka je resnica. Že s tedanjim deželnim glavarjem Wedenigom sem se leta 1956 pogovarjal o zastopstvu koroških Slovencev v deželnem zboru. V moje začudenje je on plediral za lastno slovensko stranko, namesto da „levi“ Slovenci volijo KPÖ. Opozoril sem ga na dejstvo, da bi SPÖ ne bila tako močna, kot je bila tedaj, če bi vsi koroški Slovenci volili slovensko stranko in bi postalo vprašanje, če bi bil potem Ferdinand Wedenig sploh deželni glavar. S tega vidika se je rodila ideja zbornice koroških Slovencev in bi se z modelom Pernthaler tudi obnesla, če bi „levi“ ne bili proti. Ob tej priložnosti ugotavljam, da sem se s tedanjim direktorjem urada dr. Unkartom dogovoril, da deželni urad financira Pernthalerjevo ekspertizo, čeprav je bil tedaj dr. Haider deželni glavar. Pernthaler-ju sem poslal svoje zamisli in vsebino pogovora z bivšim deželnim glavarjem Wedenigom. Tem bolj sem bil začuden, da me NSKS ni povabil na predstavitev modela Pernthalerja leta 1990, temveč da je moral napraviti to Haider. Če bi dr. Šturm pod pritiskom SPÖ ne bil proti uvedbi demokratičnega zastopstva koroških Slovencev pri deželni vladi, bi imeli koroški Slovenci prvi večji politični uspeh na deželni ravni. Ob tej priliki je deželni glavar dr. Haider izjavil: „Ich will die Kärntner Slowenen nicht zwangsbeglücken.“ Tudi po drugem poskusu, da dobimo skupno zastopstvo koroških Slovencev let 1993, sem bil aktiven. Poziv vsem funkcionarjem slovenskih organizacij ne glede na njihovo naziranje, je dosegel, da se jih je od 110 povabljenih udeležilo 744, glasovalo pa 659 za skupno zastopstvo - to je 90 %. Pri tem je bilo značilno, da je ZSO iskala predvsem eventualno pomanjkljivost pri izbiri naslovov za povabila, na to tajno glasovanje. Tudi te demokratične odločitve F r F i; ii F F ii 1 k c n k n 4 n n n v n P P (I v P s n rr z V: 5 Si rr sl Z; :! te ii d. P Sl o, p, T U 3 i < pl di Dl R pi 51 S\ V; e Mnenja/Razno 7 PISMA BRALCEV i 2SO pod pritiskom SPÖ ni hotela Priznati. Sima z dvojezičnimi krajevnimi napisi ni uspel, to pa zaradi tega, ker ni imel dogovora z zavednimi |zkušenimi koroškimi Slovenci in 'mena vasi in krajev so bila popačena, tako da so dejansko tudi koroški Slovenci odklanjali takšna imena, kot npr. „Šen fit“ namesto Šentvid. Tako je „tafelsturm“ 1972 bil posledica napačne politike SPÖ. Narodni svet koroških Slovencev - NSKS - je leta 1995 organiziral Zbor narodnih predstavnikov. Kljub gonji ZSO proti tej demokratični volitvi se je udeležilo 4516 oseb in to v dejansko taj-I nem glasovanju. ZNP je prvi de- > mokratično izvoljen parlament ko-, roških Slovencev. i Kakor svojčas pri obnovi slo- > venskega zadružništva, pri usta- - novitvi organizacije ZSO, pri pri- - Pravah za volitve v farne svete, Pri zbornici koroških Slovencev i (Pernthalerjev model), pri glaso-i vanju za skupno zastopstvo ter - Pri Zboru narodnih predstavnikov ) sem bil vedno aktiven - to v prid i narodu. i Dolgo je trajalo, da smo izraz - manjšina Minderheit nadomestili ) 2 izrazom narodna skupnost. Pri . vsem tem moram ugotoviti, da so - si marsikateri prisvojili moje za-i sluge - sedaj večinoma že pomrli - ~ politični funkcionarji. r Ne tajim, da sem po izrinitvi 5 moje osebe kot pionir za obnovo z slovenskega zadružništva iskal , gaveznike pri SPÖ, ki mi je ) članstvo v Dobrli vasi odklonila, - -emeljno v tem, da govorim s svo- - 'm otrokom slovensko - to mi je - dobesedno povedal bivši sošolec , poltnig. Vendar sem desetletja i sodeloval pri FWV - gospodarski . organizaciji SPÖ. Marsikateri moj . Predlog je dosegel avstrijski parla- - nient in tako postal zakon. Gospodarsko sem bil uspešen. Jstanovil sem s pomočjo bratov a Podjunsko trgovsko družbo Rutar - ^ co ter Rutar Center. Tudi hotel il Korotan bi rešili, če bi tega ne boj- - 'otirali politiki, ki so v ozadju bili 3 Ptačani od KPJ. Zagotovo bi ob- - držali tudi Posojilnico Celovec, če - oi mene izvolili za predsednika. 3 Ko sem oddal posle PTD in a Rutar Centra bratom, predvsem i, Poslovodstvo Emilianu Rutarju, - 5em se s svojo drugo ženo po- - 5VetiI turizmu. Kljub vsem teža-3 Vam, ki mi jih je delala nenaklon- ena oblast in zlomljene obljube, 3 Bva zgradila turistični center Ru- tar Lido, ki se po pravici imenuje Počitniška vas. Sicer imamo sedaj težave, ker nas hoče občina prisiliti, da se vse naselje in kamp priključita velekanalu, kar bi stalo 145.000 evrov, samo za pravico priključka. Vendar sem bil že pred 12-imi leti prisiljen, da zgradim lastno biološko čistilno .napravo, ki je stala skoraj štiri milijone šilingov (290.700 evrov). Izhod vidim v tem, da očiščena voda ne teče v Jezernico, ki včasih usahne, temveč da voda izhlape-va, za kar tudi po mnenju ministrstva za kmetijstvo in okolje ni potrebno dovoljenje. Pri tem bi še ugotovil, da občina ni imela vode za kopališče, ki sem ga zgradil za občino. Sedaj imamo lastno vodno oskrbo za celotno počitniško vas. Kar je svojčas veljalo več kot milijon šilingov. Iz našega studenca bi tudi v poletnem obdobju lahko odstopili 100 kubičnih metrov vode na dan. Sedaj sem star osemdeset let, oddal sem glavne posle zvestemu sodelavcu Petru Kunethu in imam malo več časa za politiko. Pri občinskih volitvah nisem bil aktiven, ker so mi pokvarili desno koleno. Levo nogo pa sem že izgubil v vojni. Ker osebno nisem v sporu z dr. Šturmom, me je ta leta 1994 povabil, da se udeležim seje sosveta pri zveznem kanclerju. Moja naloga je bila predložiti koncept za demokratično zastopstvo koroških Slovencev v deželnem zboru. Zastopnikom kanclerja sem predložil gradivo za zastopstvo. Od mene so zahtevali konkretni predlog. Tega sem izdelal tako znani koroški model Kärntner Modell der Volksgruppenvertretung der Kärntner Slowenen im Kärntner Landtag. Ein Integrationsmodell unter Berücksichtigung der Interessen der Volksgruppe. Tarča modela je: dva mandata v posebnem volilnem okrožju -volili bi vsi Slovencem naklonjeni Korošci. O tem modelu sem se pogovarjal z zastopniki vseh političnih strank ter raznimi strokovnjaki in ga predlagal tudi obema organizacijama oz. da ga objavita Naš tednik in Slovenski vestnik. Nihče ne najde vzroka, da bi se ta model ne uresničil - vendar se ne zgodi nič - in volitve v deželni zbor so pred vrati. kom. svet. Franc Rutar Spletna stran Enotne liste Enotna lista nudi na internetu vsem možnost, da napišejo svoje mnenje. Kar je napisano na teh straneh, pa ni mnenje EL-Želez-na Kapla, temveč mnenje posameznikov. ENOTNA LISTA-ŽELEZNA KAPLA se pa distancira od vseh napadov na ustanove in osebe. Franc Jožef Smrtnik Pismo Jošku Tischlerju Kje se skrivajo naši zastopniki, ko gre za stvari, za katere so se obvezali ob nastopu mandatov? Kako da se ne upajo priti na dan, ko gre za najpomembnejše zadeve narodne skupnosti? Radio dva je začel prvo gladovno stavko, a ne duha ne sluha o poklicnih zastopnikih. Tudi drugič veliko spraševanje, kje so zastopniki?? Radio dva umira, na časopisnem področju se dogaja dubiozna igrica (npr. pre-kvalificiranost?! kandidatov), in kaj naši zastopniki? Niti moralne podpore ni, kaj šele da to voljo posameznikov skušajo vnovčiti pri ustvarjanju političnega pritiska. Raje dajejo nič izpovedujoče izjave v raznih gremijih in so v vlogi lutk ob predajah solidarnostnih podpisov nepristojnim predstavnikom države. Raje se g rejo neke vrste diplomacije, ki že leta ni prinesla uspehov, in se bojijo stati z zastavo v prvi bojni vrsti ... Ostali pa pustijo viseti glave. Vsi skupaj pa bojišče prepuščajo infanteriji, katero je vse bolj sram mlačnih poveljnikov, ki svojo nekorajžo in „negovanje lastne osebe" skrivajo za posmehovanjem lastnim ljudem. Pogine naj pes! Neuspeh za neuspehom jih ne izuči, da državna politika reagira edinole na stalno in glasno sitnarjenje. Celo tako pomembne organizacije, kakor so sindikati, se poslužujejo te preproste, a učinkovite taktike. Politični zastopniki koroških Slovencev pa še vedno niso spoznali, da v narodnostni politiki ne gre za taktiziranje na veliki sceni, ampak za politično šolo pod geslom „zgubiti ni kaj“. Temu