evxuk S
e č i i iloveniki dnevnik Zdruicaih državah
Velj« za vse leio <• • -	$6 00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
inozemstvo celo leto	$7.00
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily ič the United States.
| Issued every day except Sundays f~	and legal Holidays.
75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLANDT 2876
Entered a3 Secopd Class Matter, September 21,^1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 12. — ŠTEV. 12
TELEFON: C0RTLANDT 2876
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 15, 1926. — PETEK, 15. JANUARJA 1926.
JUGOSLOVANSKI DOLG
JE ČASTEN DOLG
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV.
Tako je izjavil jugoslovanski kralj. — Posebna komisija je dospela semkaj, da se loti uravnave dolga v znesku $64,000,000. — Kralj Aleksander je poudarjal potrebo inozemskega kapitala za razvoj dežele.
BEOGRAD, Jugoslavija, 1 4. januarja. — Istočasno s prihodom jugoslovanske komisije za fun-cliranje dolga v Združene države, je podal kralj Aleksander poročevalcu Associated Press ugotovilo, v katerem je izjavil, da smatra dolg v Ame-liki za časten dolg, katerega naj bi uravnali na temelju virov njegove dežele.
—	Ob zaključku vojne, ki je uresničila ideal našega naroda, da živi združeno v neodvisni državi, — je rekel, — se je morala naša vlada boriti z vedno rastočimi težkočami, med katerimi so bile največje finančne težkoče. Precej kredita, zna-
ajočega več tisoč milijonov dinarjev, je bilo treba :>osvetiti rekonstrukciji železnic in restavraciji železniškega materijala, ki je bil uničen v vojni.
—	Energična akcija, posebno izza 19^3, je prinesla finančno stabilizacijo. Sprejeli smo vso žrtev. Davki so dosegli 35 odstotkov skupnih dohodkov države.
—	Poljedelska produkcija, temelj našega ekonomskega položaja, — je bila zopet ustanovljena. Poljedelske reforme so rešile velike narodne in ekonomske probleme, ker jamči soliden in miroljuben razvoj naše države.
Poudarjajoč potrebo inozemskega kapitala, je rekel :
Jasno je, da bi bil proces razvoja naše države zelo pospešen, če bi nas podpirale bogatejše dežele, ki bi lahko povsem varno naložile svoj kapital v našo produkcijo, ali direktno ali pa s tem, da nam pomagajo pri grajenju železnic, mostov in drugih javnih naprav, ki so potreben po^joj za zdravje našega ekonomskega življenja.
—	Z zadovoljstvom opažamo, da raste od dne do dne zaupanje tujih narodov v bodočnost naše dežele. Prepričanje, da smo mi glavni faktoilmi-ru v tem delu Evrope, se vedno bolj utrjuje, kajti dežele spoznavajo, da vodi našo inozemsko politiko miroljubno pojmovanje in da se obrača proti vzdržan ju kordijalnih odnošajev z našimi sosedi.
—	Naša največja želja je doseči uravnavo vojnih dolgov, katero smatramo za častno zadevo. Zavedamo se uslug, katere so nam nudili vaši zavezniki tekom vojne. Bile so nam velika pomoč, ker so nam omogočile vztrajati do konca boja in uresničiti sen naših očetov.
Jugoslovanska komisija za fundiranje dolga je dospela včeraj s parnikom Majestic, da se loti uravnave vojnega dolga v znesku $64,000,000. Komisiji načeluje dr. Milan Stojadinovič, finančni minister, ki je izjavil, da je ta dolg časten dolg in da si on in njegovi tovariši žele pravične uravnave.
Člani delegacije so: George Djurič, poslanik v Londonu; Milan Radosavljevič, ravnatelj trgovinskega ministrstva; Branislav Avramovič, prejšnji pomožni prometni minister; Ivan švegel, Rudolf Staj mec in Pavle Karovič, generalni tajnik komisi-je. V spremstvu komisije se nahaja Nelson Shaughoessy, ameriški zastopnik pri monopol-skem svetu vlade Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V ZIMSKEM ČASU
wB»r f
Podrobnosti o
nesreči v rovu,
Domnevajo, da je 93 pre-mogarjev umrlo pri eksploziji v Oklahcmi. — Osem mož si je pribori-pot na površino in pripovedovali, kako so hodili po truplih tovarišev v n-ij. — Ogenj je ustavil reševalce.
ciaoooo « u»m«»ooo. m
Na -liki vitiile ribiška parnik. ki je te <lni <.lo>jpel v bostonsko prisfta-iiišee. P.,m;k je ves pokrit /. led' m.
Ostuden zločin dveh napadalcev.
Velik mraz v Centralni Evropi.
Banditi so napadli staro Gričevje krog bruhajo-
pohabljeno ženico, j i odvzeli $11,500 ter odprli po završenem zločinu plin. — Starka je bila rešena v zadnjem trenutku.
Agnes Greise, pet in šestdeset let stara pohabljena ženska, ki je že še.'-"t nvesecev v postelji, je postala včeraj zvečer predmet o>tuu iirjja ropar-kejra napada.
Dva bandit a >>ta jo napadla, mučila, ji odvtzela škatljo v kateri je imela šil..">00 v gotovini in nakit, nakar sta jo zavleikla v ku-
čega Vezuva je pokrito s snegom. — V Franciji je zavladal hud mraz. Pariz zmrzuje.
RIM, Italija. 14. januarja. — Od Alp pa do napoljske-gra zaliva je pokrita Italija s snežnim plaščem. Snc<r je padal celih dvanaj-i ur. To jHmierija rekord v Italiji v toku pet in tridesetih, let.
R snejTom pokriti priči krog Xaj- >]ja. nad katerimi, .se dviga kadeči se ognjenik Vezuv, izgledajo bolj kot Švica n? pa južna Italija. F! rev.eo. ki j" v splošnem vama pred snr^r.'nn. je preseneti-
hinjo ter odprla tam nlm. da jo , „ ,
lo moem'o padanje snesra. na ta nae.n spravita s sveta. Le ,,. n)I/ „ ' .. 7. .
-	, ! 1 A K!/, h ramena. 14. jan. —
vi !e<.t pravočasne pomoti neke S'»- ;	,
, . . . , .„.<..	\ nenadnem kontrastu z jrorkim
sed»? je ostala pri zrvljenju.	. . .
Ar	■	,r» . ' , "vremenom, ki je povzročilo
Mrs. (rreise. ie slišala, da m- I , ..	1 .	1
, i , i - ,	- ' vodnji po vsej Evropi, sta Par.-z
prišel n-kdo v njeno stanovanje, a .	.. , .
' •	.	mi r rancija sedaj v trpkem mr-
na njene knee ni dobila nobenega , I,. , ^	.	. ,	zlem valu. 1 emperatura je znn-
odgo\'»ra. Nato so se odprla vrn- ....
, ,	..	, Bala včeraj osem stopinj i>o nič-
| ta spalne >obe in vstopita -ta dva ,	- , , .