sprenevedanju nasedajo zapovrstjo. Jošku Tischlerju v sramoto in narodni skupnosti v škodo. Adrian Kert, Nonča vas JEZIKOSLOVJE Spomini ruskega lingvista 19. marca leta 1978 je umrl slavist in jezikoslovec Aleksander Isa-čenko,- ki je bil tedaj predstojnik inštituta za jezikoslovje na Univerzi v Celovcu. Natanko ob 25-letnici njegove smrti je potekal znanstveni simpozij o Isačenku in njegovem delu. Aleksander Isačenko se je rodil leta 1912 v St. Peterburgu v Rusiji, njegovi starši so zaradi ruske revolucije zbežali iz domovine in se naselili ob Vrbskem jezeru na Koroškem. Na celovški gimnaziji, kjer je leta 1929 z odliko maturiral, se je mladi Isačenko naučil, slovenščine, kar mu je pri kasnejšem delu kot slavistu in jezikoslovcu koristilo - vsega skupaj je sicer obvladal 19 jezikov. Med letoma 1939 in 1941 je bil docent tudi na Univerzi v Ljubljani, kasneje pa je deloval med drugim na univerzah v Bratislavi, Pragi in Berlinu. Leta 1971 se je vrnil na Koroško, kjer je na celovški univerzi vzpostavil Inštitut za jezikoslovje. Leta 1978 je Isačenko, ki je poleg drugih tudi znanstveno ovrgel teorijo o vindiščini kot lastnem jeziku, nepričakovano umrl. Pokopan je na celovškem šent-rupertskem pokopališču. Na znanstvenem simpoziju v Celovcu so strokovnjaki slavisti in jezikoslovci Isačenko-vo delo skušali ovrednotiti z različnih vidikov, pri čemer tudi ni manjkalo kritičnih pristopov. Mohorjeva založba pa je po simpoziju vabila na predstavitev knjige, ki jo je napisala Isačenkova hčerka Varvara Kühnelt-Leddihn. Iz zapuščine je zbrala očetove spomine, dopolnila jih je s svojo predstavitvijo Isačenka kot znanstvenika in z nekaj slikami in originalnimi karikaturami, gf 8 Rož - Podjuna - Žila Minuli ponedeljek, 24. marca, je na Dunaju obhajal rojstni dan Franc Feinig. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje SRD Kočna. Jutri, 29. marca, bo slavil 40-letnico Franc Walter iz Lipice pri Radišah. Od srca čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Prav tako 40. pomlad je slavil Joži Weber. Tudi njemu veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. V Robežu pri Apačah je prelistala 80. list življenjske knjige Justi Planteu. Slavljenki za ta visoki življenjski jubilej od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja, sreče in osebnega miru. Čestitkam se pridružujejo farani iz Apač, ki se ji hkrati zahvaljujejo za vse, kar je storila za faro. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Rudolfu Grillitzu iz Lo-vank, Frančiški Mitschej iz Šentvida v Podjuni, Ani-Mariji Polzer in Marici Hobel iz Šent-primoža ter Milki Sturm iz Dobr-le vasi. Posebne čestitke pa veljajo Angeli Hobel iz Pokrč, ki slavi 85-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja, sreče _ in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Prihodnjo nedeljo, 30. marca, bo v Pliberku obhajala rojstni dan Renate Kraut. Slavljenki ob tej priložnosti od srca čestitajo prijateljice in prijatelji od blizu in daleč ter ji v prihodnje želijo mnogo osebne in družinske sreče. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Pred kratkim je v Železni Kapli slavil 71-letnico Tomi Jug. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in zadovoljstva polna leta. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Prav tako v Železni Kapli je obhajala rojstni dan Tini Male. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. V Celovcu je obhajala rojstni dan Milena Janoševič. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Minuli petek, 21. marca, je na Obirskem obhajala rojstni dan ČESTITAMO Milena Paulič. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam vseh domačih in drugih sorodnikov se pridružuje uredništvo NT. Osebni praznik je praznovala tudi Isabella Wölbl. Čestitamo in želimo naprej mnogo sreče in uspeha. V Žitari vasi je praznovala osebni praznik Jožefi Glinik. Čestitamo in želimo vse najboljše. Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Karicelj s Polene pri Žitari vasi, ki je obhajala dvojni praznik. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in veselja polna leta. Prihodnji ponedeljek, 31. marca, bo na Ločilu pri Pod-kloštru obhajal rojstni dan dipl. inž. Hanzi Miki. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujeta SJK in EL. Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Ivanu Živkoviču, Ani Baumgartner, Justini Mikel, Alojzu Baumgartnerju, Pepci Mikula, Jozeju Stickru, Fini Juritsch, Eli Schüttelkopf in Urši Serei-nig. Vsi ostali člani društva upo- kojencev slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. 40. pomlad in god je v Lepeni slavil Pepi Oraže, po domače Kežarjev. Slavljencu za ta okrogli dvojni praznik od srca čestitamo in kličemo na mnoga srečna in uspeha polna leta. Čestitkam se pridružujejo sorodniki. V Selah na Kotu je praznoval rojstni dan Hanzi Male. Društvo upokojencev Sele prisrčno čestita in kliče na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Prav tako rojstni dan je obhajala Frančiška Velikogna iz Šentjakoba. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Štefan, po domače Mikičevi mami s Komlja pri Pliberku, ki je slavila 97-letnico in god. Slavljenki za ta visoki dvojni praznik od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, zadovoljstva in osebnega miru. Čestitkam se pridružujejo sorodniki. V Pogrčah je obhajala rojstni ČESTITKA TEDNA Jubilej Gabrijele Novak » »Beli pri Železni Kapli \ / bo v ponedeljek, 31. V marca, praznovala 50. rojstni dan Gabrijela Novak. Rojena je bila pri Poderšniku na Obirskem in se je že v mladih letih vključila v kulturno dejavnost društva Zarja v Železni Kapli. Kot igralko smo jo videli pri igri Miklavo-va Lipa, ko je nastopala z Marjanom Sriencem in pozneje še na številnih predstavah. Bila je dolga leta aktivna pri skupini igralcev, ki so v zadnjih letih pripravili Kapelčanom mnogo lepih odrskih uprizoritev. Slavljenka je sodelovala tudi v recitatorski skupini in zdaj jo slišimo kot lektorico v cerkvi, kjer razodeva veliki občutek do materine besede. Poldnevno je nastavljena v župnijski pisarni, vedno pri- Slavi 50-letnico - Gabrijela Novak iz Bele pri Železni Kapli jazna in s pravim elanom opravlja pomembno službo. Gabrijela, Kapelčani Ti prisrčno čestitamo. Želimo Ti zdravja in božjega blagoslova. Kličemo na mnoga leta, Bog Te živi. dan Erika Marketz, za kar iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Včeraj, 27. marca, je obhajala rojstni dan Sofie Oraže. Čestitamo in želimo mnogo sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje. Osebni praznik je obhajal Jože Andolšek. Apaškemu župniku prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo farani, ki se mu ob tej priložnosti zahvaljujejo za vso njegovo energijo, ki jo vlaga v faro. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim_ članom: Mariji Dumpelnik iz Štefana pri Globasnici, Mariji Šranc iz Nonče vasi, Heleni Mert z Bistrice nad Plibekom, Heleni Ko-letnik iz Čirkovč, Mariji Daniel iz Libuč in Richardu Dumpelni-ku iz Štebria pri Globasnici. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Minulo sredo, 26. marca, je praznoval 28. pomlad Štefan Hribar iz Železne Kaple. Kapetanu članske košarkarske ekipe KOŠ od srca čestitajo vsi domači, prijatelji in znanci ter soigralci in odborniki košarkarskega kluba KOŠ. Želijo mu naprej mnogo športnih uspehov ter uresničitev osebnih ciljev in želja. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Naslednje voščilo je namenjeno kar trem slavljencem, ki so oz. bodo kmalu obhajali osebni praznik: na Mikijevi domačiji v Lobniku pri Železni Kapli Marjan in Monika Sadolšek, na Obirskem pa Damjan Sadolšek. Slavljencem prisrčno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo domači in drugi sorodniki. Jutri, 29. marca, bo obhajala 78-letnico Krista Tschelesnig z Bistrice v Rožu. Slavljenki za ta lepi življenjski praznik od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam uredništva NT se pridružuje SPD Kočna. V Selah na Šajdi je obhajala 20. pomlad Michaela Čertov. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Prav danes obhaja na Obirskem rojstni dan Danijel Brum-nik. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujeta EL in SJK. Rož - Podjuna - Žila 9 V Mohorjevi gradijo zidove Pretekli teden so v Mohorjevi ljudski šoli predstavili vmesno poročilo o projektu, ki ga šola izvaja s partnersko šolo v Rušah. A vstrijsko ministrstvo za izob-razbo je razpisalo projekte •Voz. nagradno tekmovanje z naslovom Was Europa bewegt -Kaj zaposluje Evropo. Osnovni namen tekmovanja je spoznavati tiste države, ki bodo prihodnje leto vstopile v Evropsko unijo. Na avstrijskih šolah je ta zamisel naletela na velik odziv, saj se je za Projekt prijavilo okoli 600 izob-| raževalnih ustanov, med njimi tudi Dvojezična Mohorjeva ljudska šola v Celovcu. Šola je vložila čezmejni projekt Otroci gradimo mostove, ki ga od leta 1996 izvaja skupaj z Osnovno šolo Janka Glazerja iz Ruš pri Mariboru. Pri tem je v ospredju spoznavanje otrok, redno se med šolskim letom obiskujejo, se v šoli skupaj učijo in preživijo skupni športni teden v Sloveniji. Ravnateljica Marica Hartmann pa je poudarila glavno prednost pri tem čezmejnem sodelovanju z ruško osnovno šolo ~ slovenski jezik namreč. To edinstveno spoznavanje učencev dveh držav pa se nadaljuje tudi na Slovenski gimnaziji. Drugi letnik je bil pretekli teden na obisku Pri prijateljih v Rušah. Med sponzorji tega šolskega Projekta je podjetje McDonalds. Poslovodja Walter Jarz je povedal, da mora gospodarstvo ob vključevanju šolske mladine v evropske integracijske procese dejavno sodelovati kot aktivni del. S partnersko šolo v Rušah otroci Mohorjeve ljudske šole spoznavajo slovenske sovrstnike iz Slovenije. FRANshop nudi poživila in še kaj Franc Merkač iz Šmihela si je uresničil sanje: lastno trgovino. I metnostni strugar, pesnik in I znanstvenik Franc Merkač iz Šmihela si je uresničil sanje. V Qaleriji Fran, ki je del nove trgovine in strugarskega obrata, so od pretekle sobote na prodaj poživila in izdelki iz 'rotjega sveta, kot jih prodajajo v trgovinah z oznako WELTLADEN: kava, kakav, čokolada, riž, čaj in razni rokodelski izdelki. Mnogi izdelki nosijo znak kakovosti BIO in TRANSFAIR, slednji kot znak za pravično trženje. Na slavnostnem odprtju je Harald Moser gostom predstavil razstavo o kavi (na ogled je do 15. aprila) in problematiko Pravičnega trženja s tretjim svetom. Trgovina je odprta v ponedeljek in jorek od 9. do 12. in od 13. do 18. ure ln po dogovoru. M. Š. VELIKOVEC___________ Sodelovanje Velikovec -Koper Na velikovški trgovski akademiji so predstavili dve maturitetni nalogi, ki sta povezani s pristaniščem v Kopru. |k I a velikovški trgovski |\| akademiji okoli 80 di- I M jakov obiskuje pouk slovenščine, pretekli teden pa sta dve skupini predstavili projektni maturitetni nalogi. Januarja 2002 so na velikovški trgovski akademiji v sklopu projekta Leonardo da Vinci zaprosili za odobritev projekta „Maturitetne projektne naloge o sodelovanju avstrijskega gospodarstva z Luko Koper”. Z učiteljem slovenščine prof. Antonom Schellandrom se je enajst dijakov ob koncu lanskega šolskega leta podalo v Koper na izobraževalni praktikum, kjer so se posredno posvetili podjetju Luka Koper d.d. ter špediciji Intereuropa. To je pionirsko delo, ki ga Schel-lander zasnoval z dijaki in uresničil s pomočjo kolegov, ki poučujejo ekonomijo. Maturitetne naloge so obvezni del mature in jih morajo predstaviti tudi javno. V Velikovcu pa sta bili nalogi usmerjeni mednarodno in bili povezani s prakso v tujini. Informacije, ki so jih dijaki izdelali, lahko služijo gospodarstvu in avstrijskim podjetjem. Skupina kontrolinga (Blasi, Lodrant, Scheiber, Slamanig) je opisala Vlogo kontrolinga pri Luki Koper d.d. Skupina gospodarske informatike (Jäger, Mikusch, Rück, Weidlitsch) pa je z naslovom „Luka Koper - Port of Koper” pripravila računalniški program za upravljanje podatkov o poslovnih partnerjih in posameznih poslih. V prihodnje računajo v Velikovcu z nadaljevanjem projekta, ki bo predstavljal dopolnjevanje začetega dela s stopnjevano kakovostjo in zahtevnostjo. 10 Kmetijstvo NAŠE KMETE ČAKAJO VELIKE SPREMEMBE Kmetje postajajo vse bolj podjetniki z rednim knjigovodstvom Davčni svetovalec Hermann Klokar je na občnem zboru Strojnega krožka Podjuna predaval o davčnih spremembah za kmete in gozdarje. Za NAŠ TEDNIK je predavatelj napisal naslednji strokovni članek. Obdavčenje za kmete in gozdarje ■ zračunavanje dobička iz pri-I hodkov kmetov in gozdarjev se I praviloma izvaja s t.i. pavšali-ranjem. Pavšaliranje je poenostavljena oblika pri izračunavanju dobička, pri čemer je pri popolnem pavšaliranju dobiček določen odstotek enotne vrednosti, pri delnem pavšaliranju se obratni stroški izračunajo pavšalno, v odstotkih obratnih dohodkov. Ta del izračunavanja dobička so v zadnjih letih nekajkrat spremenili. Med drugim se je nazadnje povišal odstotek pri kmetijstvu za 10 % na 37 % kmetijske in gozdarske enotne vrednosti pri enotni vrednosti do 15.000 evrov, če enotna vrednost znaša nad 15.000 evrov, znaša odstotek 41%. Pri prihodkih v gozdarstvu je povišanje izjemno veliko. Če je delež dobička leta 1997 v odvisnosti od enotne vrednosti znašal še 10 %, se je ta postopoma povišal, leta 1998 na 20 %, leta 2000 na 30 % in od leta 2002 znaša pri enotni vrednosti do 7.500 evrov 40 % enotne vrednosti. Pri enotni vrednosti nad 7.500 evrov in 11.000 evrov je delež dobička 50 % enotne vrednosti. Tretja sprememba zadeva direktno trženje, to pomeni obdelavo in predelavo pristnih izdelkov ter točilnic, pri čemer so bili ti prihodki pred letom 1998 vsebovani v pavšaliranem dobičku. Od leta 1999 naprej priznavajo 70 % obratnih izdatkov in 30 % teh dohodkov se izkaže kot dobiček. Če s tem pavšaliranjem nastanejo pozitivni dohodki ali pa ne, je odvisno od tega, če so navedene odbitne postavke (Abzugsposten), npr. v obliki plačane najemnine, obresti za posojeni kredit, ki zadeva kmetijo, ali plačano socialno zavarovanje kmetov. Če nastanejo pozitivni dohodki, je treba vedeti, da imajo lahko polovični kmeti (kmeti, ki delajo polnopoklicno in imajo dohodke iz nesamostojne dejavnosti) neobdavčene samo dodatne dohodke iz kmetijstva in gozdarstva do 730 evrov. Pri dohodkih, ki presegajo to mejo, začne veljati davek na dohodke (Einkommensteuer). Pri glav-nopoklicnih kmetih (kmeti, ki delajo samo na kmetiji) je meja dohodkov pri približno 7.000 evrov na leto. Če pa živita tako mož kot tudi žena od kmetije, iz tega praviloma davčno ne izhajajo visoki dohodki in pomembno je, da se zaprosi za t.i. negativni davek. Ta negativni davek do 364 evrov na leto se izplača v gotovini, če so naslednji pogoji: če imajo kmetje otroke in če partner zas-luži manj kot 4.400 evrov. Če ni otrok in je treba skrbeti za partnerja, lahko partner zasluži do 2.200 evrov. Če za dva ali tri otroke dobivate otroške doklade, je pomembno, da zaprosite za dodatno doklado za otroke. Ta podpora v višini 36,40 evra na mesec se izplača samo, potem ko ste za to zaprosili, rok za prošnje pa obsega pet let. Tako lahko za leto 1998 zaprosite še do konca leta 2003. Socialno zavarovanje za kmete % zeliko sprememb je bilo na \ / področju socialnega zavaro- V vanja za kmete. Doslej so izračunali spet v odvisnosti do enotne vrednosti osnovo za izračunavanje in so predpisali socialno zavarovanje za kmete. Za leto 2002 je treba prvič socialni zavarovalnici za kmete sporočiti kmetijska in gozdarska dodatna dela do 31. marca 2003 in zaradi tega lahko računate z naknadnim plačiloma za socialno zavarovanje. Kmetijska in gozdarska dodatna dela so, če obstaja med dodatnim delom in kmetijskim in gozdarskim delom bližje razmerje, ker se npr. uporabljajo stroji za kmetijo ali gozdarstvo pri dodatnem delu (komunalne storitve, storitve pri strojnem krožku), ali če se dela v prostorih kmetije ali gozdarskega obrata (točilnica) ali če je potrebno kmetijsko specifično znanje. Hermann Klokar Da se govori o kmetijskem in gozdarskem dodatnem delu, je