' -r-., ,, • • ,	, . lo. ( elzija. kvr je tukaj nekaj ne-
, moška. Prijela sta io za glavo ter ....	v,	■' J
ooieajnejra. IV bo mrzlo vreme
j vprašala, kje ima denar. Ker ni !odgovorila, jo je eden udaril po .obrazu ter ji pretil z revolverjem. nakar sta pričela iskati ter j konečno našla skalijo, v kateri .1". bilo 1.500 v gotovini ter nakit.; |Xa r.adaljno vprašanje je rekla ž^na. da" na more hoditi. Nazadnje ' -ta jo potegnila iz postelje tor za-: Jvlukla v'kuhinjo, kjer sta zaprla okna tor odjprla plin. Nato s-ta za- j
trajalo naprej, se bo nudila IV rižanom redka prilika, da se drsajo po jezerih v l>ois de Boulogne in po kanalih reke Seine.
i
Aneksi j a Texasa kot svarilo.
prla vrata to-r otl'bi.
Rc Dseveltova žena na Cubi.
HAVANA. Culm. 14. januarja. M;--. Theodore Roosevtd*. vdova
MEXICO CITY, Mehika. 14. ja-naiarja. — Odločenje Texasa od j Mehike jo navedel neki visok j urad mik v z una njem ciepartmentn I'kot. < pravičilo za sprejem proti-tujrske zemljiške postave. Rfkel je. da je dr-žela izpostavljena slie-ni nevarnosti razkroja v Nižji
WIIjBURTON. Okla., 14. jan. Eksplozija, ki se je završila včeraj v Dognan i Ic Co ne 11 premogovniku. v bližini tukajsnega kraja. je najbrž zahtevala življenja tri in devetdesetih mož.
V rovu je bilo pet in dvajset belih in šest in sedemdeset črncev. Osmim črncem se je posrečilo priti proti večeru na površino in do večera so spravili na dan t rupla t reli. po n esrečen i h.
Rešeni črnci so pripovedovali, da so hodili preko trupel mrtvih premoga rje v ko .-o prodirali proti glavnemu izhodu. Pogrešajo .Tolm Evansa. rov^kega bosa; A. Tho-masa. rovskejra inžinirja te.r dva pomočnika slednjega, ki so se nahajali v rovu, ko se je za Vršil a j eksplozija.
Vsi rovi v Wilbur ton polju so ustavili svoje obraitovanje kmalu po eksploziji, in delavci so pohiteli na ]>ozoii^če nesreče, da pomagajo pri reševalnemu delu. Pomoč so t -.di nudili izurjen: od-| de! k i iz Krebes. McAlester. Ilarts-■ borne in drujrod. Wilburton od-! delek Ameriškega rdečega križa j je delil kaivo in pevieo v nahitro zgrajeni kantini.
IIi>?te.rični sorodu? ki. zajetij j mož -o so zbrali pri vhodu v rov j tor ostali tam preko celega dne. Radovedneži so drli v Wilburton | \v. sosednjih krajev in ceste, vo-! drče proti rovu so bile na milje polne avtomobilov. Austin Parks, šerif iz Lat mer okraja, je takoj prevzel nalogo vdrževanja reda. Njegovi pomočniki so zgradili vhod v rov z vrvmi in le ljudem, i zaposlenim -z reševalnim delom, je 1 bilo dovoljono j>ribliž«ti se.
Zdravniki z bolniškimi strežnicami in zdravniško opremo so bili pozvani iz Vseh bližnjih mest. Posebni vlak je dospel semkaj iz MacAlcstra. da odvede po?»kodo-vtne v bolnico. ka<korhitro i)i jih Mpra\iili na flan. Po.s* '?no opremljen ž'-]o.z.niJki voz -rudai*skega u-ra.la Združenih, držav je na poti semkaj iz Asburv. Mo.
Težkoče reševanja je pozneje j povečal ogenj. Plameni so izbruhnili v desetem partingu rova. Do-
- •	ii-i ^ , - Californrji. ki je sedaj deian<k: !'nnieva da bo to onemogočilo
j pr inje.jra predsednika Zdrxizenih .	J	J
....i.. _____: „...i,„:	ali petih ameriških p->-
držav. je dospela včeraj semkaj s
^ ,ui . r>- •• v i • sameznikov a!i korporaoij.
parnikom Porto Ri.io . Nahaja .,..„.
-\r i -i	^	, i I>ofcieni uradnik je dostiivil. rTa
so na poti v JLelnko in Panamsko	...
oeemlje	jSO 7irtka,tcrc države sko.ro ;zkljno-
i i ni ii	j i -i	Ino la^t Ann rikaneov. napriiner
\ sled odredbe predsednika r«~	•
;;	.....Pueblo, kjt r je ameriški konzu-
publike so ji izkazali pred pravice i:i časti kot jih uživaj> j>oslaniki tujih držav.
STENSKE
KOLEDARJE
Princ bo prišel v Beograd.
mXXJRAI). Jujro§la\ija. ]:J. ja-i>uarj«i. — Ameriška vlada je vprašala jugoslovansko, če bi ji bi -bilo iLgotUm imenovanje John J) Princt-a. »i-danjega a |i<u iškegn <jK>s!anika na Danifcem, da sletli Preči valu IIr Dodgc-u, sedanjema ameriškemu i>».biniku v lielgradn.
\fr. l>odge se namerava iwnak-niti, poSfem ko ji* bil akredbiran jugTy>Uov»Qtiiu vjadi od leta
1917. ko jo predložil >voje poveril-
ne" listine srbski vladi na otoku
Krfu, kamor je pribežala tekom I	•	•
; vojne. Bil je prvi poslanik katere-
i koli dežele, akreditiran v Beogra-
I tlu i>o vojni.
Prihod novega francoskega poslanika.
parnikom ' Paris'' je dospel včoraj v New York novi francoski jMislanik v Ameriki, senator Henri de Beronger.
larni agent. William Jenkins, lastnik obširnih posestev. Rek:d je, da ima postava namen ustaviti pripravljenost Mehikancev, da prodaja svoja posestva A meri-kaneem. a dostavil, da se obrača
_ . v	..	. ! po tava j>roti vsrm inozemerm v
>mo razposlan vsem našim na roe- < , .
. t-	, ... .sptesnom. ne pa posebno proti
nikom. Krasni so m umetniško. . ^	. 1 .
- . •	t- i i • t ! Aiuarikanwem. Pripomnil je 'tu-
za\ rseni. Slika na Koledarju pred-1	' ^
- t -	iti i i«1' da so Združene države spr»
stavlja ooere nase republiko, ko ,	. . ,
:	* - - i,	proti-japonsko priseljenisk'
| se posvetujejo glede nameravane	'
• • , ^ i •	t i i postavo, kijub dogovoru med sen
izjave neodvisnosti. Tn letos bo	jo
minilo 12-"> let izza onega pomembnega dogodka. Koledar je torej tudi v tem ozirn ]>omeinbon. Nekaj nam jih je pošta vrnila, ker so se naslovniki v zadnjem času preselili. Tem jih bomo poslali, kakor hitro izvemo njihove sedanje naslove. Kdor ga pa hoče poslati svojemu prijatelju, naj nam sporoči <ter priloži petindvajset
IVQLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York City.
jele pro ti-japonsko priseljeniška posta vo. t lomen i.