pomembno, da obstaja gospodarska podreditev. To pa je v primeru, če dohodki pri dodatnem delu ne presegajo meje 24.200, evrov na leto in če zemljišče obsega več kot 5 hektarjev. Že od leta 1998 naprej obstaja obveznost zapisovanja dohodkov in če so na voljo pravilno izkazani dohodki, je s tem mogoče posredovati nadaljnja sporočila. Poznamo tri vrste kmetijskega in gozdarskega dodatnega dela: v 1. skupini ni dodatne obveze za plačevanje prispevkov. To zadeva oddajanje zasebnih sob v obliki počitnic na kmetiji do 10 postelj. V 2. skupini obstaja obveza za plačevanje prispevkov šele po določeni višini prihodkov. Pri direktnem trženju in pri kmečkih točilnicah je neobdavčeni znesek v višini 3.700 evrov. Pri višjih dohodkih se lahko krajšajo za 70 % obratnih izdatkov in je treba preostalih 30 % dobička navesti pri davku na dohodnino na eni strani in na drugi strani je to osnova za izračunavanje dodatnega novega socialnega zavarovanja. Nadalje je treba upoštevati neobdavčeno mejo v višini 24.200 evrov, ki zadeva delo kmetov kot pomočniki v obratih v okviru strojnega krožka ali kot drvarji, če te storitve izvaja z obratnimi sredstvi ali brez njih en kmet za druge kmetijske ali gozdarske obrate z zaračunavanjem stroškov oz. z zaračunavanjem lastnega dela. Če pa se zaračunajo samo stroški za stroje, pa ni drugih učinkov. Neobdavčena meja v višini 24.200 evrov pomeni, da v primeru nedoseganja ni treba računati s posledicami, če pa se meja prekorači, pa začne veljati obvezno plačevanje socialnega zavarovanja od prvega evra naprej. Pri 3. skupini velja na splošno dodatno obvezno plačevanje in to zadeva v bistvu komunalne storitve, če kmeti in gozdarji plužijo sneg, če kosijo travo ob cesti in gojijo naravo na podeželju ali če se oddajajo obratna sredstva in se zaračunajo visoki stroški. Če obstajajo dohodki iz kmetijskega in gozdarskega dodatnega dela, se lahko izhaja iz tega, da se od osnove za socialno zavarovanje prepišejo prispevki 22,8 % in da z upoštevanjem pavšale za obratne izdatke v višini 70 % ali z upoštevanjem neobdavčenega prispevka v višini 3.700 evrov pri točilnicah in direktnem trženju pride do socialnega zavarovanja za kmete v višini 6 %. Če je socialna zavarovalnica za kmete poslala kmetom z več kot 5 ha zemljišča obrazec o sporočilu kmetijskega ali gozdarskega dodatnega dela, je treba ta obrazec poslati nazaj socialnemu zavarovanju, pa četudi nimate dodatnega dela. Če vam je še kaj nejasno, so vam na voljo strokovnjaki na tem področju. Kmetje se morajo točno informirati o davčnih zadevah na socialnem zavarovanju. Foto: Fera i .J" \ ~!lr . 'M% . : V. M } / # * Sfv. '* vi k» T iiTT iTflMliii 1 SP; E ( ( V H 31 n iti tč K t ih te 61 n ti [fc ti te k 3; is •>< k r F ; Kultura 11 Spoznavanje etnološke dediščine na Koroškem Konec preteklega tedna so udeleženci etnološke ekskurzije in posveta spoznavali Koroško in etnološka prizadevanja koroških Slovencev. lovensko etnološko društvo *I^Viz Ljubljane, Slovenski na->-Jrodopisni inštitut Urban Jar-[jk, Krščanska kulturna zveza in slovenska prosvetna zveza so 21. n 22. marca pripravili Posvet s strokovno ekskurzijo o etnološki dediščini pri Slovencih v zamejst-m - na koroškem. Predstavili so rbirke z etnološkim gradivom, ki jh hranijo kulturne organizacije in' ^asebniki. V Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma sta Nužej Tol-najer in Martina Piko-Rustia predstavila zapuščine in etnološke tbirke, zanje skrbita Krščanska jolturna zveza in Inštitut Urban Jarnik, to so mdr. zapuščine Franeta Cigana, Pavleta Zablatnika, sapnika Vinka Zaletela, Jožeta pavdaža, Rajka Ložarja, Lajka Mi-lsavljeviča, župnika Tomaža Rolkarja. V Deželnem muzeju je sonja Wakounig, ki je udeležence skskurzije vodila po Koroškem, Tedstavila tamkajšnje zbirke. Na-° so se udeleženci podali v Zabr-J° Pri Golšovem, kjer Hanzi Lut-!chounig hrani številne predmete. / k&k centru v Šentjanžu je Janko N le spregovoril o Narodopisni jbirki Slovenske prosvetne zveze, študenti so te predmete pod 'odstvom Jerneja Šušteršiča zbi-ali in popisovali v letih 1951 in '952, SPZ pa jih v zadnjih letih avr|osti predstavlja na razstavah. °Poldne sta Uši Bereinig in Polo-’.a Sketelj na Kostanjah predstavili "-tnološki muzej „Drabosnjakov 0rn’’, Herta Maurer-Lausegger pa je predstavila bukovnika Andreja Šusterja Drabosnjaka. Naslednji dan je bil na sporedu posvet, ki'je bil v znamenju zbirk in zapuščin ter vprašanja, kako urejevati zbirke. Predsednica Slovenskega etnološkega društva Breda Čebulj Sajko je spregovorila o projektu, ki naj bi bil prikaz etnoloških zbirk v zamejstvu. Društvo je že priredilo posveta pri Slovencih v Italiji in na Madžarskem. Kot zaključek pa naj bi društvo izdalo knjigo, ki bi predstavilo etnološke zbirke pri zamejskih Slovencih. Katalin Munda Hirnök, članica skupine za zamejstvo pri Slovenskem etnološkem društvu, je predstavila etnološko delo v Porabju in udeležence seznanila s težavami, ki jih tarejo. Narodopisne zbirke Slovenske prosvetne zveze je predstavila Irena Destovnik, ki v zadnjih letih za SPZ pripravlja tematske razstave. Katja Jenčič je pokazala fotografije Jerneja Šušteršiča, čigar delo je obravnavala v svoji diplomski nalogi. Ernest Dra-gaschnig pa je spregovoril o muzeju in kulturnem delu na Kostanjah. Za letošnje leto si je društvo zadalo nalogo, da bi obnovili dvorano in razstavni prostor. Opozoril je tudi na to, da so razposlali povabila vsem šolam, da bi obiskale Drabosnjakov muzej. Društvo pa tudi išče stike z ljudstvom in bo zaradi tega pripravilo tudi nekaj prireditev zunaj muzeja. Obnovitev Drabosnjakovega doma in pripravo muzejske zbirke je v sliki doku- mentiral Vito Hazler. Herta Maurer-Lausegger je predstavila etnografske razstave v Podnu, ki so povezane s kmečkim življenjem. 17. maja bo na sporedu že naslednja razstava o kmečkem orodju za zimo in poletje. Peter Fister je spregovoril o varovanju arhitekturne dediščine, pri tem pa dodal, da si morajo prizadevati za dobro in celovito arhivsko dokumentacijo. Marija Makarovič je udeležence posveta seznanila o zbirkah pri zasebnikih. Predstavila je tekstilne predmete iz Velike vasi, Vogrč, Škocjana in z Brnce, ki jih hrani Inštitut Urban Jarnik. Drugo zbirko je obdelala v Vogrčah in Dobrli vasi, kot tretjo zbirko pa je osvetlila zbirko Vilhelma Krajgerja z Metlove. Urejeno zapuščino dr. Pavleta Zablatnika je prikazala Majda Fister kot enega izmed mogočih sistemov za urejevanje zbirk. Ob koncu sta sledila še dve kratki predavanji. Susanne Weitlaner je predstavila Pavlovo hišo in delovanje kulturnega društva Člen 7 ter nakazala težave pri ohranjevanju in učenju slovenščine na Štajerskem. Karla Oder iz ravenskega Koroškega muzeja pa je orisala čezmejno sodelovanje na področju etnologije in poudarila, da ima to dolgo tradicijo, saj so pri etnoloških raziskavah na Koroškem vseskozi sodelovali strokovnjaki iz Slovenije, ravenški Koroški muzej Ravne na Koroškem pa ima pri tem sodelovanju posebno mesto. gf KRATKE VESTI Pasijon V Ljubljani. Krščanska kulturna zveza in Društvo prijateljev Slovenske filharmonije vabijo v Ljubljano v Cankarjev dom na koncert Bachovega Pasijona po Janezu. Izvajalci bodo Carmen Fuggiss, Bernarda Fink, Michael Connaire, Klemens Geyrhofer in Steffen Röss-ler. Nastopila bosta Orkester Slovenske filharmonije in Slovenski komorni zbor z dirigentom Maxom Pommer-jem iz Leipziga. Koncert bo na veliki četrtek, 17. aprila 2003, ob 19.30 v Cankarjevem domu. Cena za prevoz in vstopnino znaša 38 evrov, prijave sprejema KKZ do 10. aprila 2003 (tel. 0463/516243). Globaški kulturni teden. Ta konec tedna se začenja Globaški kulturni teden v soboto ob 14. uri z otroškim popoldnevom. S Christianom Stefanerjem se bodo otroci podali v svet pravljic. V gledališču pa bodo lahko tudi sami sodelovali. Prisrčno vabljeni. Rožanska vigred, v Rožu pa se je ta teden že pričela Rožanska vigred, ki jo prirejajo razna kulturna društva. Po torkovem družabnem večeru v Škofičah se niz prireditev nadaljuje jutri v soboto z otroškim