Ne zahtevajo odstopa Horthy-ja.
rešitev kateregakoli ponesrečenih, ki - o ostali živi.
Reševalnim oddelkom se ji' posrečilo pi-iti na dno zračnega rova. a njih napredovanje je bilo i ovirano vsled plina, ki se razvije p3 eksplr*z:ji.
Preživeli možje -so Stisnjen/ skupaj na majhnem prostoru na dnu rova. ki je 100 čevljev globok. Vipriizorjcni so bili veliki napon. I da spravijo vstran podrtijo. Čla-I ni rov J^-ga reševalnega odtlelka, noseči s <eboj gaj-biee z kanarčki. , k o se hoteli podati na dno zrafc-i negi rova. a ptički niso mogl: Iprenenti pare in možje vsled tega 1 niso odšli v rov.
Reševalni oddelki so sestavljeni iz 7."} mož. a le štirje delajo lahko ob istem ča^.i. ker je rov ozek.
PARIZ. Francija. 13. januarja. Francoski zunanji urad je demontiral dane's poVočilo, 'ki je prišlo včeraj h Berlina, da so namreč zavezniki zahtevali odstop admirala Uor-thv-ja kot madžarskega regenta.
Oproščen radi ličanja Mississippi ju.
CLABKSOAJb, MLss.. 14. jan. — Porota je tukaj oprostila nekega^ Citina. ki je bil obdolžen umora v zvezi z linčanjem	'Cd^iHna-
aia. —	i
....... ____________ _______-
JAVNA KONTROLA VSE
PREMOGOVNE INDUSTRIJE
V Harrisburgu in v kongresu zahtevajo javno kontrolo premogovne industrije. — Predloga Pin-chcta za regulacijo antr£utne industrije j e bila predložena zakonodaji. — Boylan se zavzema za zaplenitev rovov. — Predloga bi dala predsedniku polnomoč.
HARRISBURG, Pa., 14. januarja. — Preklic postave, ki določa certifikate za^premogarje in davke na antracitni premog je vsebovan v dveh predlogah, ki sta bili vloženi včeraj na otvorilni seji posebnega zasedanja zakonodaje. Vložili so tudi dve dodatni odredbi, za kateri se zavzema administracija Pinchota. Prva bi proglasila antracit za jav-\o potrebščino in stavila industrijo v isto vrsto z železnicami ter električnimi in vodnimi napravami, ki so pod pravosodjem komisije za javno službo. Druga predloga pa zahteva dogovor med država-ni, ki proizvajajo antracit.	,
Te štiri predloge so bile edine, ki so se tikrj e premogovnega položaja. Governer Pinchot je lagovoril zbornico in senat ter orisal svoj načrt.
Javna zaslišanja glede vseh štirih predlog se bo-\o vršila v kratkem.
Opozicijo proti odredbi, s katero naj bi se razveljavilo certifikatno postavo, je pričakovali iz vseh delov antracitnega okraja Pennsylvanije. Na temelju sedanje postave morajo^delati delavci dve leti v rovih, predno se morejo podvreči skušnji za certifikate. Ce bi razveljavili to postavo, bi lah-:o vsak človek, — v tem-slučaju seveda v prvi vr-;ti stavkokaz, — kopal premog.
Odkar je bil uveljavljen davek na antracitni premog, so si člani zakonodaje iz antracitnega o-kraja prizadevali razveljaviti to postavo ali da se vsaj del davka vrne okraju, v katerem je bil kolek-tiran.
Pred tremi leti je povedal governer članom zakonodaje iz antracitnega okraja, da bi rad odobril preklic postave, da pa je finančno stanje države tako, da ni mogoče zmanjšati sedanjih dohodkov. Tekom lanskega leta je bil vprizorjen nadaljni ">oskus, a predloga je bila ubita še predno je pri-'la v roke governer j a.
Predloga, da se stavi premogovno industr" 10 pod pravosodje komisije za javno službo, je bila istotako vložena v prejšnjih zasedanjih. Ideja dogovora med državami, ki rabijo antracit, za katero za zavzema governer, je nova, čeprav je imel governer pred dvemi leti v Harrisburgu konferenco z zastopniki antracit uporabljajočih držav ter je bil obrisan tozadevni dogovor.
WASHINGTON, D. C., 14. januarja. - Nika-ki razvoji niso sledili v Washingtonu po izjalovlje-nju mirovnih pogajanj glede antracitne stavke.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so na£« cene aledeče:
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93.00
Prt nakazilih, ki zna&ajo manj kot en tisoč dinarjev r&tonamo posebej 15 centov za poštnino in d rue© stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad".
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE-200 lir.......... $ 9.20 , 600 lir..........$22.00

1000 lir..........$43.00
po IS eentoT
300 lir .......... $13.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 20« Ur, nčai za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.
Z® pošiljatve. ki presegnjo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ
LIR dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust. Vrednost Dinarjem in IJram sedaj nI stalna, menja se večkrat tn nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
PDŠIUATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA 8TR0ŠKE
Denar nam je poslati najbolje po Dnth Postal Maser Order aU m New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
62 Cortlandt Street	Hew York, H. T
Telephone': Cortlandt 408T
-GLAS NAHODA. 15. JAN. .1926.

Him
GLAS NARODA
(BLOVBNH DAILY)
i
Dopis
smo
•L4JXNIC PUBLISHING COMPANX ~	(A Corporation) _
Look Bmaflft, Irwiwir
ifthi eoqwriUoo ud
of ibof« offiMn: New York City. N. Y.
"QL A8 NARODA" "Yoic* of the People'*
Itemed toory Day Kxoopt Sundays and Holiday*.
tm eolo Ufa oelja liet ia Ameriko
€m pol lotrn _ $3.00
9m ietri loU_______ $130
Za New Tork oa eolo loto _ $7.00
Za pol lota_____ $3 JO
Za niooomutva m oolo lota — $7.00 Za pol lota -______$330
Sclo Moste pri Ljubljani. j^peli ob 11. uri zvečer, 'kjer > V svojem zadnjem dopisni z dne si segli r roke in se ra*wli. 8. pr. m. (nisem naznanil '' pre- ."~čeia vožnja je "trajala devet-trešljive" vesti, (la je moji žent.jna; t tJnJ a bila kev jt. bilo ko smo odjadrali iz Lisabona od-'m(yrje mjrno> j^o prijetna in ker nesel veter klobuk in de smo ime- v,no vstavili v različnih lukah li dne 7. pr. m. vokalni in ins-tru- in im(,H praiko si ogledati različni cntalni koncert na brodn. na	tudi jako zanimiva. Ra-
Vstopnina je bila za tretji razred
zun tega smo imeli tudi udobnost.
50e. za drugi $1.00. za prvi razred {(la smo bili v štirih uraih od kra "ad libitum" r po voljno). Kon- ;a ,kjor sluo Okrcali že skoro eert je bil "pro Dollaro". to s«- h>mfl mo^|em< ko t-aja vožnja !z
Bnbtcriptum Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"fflai Naroda" iokaja veaki dan ieveemh nedelj in praenikeo.
Popku bree podpise in osebnoeti ae ne priobčnjoj>~ Denar naj ae MaffovoU pobijati po Money Order. Pri spremembi kraja narožni-tof, pronoto, da m nam tudi prejinje bWaliKe namani. da hitreje
najdemo naslovnika, t
'Q L A 8 h A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
KAJ JE LEWIS?
Ali pomenju prekinjen^* podajanj med organiziranimi premo gaiji in združen.iui la-tniki premogovnikov v rc^uiei boj do trpkega kotle«? Ni- to vprašanje •• t« ui težje« odgovoriti, ker >o akcijo pi t .inogovutkov včeraj /opet nekoliko poskočile, ne pa padle v kiu-zu, kot bi človek domneval.
V j jo štev pa je treba vzeti se neko nadaljno stvar. John L. I/evvi*, predsednik I'n'rted Mine Workers of America, noče dati niti .•sedaj signala za resen bo .i. Sedaj kot preje m' šimkousti. preti lastnikom premogov ruko v z ognjeviti 'bradami, tki inikouiur ne škodu jejo, a se skrbno izogiba vsakemu dejanju, ki bi lahko spravilo podjetnike na kolena. Se vedno pu ti deset tisoč onož. katere se rabi prj .pumpah, pri izvrševanju pvjprav in pri splošnem vz drže van ji: rovov. v rovih ter obvaruje nu ta način lavtnke premogovnikov preti resno »kodo.
Tradicijonalna politika United .Mine Workers je zavarovati rove pred napolnenjem z vodo ter pustiti na delni zgoraj navedeno vzdrževalno moštvo. Taka q>olitika pa je razumljiva in znosna le toliko <"a>a, dokler se uud' možnost miroljubne uravnave in mirnega dogovora. Kakorhit.ro pa pokažejo indu-trijahri. — kot v sedanjem slučaja in sicer od prvega prieuka pogajanj, — voljo 'k boju. ka-k or hit rc odklonijo kapitalisti na tako odločen način wako popustljivost do dela ter oi.-»trajajo, nalik išhvlocik«. na svojem -stališču, pa ne preostane zastopnikom delavcev ničesar dri*gt»ga kot odgovorit, na grobost s ae večjo grobostjo ter priči \i z ofenzivo, čeprav je že nekoliko prepozno
Za Lcwi*a in njegove tovariše <pa taka možno-t dejanski sploh ac obstaja in to dela i/, celega kmflikta strašno burko. Iiaditega je tudi, kljub neizmernim trpljenjem siav'kaijev in njih družin. tako težko vrjeti v rednost celega (konflikta.
Člani piemogartke «n-ganizaeije jki smatrajo boj resnim. Dvajset tisoč premogarjev v Prfct^on okraju je v ponedeljek naslovilo na John Le-uUa prošnjo. naj takoj |>okliče vse pumpače ter ostalo vztlrievalno monrtvo iz rovov Pemisvlvaiua Coal in Hillside Coal & Iran Company tor pusii. da zalije rove vexla. V ti<>rek so storili isti «kl«p HUvkiwji velikega Sttrairton Wilkes Bar re okraja, potom svojega splošnega komiteja /a pritožbe. Vsi zahtevajo, da se plačuje podjetnikom z Lstimi novci, s katerimi plačujejo oni premogarje. Če se bodso birokrat je premogarske organizacije še nadalje igrali s stavko, bodo čuli od svojega članstva besede, katerili ne bo mogoče napačno nizujudi.
di ugih pri.^atiišč j^i ><uhe<m tri dni. ikar povzroča jiosebno potnikom z veliko prtljago mnogo • w
neprilik.	'
Voščeč Vam in vsem rojakom M-ečno in veselo Novo leto. sem VaŠ	-Joža.
pravi, da je bil ves donesek v korist fncmla za izplačilo italijaji--kega državnega dolga. Od Jugoslovanov se ni nihče ndelfžil. Nabralo m« je ^oOO.
' V Napelj si no prišli osmega ob 10. nri zjutraj ter prvikrat na potovanju občutili zimo. Izkrcala se je večina polemtarjev. Neapelj leži se vedno na -tarem mer.tu vznožju Vezuva, kateri se setlai tako mimr) obnaša. Sel >>ein tud? jaz - pet mi slovenskimi potaiikl v mesto, ogledal' smo m Galleria . di lie I "in be rt o in občudovali lep j
spomenik prvega kralja zedinje- (kiati po (],	gozdih tropa
•le Italije Vittorio Emaruela Cin- ] divjih prcVČev. Enega <0 žcn-kc •ii se je konj najbolj depaden. Šli ;Ul>:,e p;.j k(,ritn s^-iro. dva pr. pot eni v dober restaurant. L^ ]ovc; :^trelili.
Ko so jo potegnili i/pod razvalin.
ni dala od sebe nil cakih Lznakol-
■ * '. •
življenja in je že na potu v bolnico umna. Njena mati Marija Tus-sig je bila k sreči le lahko ranjena.
Or junaški proccs v Petrin ji.
V znanem procesu proti Orju-našem v Petrin ji radi političnega umora in nasilja je bil ogled na lien mesta v Ca pragu. Položaj ob tožencev se je izdatno izboljšal. Kakor zniano. se je preiskava za vlaeevala mnogo mesecev in se jt1 razprava razpisala šek' na ener-
Neki francoski zdravnik je i?-dal učeno knjigo. v' kateri razpravlja o škodljivih učinkih elektrike na človeško telo.
O tem bi vedeli tudi marsikaj povedati tisti, ki >n morali se-^i v Sing Siivgu na električni stol.
Iz Jugoslavije.
Ženske ubile divjega prešiča .
Po vr.-teh iz lovskih krosov se
Jugoslovanska finančna komisija ji- torej dospela v Ameriko. Jugoslavija je dolžna Zdrir/e-gičen pritisk kluba SI>8. Obram-Jnim državam nefltaj nad še>tde*er be obtoženih se nihče ni upa i I milijonov dolarjev, in jngoslovan-prevzeti razun samostojnih demo- -,-ki kralj je rekel nekemu amerv-kratov odvetnikov dr. Tadie. dr. I škemu časnikarskemu ]>oročeval-Aner in dr. Nemec.	| -n. da je to časten dolg.
C'a>*ten ali nečasten plačati ga Nesreča pri sankanju. j bo i>otreba. Toda odkod dobiti V Subot iei sta se hčerki gostil-1 -sredstva Poskušajo na vse na-1 ničarja J okla. ena stara 11. dru- čine.
ga 6 let. sankali te dni na reki Bo-1 Tako bo naprimer v New Yor-.
Slovensko
Amerikanski Koledar
za leto 1926
ima sledečo vsebino:
Pesem
Koledarski del.