gledališčem v Svečah in v nedeljo z VI-grednim koncertom v Kot-mari vasi ter lutkovno predstavo v Bilčovsu. Odpovedan seminar. Seminar slovenskega jezika v Tinjah odpade zaradi premajhnega števila prijav. Učitelji nastopajo. Ob 25- letnici Slovenske glasbene šole na Koroškem bodo naslednji konec tedna po Južnem Koroškem nastopili učitelji Glasbene šole: v četrtek, 3. aprila, ob 19.30 v Dvorani fresk v Vetrinju, v petek, 4. aprila, ob 19.30 v Kulturnem domu v Pliberku in v soboto, 5. aprila, ob 19.30 uri v ljudski šoli v Bilčovsu. Vabijo Glasbena šola, KKZ in SPZ. Bilten je spet izšel, izšla je 17. številka Biltena, ki ga redno izdaja Krščanska kulturna zveza. T PETEK, 28. marca 18.10- 19.00 Utrip kulture A ■1 SOBOTA, 29. marca 18.00 -19.00 Od pesmi do pesmi, T od srca do srca E NEDELJA, 30. marca 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor- D gen, Kärnten/Duhovna misel; 21.03-22.00 E Glasbena N PONED., 31. marca 18.00- 18.30 Kratki stik TOREK, 1. aprila 18.00 - 18.30 V Otroški oddaja SREDA, 2. aprila 18.10-19.00 Glasbena mavrica 0 21.03- 22.00 Večerni spored R ČETRTEK, 3. aprila F 18.10- 19.00 Rož - Podjuna - Zilja NEDELJA, 30. marca 2003 13.30 PONOVITVE ’PON. 31.3. ORF 2, 3.35 PON. 31.3. TV SLO 1, 15.55 TOR. 1.4. TV SLO 2, 8.30_ Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Drugi krog volitev županov v znamenju presenečenj in tesnih odločitev • Uradno priznano nasilje nacionalistov: rok za prošnje po odškodnini je 28. maj • Končnica prvenstva v zvezni odbojkarski ligi: Bo Dobljanom v polfinalni seriji uspelo v domači dvorani premagati velikega favorita hotVolleys z Dunaja? • Shorts on screen: Nagrada za najboljši koroški film pri natečaju avstrijske radiotelevizije OR F sta osvojili Milena Olip in Nadja Wakounig Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at/kaernten RADIO/TV, PRIREDITVE Radio dva tel.: 0463/595353 od 2.00 do 10.00 in od 14.00 do 18.00 Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00- 8.30 8.30-10.00 14.00- 15.00 15.00- 16.00 17.05 do 18.00 2.00- 6.00 Dobro jutro Sol in poper Klub Radio dva Lepa ura Žurnal - nato Naša pesem Narodnozabavna glasba in zborovske pesmi nedelja. 30. marca: 7.00 - 9.30 Domača budilka; 9.30 - 10.00 Zajtrk s profilom; 14.00 - 15.00 Iz zlate dvorane; 15.00 - 15.30 Svetopisemske zgodbe; 15.30 -16.00 Zborovska glasba; 16.00 -18.00 Voščila Zajtrk s profilom v nedeljo, 30. marca 2003: • gost v studiu: glede na gladovno stavko se še ne ve. ali bo zajtrk s profilom ali profil brez zajtrka sobota. 29. marca: 7.00 - 9.30 Domača budilka; 9.30 - 10.00 Sobotni mozaik; 14.00 - 15.00 Evropa v enem tednu - BBC iz Londona; 15.00 -18.00 Farant. Radio Agora oddaja dnevno od 10.00 do 14.00 in od 18.00 do 2.00 SE? .G? Petek, 28. marca BEGUNJE Odprtje razstave grafik slikarke Zore Koren-Skerk Kraj: v Galeriji Avsenik Čas: od 18. uri Vabi: Galerija Avsenik Sobota, 29. marca ŠENTPRIMOŽ Abonbonček-otroški gledališki abonma 2003 Podjuna „Zabava na luni” Gostuje: Lutkovno gledališče Ljubljana Čas: ob 11. uri Kraj: v Kulturnem domu Prireditelji: Slovenska prosvetna zveza in krajevna društva CELOVEC Postno srečanje „Skozi stisko in strah -do življenjskega optimizma” Predavateljica: Vida Žabot Čas: od 9. do 13. ure Kraj: v Pastoralnem centru (Tischlerjeva dvorana) Vabi: Katoliška akcija -Katoliško žensko gibanje Nedelja, 30. marca KOTMARA VAS Vigredni koncert „S prijatelji v vigred" Nastopajo: Bobnarska skupina „Enrico Saurugg", Glasbena ljudska šola Kotmara vas, Kolbermoorer Sänger iz Bavarske, MePZ Seental Stimmen Keut-schach/Hodiše, solistka Gudrun Mehringer-Thaler, solist Nikos iz Grčije, ansambel Rožmarin, MePZ SPD Gorjanci Čas: ob 14.30 Kraj: v ljudski šoli Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo Gorjanci ŽELEZNA KAPLA Gledališka predstava „Pusja imamo za soseda” Gostuje: Mladinska gledališka skupina SRD Šentjanž Čas: ob 11. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: SPD Zarja Petek, 4. aprila BOROVLJE Predstavitev knjige „Wie Hans im Glück” -Hans M. Tuschar Glasbeni spored: pevci iz Slovenjega Plajberka Čas: ob 19.30 Kfaj: v boroveljskem gradu Vabita: občina Borovlje, Mohorjeva založba Sobota, 5. aprila ŠENTJANŽ Kakajček-otroški gledališki abonma 2003 Otroški popoldan z Romano Kranjčan in Nikom Kupperjem Čas: ob 18. uri Kraj: v k&k centru Vabi: k&k center ŠENTPRIMOŽ Gledališka predstava „Poročni list” Gostuje: gledališka skupina SPD Radiše Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Slovensko prosvetno društvo Danica Torek, 8. aprila ŠMIHEL Predavanje „Gvatemala” Predava: Mihi Mischkulnig Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel Četrtek, 10. aprila ŠMIHEL „Aromabazar” - eterična olja za dobro počutje in zdravje Vodi: Sherana Ch. Walter Čas: ob 17. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel Petek, 11. aprila ŠENTJAKOB Predavanje v nemščini „Lebensqualität steigern durch Glaubenssätze und Visionen” (3. del) Predava: Johann Martin Kämmerer Čas: ob 19.30 Kraj: v Regionalnem centru Vabita: Katoliška prosveta, Regionalni center Slovenska beseda v javnih prostorih Mestne galerije v Celovcu bella pittura Italijanske mojstrovine 20. stoletja Izredna priložnost, da spoznamo visoko kulturo naroda sosedov. V likovnih delih italijanskih mojstrovin bomo odkrivali prizadevanja umetnikov, ki so se soočali z nemirnim stoletjem dveh svetovnih vojn. Slovensko vodstvo: v petek, 28. marca, od 17. do 18. ure Vodi: Janja Zikulnig LJUBLJANA J. S. Bach -„Pasijon po Janezu” Čas: ob 19.30 Kraj: v Cankarjevem domu Vabita: KKZ in Društvo prijateljev Slovenske filharmonije Informacije in prijave: pri KKZ (tel.: 0463/516243) Nedolja, 20. aprila LOČE Ples v pomlad s tamburaškim ansamblom „Dobra volja” iz Crikvenice Okvirni program: Tamburaši iz Šentjanža, Tambu-raški ansambel iz Loč, sestre Urschitz Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Slovensko kulturno društvo „Jepa-Baško jezero" Jezikovne počitnice 2003 Čas: od 29. junija do 12. julija 2003 Kraj: v Novem mestu Rok prijav: 30. april 2003 Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza (tel. 0463/51 62 43) Vabi: Krščanska kulturna zveza PRIREDITVE Rožanska vigred SPD Bilka V Bilčovsu • sobota, 29. 3., ob 18.30 SVEČF - pri Adamu: Igra „Oblaček pohajaček" (gostuje: Otroška gledališka skupina SRD Bilka iz Bilčovsa • nedelja, 30. 3., ob 11. uri BILČOVS - v ljudski šoli: Lutkovna predstava „Jajce” (gostuje: Lutkovna skupina KPD Šmihel) • nedelja, 30. 3., ob 14.30 KOTMARA VAS - v ljudski šoli: Vi-gredni koncert • torek, 1.4., ob 19.30 ŠENTJAKOB - v Regionalnem centru: Verski pogovori na temo: Ali Bog dovoljuje dvojno državljanstvo? (vodi: mag. Vinko Ošlak) • četrtek, 3. 4., ob 19.30 BILČOVS - nri Miklavžu: Predstavitev projekta „Slovenščina v živo" (vodi: Miha Dolinšek) • petek, 4. 4., ob 19. uri SVEČE - v farnem domu: Predstavitev projekta „Slovenščina v živo" (vodi: Miha Dolinšek) • sobota, 5. 4., ob 14. in 18. uri ŠENTJAKOB - v Regionalnem centru: Krašenje sveč za vsako priložnost (vodi: Christine Kircher) • nedelja, 6. 4. VEI IN.IA VAS - v gostilni Seher: Dan domačih jedil • ponedeljek, 7. 4., ob 19. uri SVEČE - v farnem domu: Predavanje „Iz zgodovine srednjega Roža” • torek, 8. 4., ob 19. uri SELE - v farni dvorani: Predavanje „Obolenja na očeh" (predava: dr. Brigitte Einspieler-Urban) • četrtek, 10. 4., ob 19.30 ROŽEK - v ljudski šoli: Predavanje „Stärkung der Lebensenergie durch sinnvolle Bewegung und Ernährung sowie geistige Einstellung" (predava: dr. Ivan Ramšak) • petek, 11.4., ob 20. uri BOROVI JE - pri Cingelcu na Trati: Predavanje „Zgo_dovina Ljubelja" (predava: mag. Štefan Pinter) • sobota, 12. 4., ob 19. uri ŠENTJANŽ - v k&k centru: Literarni večer s koroškimi avtorji (Fabjan Elaf-ner, Gustav Januš, Janko Messner) Nastopi učiteljev Glasbene šole ob 25-letnici ustanovitve Glasbene šole: • četrtek, 3. 4. 2003, ob 19.30, v Dvorani fresk v Vetrinju • petek, 4. 4. 2003, ob 19.30, v Kulturnem domu v Pliberku • sobota, 5. 4. 2003, ob 19.30, v ljudski šoli v Bilčovsu Vabijo: Glasbena šola, KKZ, SPZ NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV razpisuje štipendijsko mesto za 39. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, od 30. junija (začetniki) oz. 7. julija do 19. julija 2003 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Narodni svet ima tudi letos možnost, da dodeli eno štipendijsko mesto za seminar in želi z javnim razpisom nagovoriti zainteresirane, da najkasneje do 10. aprila 2003 pisno zaprosijo pri Narodnem svetu, Villacher Str. 8/I, A-9020 Celovec/Klagenfurt, TEL: 0463/512528, FAX: 0463/512528-22, e-mail: office@narod.at Krovna tema letošnjega seminarja je Slovenski jezik, literatura in kultura v izobraževanju. Seminar bo potekal v obliki predavanj, okroglih miz, tečajev, lektorskih jezikovnih vaj in konverzacij. V spremljevalni program sodijo mdr. obiski kulturnih ustanov, gledališke in filmske predstave, literarni in glasbeni večeri ter ekskurzija. Po določilih organizatorjev se seminarja lahko udeležijo tuji slavisti, slovenisti, strokovnjaki za primerjalno jezikoslovje in književnost; univerzitetni profesorji, docenti, asistenti, učitelji in študenti s lavi stik in slovenistik na univerzah in raziskovalnih inštitucijah v tujini in slovenskem zamejstvu, književni ustvarjalci in prevajalci EU, ki slovenščino raziskujejo in/ali poučujejo, prevajajo ali jo kako drugače vključujejo v svoje delo in življenje. Narodni svet bo dal prednost študentom slovenske narodne skupnosti v Avstriji. S štipendijo je zagotovljeno tudi brezplačno bivanje z zajtrkom v študentskem domu. Oseba, ki ji bo Narodni svet dodelil štipendijo, bo prejela po pošti vse potrebno gradivo za prijavo vključno z obrazcem za uvrstitveni jezikovni test. Vse, ki se zanimajo za možnosti učenja oz. izpopolnjevanja znanja slovenščine v počitniškem času, opozarjamo tudi na Poletne tečaje slovenskega jezika v Portorožu (28.7. - 10.8.2003) v organizaciji Znanstveno raziskovalnega središča Republike Slovenije v Kopru, Garibaldijeva 18, SI-6000 Koper, tel.: 00386-5-6637700 http://www.zrs-kp.si/, e-mail: zrs@zrs-kp.si SKD GLOBASNICA VABI Globaški kulturni teden 2003 e sobota, 29. 3., ob 14. uri, v otroškem vrtcu: Otroški popoldan s Christianom Stefanerjem • nedelja, 30. 3., ob 14.30, v Posojilnici Bank: Vernisaža Alberta Messnerja „Občutki iz gline in olja" • petek, 4.4., ob 20. uri, v gostilni Štekl: Predavanje na temo: „Motnje pri počutju v vsakdanu in zdravljenje z zelišči" (predavata: dr. Helmut Brandl in univ. prof. df. Helmut Hartl) • sobota, 5. 4., ob 20. uri, v farni dvorani: Igra ..Kaplan Čedermac" (gostuje igralska skupina KPD Sele) • petek, 11.4., ob 20. uri, v gostišču Juenna: Predavanje na temo: Var-nostno-politični položaj južne Koroške pred pristopom Slovenije v EU in NATO in po njem (predavata: inž. Arno Kronhofer in brigadir Willibald Liberda) • sobota, 12.4., ob 20. uri, v ljudski šoli: Zaključni koncert (nastopajo: MePZ Peca, Globaški oktet, MoPZ Franc Leder Lesičjak, MePZ Lipa, MePZ Gorotan) I M P R E S U M NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: varstvu človekovih pravic in pravic narodnih Tel. 0463/51 25 28 " 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/ društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z 59 69 56-31: e-mail: sadjak@nastednik.at; Tisk: zastopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Ce- dne 15. 5. 1955. Narodni svet zastopa pravice in Mohorjeva tiskarna, 9073 VetrinjA/iktring, Adi- lovec, Villacherstr. 8, I. nadstropje. Naš tednik interese koroških Slovencev, organizacij in posa- Dassler-Gasse 4, tel. 0463/ 292664. NASTED- prejema podpore iz sredstev za pospeševanje meznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do NIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politič- avstrijske zvezne .vlade in pristojnih ministrstev, tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; ne, gospodarske in kulturne pravice in interese koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upra- telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega vnih organov, v odnosu do Republike Slovenije 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Letna naročnina: Avstrija 38 evrov; Slovenija prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narod- Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni 6000,- SIT; ostala tujina 70 evrov; zračna pošta nih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in med- urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo letno 150 evrov; posamezna številka 1,15 evra; državnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Slovenija: 180,-SIT. VTJj-JJAtJ ö 04239/26 42 od petka, 28. marca, od 15. ure, do sobote, 29. marca, de 17. ure Seminar slovenskega, ezika (v treh delih) Vpliv ner jžčme na slovenščino na st c šču dveh kultur Voditeljica: mag. Helena Küster od petka, 28. marca, od 18. ure, do nedelje, 30. marca, do 17. ure Slikanje akvarelov za začetnike in napredujoče Voditelj: dipl. inž. Andrej Dolinar v petek, 28. marca, ob 17. ure Meditacije ob postajah Koroškega križevega pota na Kamnu Zbirališče: pri pokopališki cerkvi v Kamnu Voditelj: Jože Kopeinig v petek, 28. marca, od 14. do 17. ure Izobraževalni tečaj za vodenje postnih skupin (informacijsko srečanje) Voditelj: mag. Josef Freystetter v ponedeljek, 31. marca, ob 19. uri Dialogi v Tinjah Pogovori s slovenskimi liki Trije vogali Vodja pogovorov: Horst Ogris, ORF - slov. spored Sogovornica: Štefka Kučan v čet., 3. aprila, od 17. do 21. ure Pletenje spomladanskih vencev Voditeljica: Judith Sticker-Wedenig od četrtka, 3. aprila, od 18. ure, do nedelje, 6. aprila, do 13. ure Meditacijski dnevi Voditelj: prof. p. Antony Kolen-cherry v četrtek, 3. aprila, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice Sooblikuje: župnija Šteben pri Maloščah od petka, 4. aprila, od 15. ure, do sobote, 5. aprila, do 17. ure Seminar: O pomembnosti zgodnjih let Predavateljica: mag. Birgit Zesar v petek, 4. aprila, ob 19. uri Predavanje: Mistika v dialogu Predavatelj: prof. p. Antony Kolencherry IZOBRAŽEVALNI POTOVANJI 2003 od sobote, 17. maja, do nedelje, 18. maja Potovanje po Sloveniji Spremljevalca: prof. Jože Wa-kounig in dr. Helmut Zwander od ponedeljka, 19. maja, do sobote, 24. maja Potovanje v Rim Spremljevalec: dr. Siegfried Muhrer 14 Sport NOGOMET V NIŽJIH RAZREDIH Obetaven začetek večine naših ekip V 2. razredu D so osvojile celo vse tri naše ekipe zmago, v podligi pa sta si v derbiju Bilčovs in Šmihel pravično delila točke. PODLIC3A. Tako Bilčovščani kot tudi Šmihelčani so upali na štart s tremi točakmi, na koncu pa sta bili obe ekipi srečni s točko, saj bi lahko bilo tudi slabše. V prihodnjem krogu morata obe ekipi nastopiti na tujem, Bilčovščani v Golovici (Wölfnitz), Šmihelčani pa v Žrelcu. PRIHODNJI KROG: Žrelec - Šmihel, v nedeljo ob 16. uri; Golovica - Bilčovs, v soboto ob 15.30 1. RAZRED D. Rikarjani tudi vigredi nadaljujejo z uspešnimi sezonskimi nastopi. V Vovbrah njihova igra sicer ni bila prepričljiva, kljub temu so dobili tekmo in tako ubranili vodstvo na tabeli. V prihodnjem krogu morajo v Globasnico, od koder prav tako hočejo odnesti tri točke. PRIHODNJI KROG: Globasnica - Bikarja vas, v soboto bb 15.30; Železna Kapla - Klopinj,- v soboto ob 15.30 2. RAZRED D. Dvoboj za naslov prvaka v tem razredu med Selani in Dobrlo vasjo se bo očitno nadaljeval tudi v vi-grednem delu prvenstva. Obe ekipi sta namreč štartali s tremi Jesih (levo) je poskrbel za zadetek Bilčovščanov točkami, medtem ko je bil nastop Dobrolčanov v primerjavi s Selani le nekoliko močnejši. „V prvi vrsti štejejo točke in te smo dobili maksimalno,” je po tekmi dejal trener Selanov Kreutz. PRIHODNJI KROG: Pliberk II - DSG Sele, v nedeljo ob 12.15; Reichenfels -Dobrla vas, v nedeljo ob 16. uri; Žva-bek - Galicija, v nedeljo ob 15. uri Franc Sadjak PODLIGA VZHOD Bilčovs ■ Šmihel 1:1 (1:0) Šmihelčani so pričeli zelo napadalno ter si kmalu priigrali lepe priložnosti, vendar so bili pred nasprotnim golom neodločni. Nasprotno domačini, ki so eno redkih priložnosti v 20. minuti izkoristili za vodstvo. Tudi po tem zadetku so bili nevarnejši Šmihelčani, pri zaključkih pa neučinkoviti - mdr. so v 40. minuti zapravili celo 11-metrovko (Ažman). Nekoliko srečnejši so bili gostje po odmoru, ko jim je kljub igralcu manj uspelo izenačenje. Sledeča napadalna igra domačinov pa ni prinesla sadov. BILČOVS: Riegler 5, Fister 3, Weber 4, Zwittrig 3, Durnik 3, Glantschnig 4, Kavčič 3, Zukanovič 2, Schaunig 4, Jesih 4, Quantschnig 3 (70. Modritsch 0) ŠMIHEL: Ažman 4, Lutnik 5, Wölbl 4, Hribernig 3, Krajger 3, A. Gros 4, Kotnik 5, Liesnig 4, Figoutz 4 (68. Sadjak 4), Ch. Gros 5, W. Motschilnik 3 Bilčovs: 200 gled.; sodnik: Russ (slab); strelca: Jesih (20.) oz. Modritsch (74,/avtogol); rumeno-rdeči karton: Krajger (42.) 