'•-ier -mo p:Ii .iako doliro vino p*« j ">0 li-- (40-) -tekJenico. Na pred-
Konferenca je bila zakljm ena na predlog jKKljetn kov. p(>tem (Jopu.šea1 — me^to in izpili par
10
"og Ribničana Nosana izpili smo "•a 9 steklenic. Ker so fantje pr? čeli pot i. sem jih opominjal, da 1 e moramo vrniti brzo na brod. ker nam bi utegnil "Presideim-Wilson" sieer irteei. Prh]" 'ljal spni jih brez vsake ne.-gode ob treh popoldne nazaj. Ko s^.110 ob de-et?li zvečer o.ljadraili. sem slišal i7. tretjega razreda mogočno se razle-<?ajoeo j jeseni "Pa sem v Šiško \ va-s hodil".
Omeniti moram še, da se je v Wapelju izkrcalo tudi sedem duhovnikov. .kateri -o šli v Rim. (Tz-nied potnic šla nobena).
V četrtek 10. smo prišli v Pa-♦ras. Izkrcali so se samo grški por-ivki. med tem ko od nas nihče ni nvel na <-uho. ker
Mitu ter pri tem sniptno. ponestrt-čili. Cdrl se je led. Sedemletni bratec, ki je vlekel sanke, sf je j [•»'šil n« ta način, da je skočil na ! trdnejši led. i-estri pa sta utonil*.
' ! Ko je oče izvedel za nesrečo, je j hotel na kra j nezgode ter skočil j v vodo. hoteč poiskati trupli svo ;.;ili otrok. Le z veliko težavo so nesrečnega očeta potegnili iz vo-
ŽcVzmišk? nesreče v Novem M^- \ rofu.
Te dni je zadel na po taji Novi | Šala, ki se je končala s smrtjo. Maiof ih Hrv^-.kem iz Varazdi-! v Ha'iki Topoli se je pred par r? p ohajajoči potniški vlak. ki' :,1,'vi veula lovska družba pokla-ur:haia v Zagreb r'1) 6 30. v tovo, ;k-'« lov. Eden izmed lovcev. Peni vlak iz Zagreba. Cdaree je bil j t™' Kitšimir ni zadel zajca, kar je naravnat ^rahovit. Obe lo-kom-i-, '"zvalo veselo t zlasti pri lovc.u S. ♦ ivi • ta bili v fvrmiitkin popolno- j (iodnairju. ki je nameril puSko ter
v šali rekel, da mu bo pokazal kako se meri. Puška poči in smrtno zadene Petra Kušimira. ki je še i-te.^ra dne umrl
ma razbiti in 10 vagciov dobesedno zmee.kanih. Iz pork< lova ni h ve/ov s-r> prihajali v -rc" p**r-tresu ioči le lici ranjencev. o-faliii "•"ot.nik iv pa se .i;' polastila ncp'i-pistr-t panika. Ljudje pn-tili svoio prMjasro v'vozovih in po-tka-kali .-krizi okno. da vidijo, kaj se je zgodilo. Kr.kor l>la:ni <o tavali a' nrčni tmini naokreg. Šele po.
Gledališče—Glasba—Kine
je pojavi! ,rm- k l l>osep}o vme- žele/ir. neaj kolere. _ menda'radi pre-I "ko °vrb i° in napravilo red. je bi-velike s-ažne ti v medu.	lo v	zmešnjavi me-e'e nn-
Na večer mi je naroč i kap tan o-ulieh -naj povabim v njegovem 'Menil vse J«igofdovane v tretjem •azre-Ju na večerjo v obedilnice drugega razreda, kjer je 'Vt sam prisoteai in jih nagovoril kot M>ra-• in <es<re*. v hrvatskem jeziku. Ker jim je pustil post reči tudi :: dobrim belim vinom, je bilo razpoloženje precej ve-'elo.
12. decembra zjutraj »mo bi!t v Gmžu. Izvcsfček nas je popeljal kra-iii Dubrovnik, kjer smo iz-
■-Iti na ]>rva reNševalna dela.
Le a največjim aiaporom po-tejrnili pour-Tečence iz razbitih vagonov in našli v njih tudi več potniikiov. ki so ostali na naravno-/ čudežem način popolnoma nepo škodora.ni. PribHžno čez dve uri ;e M'o mogoče (l< '»it;. /.■• ja K> »li-ko p .strahotnem ob^ 'gu ne rt če.
Med ponesrečenci «ta l»?la dva mrtva.. 1;"> pa več ali manj težko ranjenih. Ranjence so prenesli takoj v pomožni vlak. ki prišel
menjal: rekaj dolarjev pri .Ta-1 iz Varaždina i?i jih prepeljal v-
Iransko-Po hinavski Banki. C'i-1 tamkajšnjo bolnico. Mnoge izme.T
1
novniki -o bili jako prijazni in vi rudni.
Ogledali smo si. — kolikor
ko niso pokay.ali zasitopniki premogarjev nekakega nagnenja. da se jim vsili Charles llughesa kot ra/>cdnika ter njegove zaupnike kot člane i*azsodi»ea. Od premogarjev se je zahtevalo, naj se taikoj vrnejo na drlo ter «* vnaprej zadovoljc ^ pravortkoan liuglu -a in n jezovih torvarišev. Od premogarjev zahtevana mešana komisija za preiskavo cele premogovne industrije je bila ošabno odklonjena. Kako pridejo ti proletarci do tega. da bi utikali svoje nosove v posle ve leodcruhov! T
Predsednik Coolidge niti ne misli na to. da bi iKisejrel vmes. Zakaj pae: Za njegove ljudi stoji stvar š<- precej dobro. Zakonodaja Pineharta tiudi ne bo storila tekom svojega po.-eibnt^ga zasedanja ka; izvanrednega za pošteno uravnavo diference. Zakon<xlaja je le de-države Pennsvlvauije. ki pripada na j)ok>vico P«-nm>yhania železnici, na }K>lov ico pa jeklarskemu t rust u.
\"skd tega bi bilo nujno potrebno, da bi prideočili delavci Zdr. držav antraeitnim nremogarjem takoj m odločno na pomoč. I'hremo-garji ne >niejo podlcei. Njih poraz bi bil signal za ofenzivo podjet-uikov na v>eli poljih našega gospodarskega življenja.
Pewic\lica t,- ofenzive pa bi bila. da bi podjetniki zatrli samostojno delavsko gibanje, delavske organizacije ter napravili iz delavec.' šr večje sužnje, od v i-ne od gospodarje^- in njih priganjačev kot «o sedaj.
Raznoterosti
Sleparski princ.
Polioijtt v Pariau je aretirala In zarprla pinnca Karla Mihaela Mura ta. Murat je ponaredil ček in je hotel ogoljufati neko veliko pa-banko za znatno rsoto.
Zanimiva tožba itelj tankov je tožil an-ieško vlado za izplačilo 300.000 funtov šterlingov kot odškodnino am Tipofratoo njegovega izuma. —i Sodišče jo sodbo zagrnilo k ut-e-jittrijo, da je tank le fcotribina-cijai Msaih i »najdb, ne pa popol-vmi n^ra iznaša, . ......''Kim?*' /
Letalski napadi na London med svetovno vojno.
Na eni nedavnih sej londonske mestne skupščine je bilo ugotovljeno. da je Ivondon med svetovno vojno doživei 25 lntalskih napadov pri katerih je bilo vrženih 569 eksplozivnih bomb in 355 vžigalnik bomb. Pri teh napadih je bilo n-bitih 524 oseb in 1260 ranjenih. S temi napadi je bilo 174 his popolnoma porušenih in 619 težko poškodovanih. Vsa škoda, ki so jo V svetovni vojni povzročili Lon-
čas dalmatinea. Ker je bil čas kratek. smo morali hiteti nazaj in JOtem odjadrati proti Trstu. Pri--. < > 111" Amer:kanei	ndso mogli
i a čudit i naravni lepoti dalmatii:-•kega obrežja. — samo angleški •najor Gordon "Wright ni nič go-oril ter >amo gledal ^kozi dalj-noled utrdbe na različnih t tokih.
V	nedeljo 13. ob 7. uri zjutraj •>mo prišli v Trst. Pozdravil me ie /e na brodu brat rojaka Krt-čiea iz New Vorka. a očka Krečič je čakal na pristanišču. Ko smo spravili putljago v red. me je peljal očka Krečič na visok hrib. tako. da s<>,m skoraj kolena grizel. ko sem go»ri hodil. Od«kodovan -»em bil za to v njegovi hiši s prekrasnim razgledom na mesto Trsi in na pristanišče, kakor tudi z izvrstnim kosilom in izborno vinsko kapljico.
Ob petih popoldne smo se odpeljali iz Trsta v Jugoslaviji Eden izmed našifi potnikov .se je izrazil, da ga ve.seli. da se vozimo v drugemi razredu, keo* drugače bi si .bili radi vednega gibanja vozov. ako bi se vozili v tretjem razredu, itak v^ kosti razbili. Na to je poklical Partol iz Loškega potoka sprevodnika 'ter ga vprašal, ako so vsa kole«a okrogla. Ker mu je sprevodnik odgovoril v lepi slovenščini, je dobil dobro napitnino.
V	Rakeku so pregledali jugoslovanski carinarji našo prtljago •in viseli od vsakega $3.00 priseljeniške priertojbne, natear *mio se p*-
domu sovražni letalci, se cehi na dva milijona funtov ^terlin^trrr * ljali	. bmo
njih so morali takoj operirati. Dva ionata zelo težke poškodbe, da je 1" malo upanja, da bi o-tala pr; življenju.
Iz Za groba je prišle kasneje še en pomerni vlak s številnimi delavci. Proga je bila seveda popolnoma zatrpana z razbitimi ostanki vozov obeh vlakov iji se je mogel vi-siti promet, le s ]>restopn-njem. Delavci so delali na prog
"THE MONKEY TALKS".
Sam Harris Theatre.
Ko je znani opouaša-telj op*c Jaequts Lcrner na-topil v ign "The Monkey Talks'*, je njegov nastop irapravid ma gleda Km* tak učinek, da <o ga osemkrat. [><»kl.»-eali na pozomieo. On je i/bore;-igi'alee. j">f>leg tega pa zna tudi tako izberno oponašati opico, da človek res ne ve. kaj ima pred baj — človeka aH opico. Velik« mu pomaga k temu tudi dejstvo da je izvrst« n akrobat. Pred kakimi tremi leti je napisal francoski pi-atelj Rme Faucliois igro £:l.a fringe Qui Parle"", ki je zahtevala igralca, ki bi igral teža^-"o vlogo opice. Dobrih igralec-. :e bilo do-" t i na razpolago, nalile na ni imel ilovolj akrobatskih zmožr.c-ti. Končno je prevzel vlogo M. Lemer ter doseg«! i zboren Us'peh. ("el" me ve je po zoolo-gionih vrt i h epa.TOval življenje opic obi-koval muzeje, čital knj: Te o opicah ter končno dr-sege? uspeh.
V Parizu in v Londonu -o njegove predstave vzbudile velikan-
ki! prirejen svečan (»bed članom ; e k'unisije.
V>ak udeleženec bo moral plakati za kosilo osem dolarjev.
Nekateri imajo res presueto dobre želodec.
*
Moj prijatelj Jože se je ogla-•il iz Most pri Ljubljani.
Jaz bi rekel, da ne bo dolgo, ko bodo v Mostah pri Ljubljani čita-
'i njegov drrj>:> iz New Vorka. *
Turčija -»e modernizira. Kema! »aša izdaja vsak dan nove oilrol-be. Ženskam je zapovedal. da.ve> ne smejo hoditi zakrite po e stali, moškim je prepovedal nošnjo tur-banov in fesov in nazadnje oth'e-dil. da ne nne imeti noben ino"ki več kot eno ženo.
jZa to zadnjo naredbo mu lx».i:> Turki' gotovo srčno hvaležni.
Marsikateri Turek pa tudi s tem ne ba zjuIovoljen. Tudi na Turškem so namreč ljutlje. ka'-
rim je še ena preveč.
*
Yorku -e
Poglavje o praznikih, letnih časih in mrkih.
Premogovna industrija v Ameriki.
------
Detektivska zgodba.
Svetovna mesta. Divji konji v Montani.
Inženirska čuda preteklosti.
G um i j — novo zlato M'ctovne finance.
Strašna bolezen
rak.
Doživi jaji Yorku.
lačnega v Xcw
Tam za brezami.
Sibirske slike.
Abdel Krim.
V New
i kaka
Dogodek na ladji.
ves dan in vso noč. P ruga je bila sko ^»/-acijo. Rojaki, ne zamudi-očiščena šele drugega dne, nakar 'e	«	"Tllc Monkey
je mogel pričeti zopet redni promet.
Pri katastrofi sta s-mrtno ponesrečila polletna Silvija Taftissig. hčerka prokurista iz Vukovara.
Talk."".
ROJAKI. NAROČAJTE SE N/ GLAS NARODA". NAJVEČ J SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
Ako pošiljate denar v domovino, bodisi v Dinarjih, Lirah ali Dolarjih;
—	želite dobiti denar iz starega kraja;
—	hočete naložiti svoje prihranke varno po 4% obresti;
i
—	imate rešiti kako zadevo tu ali v domovini;
—	nameravate spomladi ali kasneje v domovino;
—	rabite sploh kako pojasnilo v bančnih zadevah,
se lahko obrnete s polnim zaupanjem na priznano domačo
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
punca ta.ko temeljito izgubi, da ..— i ni mogoče najti.
Tudi prejšnji teden se je en p izgubila. Policija j;' > bjavila na ' slednji opis pogrešane:
fstara je devetnajst let. Nosi] kratko kikljo do kolen, svilen«-nrtgaviee. črne nizke solne, maj-; hen črn klobuček in vrhno Mik-n.:o rdečkaste barve. Ima pristrižene lase.
Kdor ve kaj o nji poročati, do-j >i >to dolarjev nagrade.
Jaiz jih vidim v-ak dan na ti>o-f •e. ki popolnoma odgovarjajo tf-temu opi-ni. pa res ne vem. kate-| ra je prava.
i
Iz Wa^hingtona nam zagotav-
.... .. i
ljajo. da bo leto 192H prolubicij-; -ko leto v pravem pomenu besede.
Vse državne in občinske oblasti l>odo izvajale prohibicijo.