1. RAZRED D Labot ■ Globasnica 3:1 (2:0) Nepotreben poraz Globašanov, saj so bili domačinom enakovredni, vendar, so prejeli nepotrebne zadetke po individualnih napakah. Predvsem vratar Greiner je tokrat imel slab dan. GLOBASNICA: Greiner 2, Iršič 2, Writz 3, Dobrovnik 3, Vertačnik 3, Wölbl 3, Slanitz 3 (60. Hribar 3), R. Grubelnik 3, M. Sadjak 3, K. Grubelnik 3, M. Buchwald 3 Labot: 250 gled.; sodnik: Murko (povprečen); strelec: M. Sadjak (75.) Eitweg - Železna Kapla 1:1 (1:0) Ekipi sta bili enakovredni, zaradi tega je bil neodločen rezultat tudi pravičen. Z malo več sreče pred nasprotnim golom pa bi Škerjanec & co nedvomno lahko odnesli tudi vse tri točke. ŽELEZNA KAPLA: Voit 3, Germadnik 3, Baloh 4, Nikolič 4, E. Romano 3, Woath 3, Klatzer 3, Škerjanec 4, Koller 2 (69. Pirtscher 3), Houtz 3, Parte 2 Eitweg: 100 gled.; sodnik: D. Trampusch (povprečen); strelec: Škerjanec (79./11-m.) Vovbre ■ Bikarja vas 1:2 (0:1) Zmaga Rikarjanov bolj ali manj nikoli ni bila v nevarnosti, kajti obramba je bila tokrat odlično razpoložena in je le redko dopustila priložnosti. BIKARJA VAS: Pandel 3, Streicher 5, Gomernik 4, Knes 4, Košmrlj 3, F. Sienčnik 3, Stuck 2, Orehek 4 (75. S. Sienčnik 0), Reinwald 2, Kordesch 3 (67. Hus-jenovič 3), Stocker 3 (50. Petschnig 4) Vovbre: 150 gled.; sodnik: Hambaumer (povprečen); strelca: Stocker (34.), Košmrlj (79.) 2. RAZRED D Važenberk - DSG Sele 1:2 (1:1) Po hitrem vodstvu domačinov (v 5. minuti) so se Selani kmalu ujeli ter močno napadali domača vrata, toda pri zaključkih jim je manjkala sreča. Kljub temu je zadostovalo za tri točke. DSG SELE: Dežman 5, A. Mak 3, D. Mak 4, M. Oraže 3, I. Kelih 3, M. Kreutz 3, P. Oraže 4, S. Wieser 3 (70. A. Oraže 0), F. Dovjak 3, Perič 3, M. Kelih 4 Važenberk: 100 gled.; sodnik: Jantschgv (dober); strelca: M. Kelih (31.), P. Oraže (78.) Dobrla vas ■ St. Margarethen/L. 5:0 (2:0) Presenetljivo močno so pričeli gostje, vendar se je s prvim zadetkom Dobrolčanov slika igre popolnoma spremenila, saj so igrali le še Petek & co. DOBRLA VAS: Vajksler 5, Tazoll 4, Fister 3, Kampel 3, Nachbar 4, Petek 5, Žagar 3 (71. Sdoutz 0), Leitner 4, Mlinar 3, Pasterk 4 (48. Hudi 4), Krainer 3 Dobrla vas: 100 gled.; sodnik: Kreuzwirth (dober); strelci: Leitner (31.), Mlinar (40/11-m.), Pasterk (47.), Hudi (74.), Tazoll (80.) Maria Rojach - Žvabek 1:2 (1:1) Domačini so ob začetku močno napadali, toda so našli mojstra v vratarju Jakobu. Po odmoru pa so Žvabečani suvereno branili vodstvo do konca. ŽVABEK: Jakob 5, Juvan 4, Breitenegger 4, Ra-musch 4, R. Budja 4, Pototschnig 4, Lorber 4 (46. P. Trampusch 4), Homar 4, Polanc 0 (19. M. Budja 4), Zadnjak 4, Mikola 4 Maria Rojach: 100 gled.; sodnik: Spöck (povprečen); strelca: Mikula (25.), Zadnjak (50.) KOLESARJENJE Raco poškodvan l-^o odličnem tretjem me-1-^stu na prvi etapi dirke po Kataloniji v Španiji je loški kolesar Peter „Raco” Wrolich pred tretjo preizkušnjo zaradi poškodbe moral izstopiti iz tekmovanja. „Že med drugo etapo sem čutil bolečine v kolenu - po tekmovanju pa je klubski zdravnik ugotovil vnetje v kolenu, zaradi česar sem nato izstopil z dirke. Škoda, kajti po prvi etapi sem' bil sam presenečen zaradi mojega dobrega nastopa,” je dejal Wrolich. Sedaj se loški kolesar zaenkrat posveča le okrevanju kolena, mdr. z dvodnevno terapijo na Koroškem. F. S. Zaradi bolečin v kolenu je Peter Wrolich moral predčasno končati dirko po Kataloniji. Foto: F. Sadjak PODLIGA VZHOD 1. Grebinj 16 11 2 3 36:12 3> 2. DSG Borovlje 16 9 3 4 34:23 3. Mostič 16 8 4 4 29:24 2i 4. Žrelec 16 8 3 5 37:25 2< 5. Breže 16 7 5 4 26:17 2 6. Liebenfels 16 8 2 6 23:15 2i 7. St. Stefan/L. 16 7 3 6 25:19 2i 8. Micheldorf 16 7 2 7 32:27 2i 9. Golovica 16 7 2 7 21:16 21 10; Šmihel 16 6 4 6 30:28 2! 11. Šmarjeta 16 6 2 8 21:28 21 12. ATSV Wolfsberg 16 5 5 6 21:29 2^ 13. Ruda 16 4 5 7 26:31 H 14. Bilčovs 16 4 5 7 18:24 11 15. Velikovec . 16 4 4 8 •23:30 1f 16. Launsdorf 16 1 1 14 19:73 • Rezultati 16. kroga: Šmarjeta - Ruda 1:1, Bilčovs - Šm hel 1:1, Launsdorf - Grebinj 1:0, Mostič - Micheldorf 2H Breze - Žrelec 1:2, St. Stefan - DSG Borovlje 1:2, Velike vec - Liebenfels 2:1, Golovica - ATSV Wolfsberg 0:1 • 17. krog (29./30. 3. 2003): Liebenfels - Breze, Mich* dort - St. Stefan, Žrelec - Šmihel, Golovica - Bilčovs, AT$ Wolfsberg - Mostič, Grebinj - Šmarjeta, Ruda - Velikovec DSG Borovlje - Launsdorf 1. RAZRED D: 1. Rikarja vas 16 9 5 2 30:20 31 2. Sinča vas 16 9 4 3 34:12 31 3. Metlova 16 8 5 3 33:16 2! 4. Žitara vas 16 7 7 2 26:13 2f 5. Šentlenart 16 8 4 4 30:19 2!: 6. Šentpavel 16 7 6 3 35:25 21; 7. Labot 16 7 6 3 30:24 21 8. Železna Kapla 16 6 4 6 26:31 21 9. Šentpeter 16 5 5 6 22:26 21; 10. Pokrče 16 4 4 8 30:39 11 11. Vovbre 16 3 6 7 21:22 1f 12. Globasnica 16 3 310 18:35 11 13. Eitweg 16 2 5 9 19:32 1 14. Klopinj 16 1 213 12:52 • Rezultati 16. kroga:yKlopinj - Metlova 0:0, Vovbre - R karja vas 1:2, Eitweg - Železna Kapla 1:1, Labot - Globas niča 3:1, Ochsendorf - Šentpavel 4:0, Žitara vas - Šentpel ter 2:0, Šentlenart - Sinča vas 1:2 • 17. krog (29730.3.2003): Šentpeter - Eitweg, Metlova-Šentlenart, Globasnica - Rikarja vas, Sinča vas - Labot Pokrče - Vovbre, Šentpavel - Zitara vas, Železna Kapla1 Klopinj 2. RAZRED D: ! DSG Sele 16 14 0 2 49:11 42, 2. Dobrla vas 16 12 3 1 62:9 39 3. Frantschach 16 11 1 4 35:13 34: 4. Maria Rojach 16 10 3 3 37:17 33, 5. Preitenegg 16 9 0 7 35:28 27i 6. Reichenfels 16 8 3 5 26:22 27; 7. Tinje 16 7 2 7 35:23 25 8. Grabštanj 16 6 3 7 24:31 2 j 9. Žvabek 16 5 3 8 25:36 18 10. Pliberkll 16 5 2 9 27:36 17: 11. Važenberk 16 5 011 31:48 16 12. Galicija 16 4 210 21:37 14 13. St. Margarethen/L. 16 2 410 14:37 1S 14. Djekše 16 0 214 10:83 2i • Rezultati 16. kroga: Djekše - Tinje 1:1, Galicija j Grabštanj 0:2, Maria Rojach - Žvabek 1:2, Važenberk -j DSG Sele 1:2, Dobrla vas - St. Margarethen!. 5:0, Preitej negg - Pliberk II 5:3, Frantschach - Reichenfels 0:1 • 17. krog (29730. 3. 2003): Žvabek - Galicija, Reichen fels - Dobrla vas, Pliberk II - DSG Sele, St. Margarethen/L - Preitenegg, Djekše - Važenberk, Tinje - Maria Rojach Grabštanj - Frantschach ODBOJKA_________________ Dobljani z Dunaja odnesli niz Odbojkarji SK Zadruga Dob/Aich so v prvi polfinalni tekmi p.lay off-tekmovanja za naslov prvaka avstrijske zvezne lige (AVL) po pričakovanju v gosteh izgubili proti avstrijskemu serijskemu prvaku hotVolleys z 1:3 (-20/23/-13/-12). V borbeni tekmi so bili Dobljani v prvih dveh nizih enakovreden nasprotnik, toda ko je šlo zares, so Dunajčani stopnjevali pritisk in igro dobili. Druga tekma v seriji „best of five" je bila včeraj v Pliberškem Kulturnem domu, tretja pa bo v ponedeljek, 31. marca, na Dunaju. To tekmo bo prenašal televizijski kanal TW 1 v živo. 15 Šport chei Dvec 32 1 21 21] 22 2C 1i • ft >bas itpe abot p!a 42 39 34: 33, 2/t 24 25; 21J 18 17: 15 14 10 2! ija srk reitfr :her> en/l jach j 5 t ) Navijači že 450 minut čakajo zadetek SAK Od 25. oktobra 2002 naprej članski ekipi SAK ni več uspelo zadeti prvenstvenega gola, prav tako tudi ne zabeležiti točke. ■^adnji prvenstveni gol za člansko ekipo SAK je dal fc—Zimmerling 25. oktobra 2002 na tujem proti Schwanen-stadtu (v sodniškem podaljšku tekme). Nato je moštvo do danes ostalo brez zadetka in celo brez točke. Jasno, da