Bog ve. če bo koneem leta objavljeno. koliko -o butlegar.ji za-služili.
* i
Po vsej Italiji je padel sneg.
Pa nič zato. Italijani se mo rejo pritoževati. Njihov mhiistr-; ski predsednik ilu^solini jim pri
vsaki priliki izvrstno zakuri. ( *
i
Da se Evropa re> demokratizi-! ka. nam dokazujejo, zadnja poro- i čila iz Madžarske, ikjer so začeli * kraljevski princi ponarejarti de-j nar.
Na pošten način ga niso znali še ( nikdar služiti.
*
Z Dunaja je dospel v A meri
ko«
slavni zdravnik dr. Lorcnz. ki j( ozdravil že na tisoče pohabljenih j otrok.
Časnikarskim poročevalcem je rekel, da Amenkanei zato tako mladi umirajo, ker ne uživajo do-j si i alkohola.
Kaaaaaj' *
Morda bo koga tudi tole po-ročiCo zanimalo. Posnel sem ga po nekem ljubljan-kem dnevniku:
"Gostilna pri Fajmoštru v Ljubljani toči »zborno belo in črno dalmatinsko vino jv) ugodni
ceni. 11 dinarjev liter".
*
Pa naj še kdo katero zine čez jugoslovansko državo, čez našo lepo Slovenijo in belo L/jubljan!
Angleški državnik Lord f'ur-zon.
Plane in pol na Norfolk otoku.
Strup v kriminalistiki. Izgubljeni kontinent.
Življenje r morskih globovinah. Prodiranje v polarno ozemlje.
. 1 m ud se n pohtu.
o svojem polarnem
Iljalmar Dranting.
Kita j ska.
Sun jat sen.
Koliko sc popije na svetu.
Ustroj telesa in značaj.
\ačrt novega koledarja.
Pavtl Hindenburg. Smrt Roberta La Folletta.
Doživljaji v džunglji.
Vpliv nikotina.
Židovska univerza
Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin.
Vpliv podnebja na duševne bolezni.
Raznoterosti.
Smešnice.
KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK.
Cena 50c
Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število.
'GLAS NARODA'
82 CORTLANDT STREET NEW YORK CITYr

GLAS NARODA, 15. JAN. 1926.
	i
Braniftlav Nniič: v	
OBČINSKO DI	^TJE.
ROMAN DOJENČKA	
(N*d*lj«Taaj«.)	j "glavne kontrole". V dotft-
-—	! nem »»kraju, g-l^jte. pa je za na-
— Kaj pa zUaj? — vpra«a popičelnika že tri mesece, in narod je in pogleda vse po vrsti.	prav zadovoljen ž njim. a kar
A e<*i molče, nihče ne ve, kaj j glavno, mi je zadovoljt-n z narodom.
Torej — ta predstojnik sedi 11 e-
naj misli, a kaj »e. da bi kaj no
vedal.
—	K predstojniku pojdimo, — odloči pisar. — da pritožimo vsl*-<t pfot ipovtavnega postopanja krmanske občine.
—	Ali 'bo kaj jxynia^alo? — vpra-ša /.upaj).
—	Sevada, — pravi pi.sar; — pred itojnik jim bo zaj>ovt-<lal. da sprejmejo otroka.
—	Ootovo! — opomni Hftaeunar Jova.
—	Ali jaz nekaj mislim. . . — zaene pi*ar.
—	Kaj misliš. Boga ti? — vprašajo v 4 na en mar.
—	Xuaurec, stvar je malo težavni a. pa bi -zato ne bilo painct» no, da mu kar enostavno [ k j«! jemo akl in otroka, temveč naj gre k njemu dcputacija občanov. Župan, ti bi šel. pa ti. pop, in ti, Jove. da osebno pritožite predstojniku. To je v m* drugače, ako se oK»'buo pritožite ; potem tudi prod--vtsojnik ne more kar tako preko VKeifra.
ML*lili SO Ln miaKK, pa videli, da bo taka v rtisniei najbolje. kakor pravi pkar. Odločijo. da »tako on-di Hti re. in da jutri zjnitraj krenejo v meito z akt oni in otrokom
A ko je zjutraj sinila zora, gre Mili«; že tretjir na |»ot kot, priloga. a avla j r. aktom Številka 154.
Ko	skozi	je »kril poj,
prilogo i*wl Miknjo. da je ne bi kdo v Ji 1: kasneje so dmtjj za dni jrim iiof.ili im»itčjio prilojjo.
Tako -o >e tudi prrblhutli do-ti'minu m« >tti |>o dolgem potovanju.
DESETO POGLAVJE DotiČna gosposka.
V |K>ve*.!i navadno naša nie-*ta imenujejo; M^tree K. ali li.
tega romana je pregle-
Prs«
mi.
da! vso našo pri po vedo val no literaturo. tla vidi. je-l» ostala kaka «"i-ka i/. «1>ww|t' n en po rablja a. da r«' s to t'rko imenuje ono me^te-«-e. v kat»»r«'ai boalo golili prihodnji <!ogodki. Pa ker je ni naše! uw ničesar dmgegn ne preostaja, kakor da ga imenuje " dotiene •mesto*'.
V dotit-mm mestu torej se nahaja. kot s*« razume, tudi doriena gos|H)->ka v osebi dotičnega predstojnika. za katerega s«» prarza prav ne more r*či, da je "dot4<r-|ni '. ker ga vsi poznamo. Ker to tr je znani prislsto.jnik Jorotij. ki je ju na.-ko hodil po tolikih in toli-kili komisijah, in eegar ime je bilo «taLno v rsefc dopHh r. dežele. Sicer pa hi pri tem ni treba kaj hlabega mimiki. ker je predstojnik Je rot i j užival vetrko spočt oranje, kjer je skižH. V devet rh letih je •4u£il v *tirinaj*itih okrajih in prt rsi istiinkru r njim mu je vsak okraj daroval sabljo, a ljudstvo ga je siprrmilo do meje svojega okraja, kar smo potem Beograjčani it ali v po-ebni depeši, ki se je glasila:
— Danes je narod okraja P. spremil svojega iprrfjubljene^a predstojnika Jerotija do meje svojega okraja in mu na razstan-ku poklonil snfoljo za vestno službovanje Čestitamo okraju R. kamor je predstojnik premeščen, na takaneni poglavar j«, kakor ga dobi v njem. -—
Resnica, hudobni jeziki *o govorili, da je bila to zmorom ena m ista sablja, ki jo je dobil štiri-najs-tkrart v dar. ker je vsak okraj po njem naroČil >ahljo iz Beograda. Tudi o telegramu so trdili, da ji zmerom tai-ti. ki ga je *am na <roje >1 roške atrrinajskrat poslaT v list, ali — hudobni jeziki ne govore nikdar resniee.
Vaza« ln je pa naj hudobni jeziki govore, kar boeejo. glavno je za predstojnika Jerotija. da «%o ga v devetih letih »es-krat bipodili iz službe in to vedno «ato. ker se ni rtrinjal bodiai a programom * ministra ali okrožnega na-bodisi s programom —
kega jutra v pisarni in pregleduje tožbo neke vdoviee proti nekemu popu, kar vstopi birič in mu prijavi župana in popa vasi Prc-lepniee.