se ta serija neuspeha izraža tudi na tabeli, saj je SAK medtem zdrsnil prav na rep lestvice. Sedaj zelo upanjo na goleadorja Zimmerlin-ga, ki je na vigrednih tekmah zaradi poškodbe manjkal ekipi v napadu. Proti St. Florianu je proti koncu tekme prišel sicer v igro, vendar se je videlo, da še ni popolnoma pri močeh. Škoda, saj je kombinacija napadalske dvojice Zimmerling/Vidovič v pripravljalni dobi odlično harmoni-rala in obetala močan napad za prvenstvo. Če bo Zimmerling že na prihodnjem srečanju (na tujem v Hartbergu) zopet igral v napadu z Vidovičem, pa še ni gotovo, saj Zimmerlinga poškodba še vedno ovira. Ultimat. S tem, da se je SAK vrnil iz St. Floriana brez točke, na igralce močno pritiskajo s strani odgovornih, saj so le-ti zahtevali šest točk s tekem proti St. Florianu, Hartbergu in Welsu, sicer se bo moštvo takoj „pomladilo" oz. bodo mladi lastni igralci zamenjali starejše, predvsem tuje, igralce. Nekoliko kritično gleda ha ta ultimat kapetan Lojze Sad-jak. Po eni strani meni, da mora moštvo tako dolgo nastopiti z naj- močnejšo postavo, dokler bo obstoj teoretsko še mogoč, po drugi strani pa kljub perspektivnosti mladih lastnih igralcev pri tem ali onem le še pogreša zrelost oz. pravi pristop do nogometa in tudi borbenost. „Nekateri so že zelo zreli, toda za regionalno ligo morajo dati še več. Tam namreč veje zelo hraber veter,” pravi Lojze. Če bo on moštvu na voljo v prihodnji sezoni tudi v primeru izpada, pa še ne ve povedati. „Zaenkrat velja moje prizadevanje le boju proti izpadu. Kaj bo potem, pa bom sporočil najkasneje po končanem prvenstvu.” Franc Sadjak Kapetan Lojze Sadjak: „Dokler bomo imeli teoretske možnosti za obstoj, moramo nastopiti v najmočnejši postavi. ’’ PRIHODNJI KROG Hartberg - SAK danes, 28. marca, ob 19. uri na stadionu v Hartbergu Košarka - KOŠ v finalu prvenstva Članska ekipa KOŠ je na tretji in za podvig v finale koroškega prvenstva odločilni tekmi premagala „pirate” Vrbskega jezera (WÖP) z 91:83. \/eliko je bilo veselje minulo sre-V do zvečer v nabito polni športni dvorani Mladinskega doma, saj je moštvu trenerja Bojana Grzetiča le še uspel podvig v finale koroškega prvenstva. Koševci so na tem odločilnem srečanju nastopili od vsega začetka zelo zbrano in so skoraj celo tekmo vodili za nekaj točk. Kljub temu je bito tekma - kot že prvi dve - do konca napeta. V 6. minuti zadnje četrtine se je glasil rezultat še 75:75, vendar so nato kapetan Hribar & co še enkrat strnili vse sile ter z zelo agresivno in taktično zrelo igro preprečili preobrat v korist gostom in tako tekmo odločili. v svojo korist. Finalni nasprotnik naših košarkarjev pa bo beljaška ekipa Pasut I. „Beljačani so v vlogi favorita, mi pa lahko le preseneti- mo," je po tekmi dejal kapetan Hribar, ki je poleg podviga imel še dodaten vzrok za praznovanje, namreč svoj rojstni dan. F. Sadjak Termini finalnih tekem med PASUT I Beljak in KOŠ Celovec: 1. tekma: v soboto, 29. marca 2003, ob 15. uri v SH Lind 2. tekma: v sredo, 2. aprila, ob 19.30 v Mladinskem domu če bo potrebno: 3. tekma: v soboto, 5. aprila 2003, ob 17. uri v SH Lind REGIONALNA LIGA-18. KROG Nesrečen SAK Od prve minute naprej je SAK močno napadal domača vrata, vendar je bil pred golom nesrečen oz. neodločen. Kar štiri stoodstotne priložnosti so zapravili Pate, Eberhard in Weissenberger, domačini pa so bolj ali manj svojo edino „šanso” srečno (žoga se je po prostem strelu odbila z zida v gol) izkoristili za tri točke. Nastop SAK je bil tokrat v celoti močan, vendar v napadu slej ko prej neučinkovit. St. Florian ■ SAK 1:0 (0:0) SAK: Sattlegger 3: Ogris 4, A. Sadjak 4, Zanki 4; Blajs 4, Eberhard 3 (46. S. Sadjak 4), Pate 4, R. Oraže 3, Kraiger 3 (79. Bürger 0), Weissenberger 4(61. Zimmerling 2), Vidovič 3 St. Florian: 200 gled.: sodnik: Baier (slab); strelec: Obermüller (60.) Danes za jutri BENJAMINI SAK Na tekmi St. Florian - SAK so igrali naslednji igralci pod 20 let: IME MINUTE V sezoni 2002/2003 so igrali v članski ekipi naslednji igralci pod 20 let: Dominik Malej 360 min. Michael Zidej 202 min. Tomaž Kreutz 39 min. Tomi Waldhauser 12 min. REGIONALNA LIGA 1. BW Linz 18 12 3 3 2. Schwahenst. 18 12 2 4 Hartberg 18 12 2 4 4. Voitsberg 18 10 4 4 5. Gratkorn 18 9 3 6 6. ASK/FCK 18 7 6 5 7. Sturm/amaterji 18 8 3 7 8. Köflach 9. Perg 10. Špital 11. St. Florian 12. Pliberk 13. Wels 14. Šentvid 15. Zeltweg 16. SAK 18 8 3 7 18 6 4 8 18 5 6 7 18 6 3 9 18 6 3 9 18 5 4 9 18 5 2 11 18 3 3 12 18 2 5 11 33:14 39 41:21 38 41:21 38 31:12 34 24:13 30 24:19 27 38:35 27 25:25 27 29:29 22 21:21 21 23:35 21 19:36 21 24:33 19 18:40 17 17:19 12 15:30 11 ■ Prihodnji krog (28729./30. 3. 2003): Hartberg - SAK, Sturm/amaterji - FC Šentvid, Weis - Gratkorn, Perg - St. Florian, ASK/ FCK - Blau-Weiß Linz, Zeltweg - Schwanen-stadt, Pliberk - Spital, Köflach - Voitsberg Juniorji SAK pričeli prvenstvo z zmago ■ Juniorji SAK so pričeli prvenstvo z zmago v Šentandražu in so na odličnem 3. mestu. Ekipi se je pozimi priključil iz Žrelca Marko Pe-tričevič, tokrat pa je bil zaradi rdečega karton zaprt J. Stropnik. Šentandraž - SAK 0:1 (0:1) SAK: Müller, Janet, Pitschek, Olip, Kreutz, Verdel, Petričevič, Klemenjak (80. S. Grilc), Waldhauser, Aleksič (80. Dlopst), Zidej Šentandraž, 100 gledalcev Strelec: Klemenjak (40.) Tekme ta krog: U 14: Wietersdorf - SAK (sobota, 15.00 / Klein St. Paul, odhod: 13.00 Zadruga Pliberk) U 16: SAK - ATUS Borovlje (nedelja, 13.00 / Vidra vas - Pliberk) U 19: SAK - Trg/Feldkirchen (nedelja, 15.00 / Vidra vas - Pliberk) □ Zadnji Vestnik Qretekli četrtek je izšla I zadnja izdaja Slovenskega vestnika, glasila Zveze slovenskih organizacij. Vestnik je že od novega leta naprej brez urednikov, časopis pa je v letu 2003 urejal predsednik ZSO dr. Marjan Sturm. Slovenski vestnik je izhajal nepretrgoma 57 let. V tiskarni Drava so preteklo sredo tiskali zadnji Vestnik. Slike o Ljubelju Z^vbčina Borovlje pripravlja Lv razstavo na temo „Ljubelj - od Rimljanov do danes". Kdor ima slike ali druge predmete o Ljubelju, se naj oglasi na občini (04227/2600-17). OSEBE & DOGODKI Silvo Kumer Krški škof dr. Alois Schwarz je bii preteklo nedeljo na vizitaciji v fari Žvabek, kjer je bila tudi birma. Popoldne pa je škof delil otroški žegen. Na sliki je škof z župnikom Simonom Wuttejem ter upokojenim žva-beškim ravnateljem, ki je škofu izreke! dobrodošlico. Foto: Katz/Logar j C ■ Nagrada za najboljši kratki film ■ Pliberški zdravnik praznoval jubileja Celovec. Mladi študentki na Pedagoški akademiji Milena Olip in Nadja Wa-kounig sta na filmskem festivalu Diagonale v Gradcu prejeli nagrado za kratki film Sanje. V njem obravnavata temen dogodek v zgodovini koroških Slovencev obglavljenje 13 žrtev nacizma 19. aprila 1943. Milena Olip in Nadja Wakou-nig pa s filmom želita približati to tematiko širšim krogom. Konec lanskega leta sta film, ki sta ga začeli pripravljati v okviru predavanja na akademiji, vložili za tekmovanje shorts on screen in postali prvi na Koroškem - izmed vseh 33 kratkih filmov. Obe sta bili presenečeni, saj nista računali, da bi se s svojim prvim filmom uvrstili med najboljše na Gradcu na filmskem festi-Koroškem. Žirija pa je ute- valu predvajali dvakrat, na meljila nominacijo z na- avstrijski televiziji pa si ga slednjimi besedami, da je boste lahko ogledali na film „zanimiv prikaz zgo- programu ORF 2 v nedel-dovinske teme in lastne jo, 30. marca, in v nedeljo, družinske zgodovine“. 6. aprila, ob 23.15. Česti-Šestminutni film so v tamo! Nagrajenki Nadja Wakounig in Milena Otip Pliberk. Pliberški zdravnik dr. Josef Poganitsch je preteklo soboto v Kulturnem domu praznoval dva jubileja. 20 let je od tega, odkar se je kot 30-letni splošni zdravnik naselil v Pliberku, 20 let kasneje pa je srečal tudi Abrahama. Za 50-letnico so mu čestitali žena Hanca in otroci Markus, Erwin in Melanie ten številni znanci in prijatelji. Posebne čestitke pa mu izreklo društvo tarokistov iz. družine Kert, s katerimi slavljenec še kvarta. Za jubilej mu je zapel tudi domači Mešani pevski zbor-Podjuna - Pliberk.