—	Naj vstopita, — pravi predstojnik in položi akte na strati. Nato dvigne glavo in pogleda popa in župana, ka sta ravno prišli* pred vrata. Kasneje bomo že videli zakaj ni priiel 3taeuuar Jovo.
Predstojnik Jerotija premeri popa in župana od glave do pete, ker ju osebno ni poznal in ju do-tedaj £<• ni bilo pri njem.
—	Po kaj pa xta vidva prišla? — vpraša nazadnje.
Ker «-e župan in pop ni>ta prej dogovorila, kdo bo govoril pred go^po^ko. vta se med«*eboj spogledala in molčala.
—	Po kaj sta prišla, vaju vprašam •
Najprej povzame župan besedo.
—	Midva. — pravi. — >va prlS-la v intenu nekega i*ejenčka. to se pravi. . . v imenu na^e občine. !<:
nezakon-ko rodila otroka. . ravno. . .
Ko vidi pop. da je župan ves zmešan in da ho s svojim po.ja.s-nilom napravil še večjo znn^nja-vo. ga sune s komolcem, naj molči. pa sam nadaljuje:
—	V naši obeini s<> j<> rodilo nezakonsko dete. ki ne spada k nam.
—	Zakaj k vam ne spada? — vpraša strogo predstojnik.
—	Njejrova mati kot vdoviea je -padala k nam — — se vpieu /opet župan, a fK>p ga vndvič su-ne s komolcem in vam nadaljuje:
—	Njegova mati je vdoviea. a j rodom je iz druge vasi, iz Krma-nov. in* potemtakem pripada njen otr«»k tej občini.
—	A koliko je od tega. kar je njegova nwti vdoviea • — vpraša predstojnik.
—	Triuajst mesecev, zdaj že teče štirinajsti. — dgovori ]>op.
—	Pa kje je živela ^claj. odkar je vdova— vpraša wpet predstojnik.
—	V naši vii.si, — pravi pop'
—	In vi ste seveda kot dobri ljudje pazili nanjo in jo negovali kot vsako sirotico*
—	Kako da nismo, gospod. — Odgovori župan prepričan, da ta zasluga gre občini, a ne eerkvi, ter da ima pravico, da na to vprašanje odgovori on. a ne pop.
—	i, to se razume, da uboj?e sirote niste pustili lačne bi žejn«, pa ste grešnico tudi večkrat obiskali. da jo vprašate, kako ji je T
—	Kako da nismo, gospod. —* se vsili znpet župan, in čisto milo mu je. da gospod pre<k<tojnik tako laskavo misli o občini, kateri je on načelnik.
—	Tako. tako. — pravi predstojnik, — to je lepo od va*. Ker pa ste tako pazili na vdovieo. pa pazite tudi na njeno dete in je negujte in obiskujte.
—	Ali gowpod, — začne zopet pop. — ona je rodom i7. Krmanov.
—	A iz Krm a nov T — vpraša zopet predstojnik.
—	I)a. — odgovorita pop in župan.
—	Pa v tem času. kar je vdovrča. ali sta jo tudi kdaj obiskala župan Jn pop KrmartRki *
Nwta. gospod! -
—	E. vidiš, kdor obiskuje vdoviee, ta nosi tudi broške. Niti besedice nočem več slišati o tem, ali razumeta? Tako kot pravim, tako mora biti t
—	To ne more tako biti. — reče pop drzno. — Prinesla sva pismeno pritožbo, pa ako jo od1>ijet*\ l>otem proKiva. da nama daste pi *meno rešitev, ker se hočeva pritožiti pri višji gosposki.
—	Poskušaj, pop. — začne predstojnik zelo rasno. — nikar me n*. •sili, da ti obrijem brado, a ti župan se patri, ker ti že tako mislim te dni poslati komisijo na nos.
in pop prebledita in si n<> upati* pogledati v oči.
—J Ali mislita, nadaljuje pred-| stojuik. — da mi ni znana vsa ta stvar? .Vii mislita, da jc tako da-Ice va.ša vas", da mi ne more kdo od tam tega povedati?
Župan in pop. oba gledata v tla, in obenem jima stopi pred oči vdovec Radoje Kraja, rdeč kor rak. a kar mu želita, ne daj Bog. da bi to Rada doletelo'
—	Ampak — ve«ta kaj. — na-dal ju je preebrtojnik. — j a« nisem ravno hudoben človek. . . vsi smo ljudje in drug drugega potrebujemo, vi mene in jaz vas. . . .
—	Tako je. — vzklikneta oba in dvigneta glavi in lica .-c jima raz-vedre — tako jc, gos]>od. mi nismo ljudje, ne vem že. kako bi dejal. . .
—	Veni, vem, zato vama hočem napraviti veliko uslugo, ki je ne bi vsakemu izkazal.
—	Hvala ti. gospod. — rečeta >ba obenem, a župan — malo da ni stopil k njemu in mu poijubil roke.
—	E. vidiš, poslušajta me. ob-držita tega otroka doma kot občinskega rejenčka. kot siroto; kadar pa doraste. e. potem je lahko ---
—	Tako je, gospod!
—	In nikar ga ne nosite in pošiljajte z akti sem in tja. da so potem same čeuče!
—- Tako je. go**'pod !
—	In nikar ne pozaVita. da -em
raju rešil velikih sitnosti. — nadaljuje predstojnik in posebno poudari besedo 'sitnosti'.
—	Kako bi pozabila, gospod, — odgovori župan ljubeznivo.
—	E. tako — a zdaj. ajd. poj-
<1 '.ta !
Se enkrat se mu zahvalita in pe: šestkrat poklonita. pa odideta. Ko sta bila že na pragu, pre<l-st' i k so enkrat opomni:
—	Pa nc da bi takoj, ko prestopita prag, (pozabila, da sem vaju obvaro v a 1 vel ik rb sS tn ost i!
02n-eta .se še enkrat in zagotovita predstojniku, da ue bo<5ta tega nikdar in nikoli poizabiH. a nato še iz okrajne pisarne napotila na-ravnost v kremo: niedpotoma pa nista izpregovorila' niti besede drug z drugim in tudi pogledala se nista.

"IZ ŠPORTNEGA SVETA
- ;	h v ft .
Velika rovska katastrofa
WiLBrRTON. Okla.. UA jaiR Velikanska eksplozija se je pripetila danes v rovu št. 1 rudnika Megnan MeComiell Mining (.'o«i. j pan v. Vslecl tega je bilo zasitili 101 rudarjev.
Le malo upanja je. da bi se posrečilo rešiti zjisute. Sila eksplozije je bila tako velika, da so- bile vržene lesene opore strojiov rova t. ti na rova iui površino.
Po eksploziji s(» ventilacijski stroji -še delovali, a reševalna moštva so morala čakati na plinske čela le. predno m> si drznila spustiti se v rov. ki je globok KO čevljev.
UMOimoOOO « USPCHWO0B. M v
Ameriška drsalca Mr. Taylor in Miss Whitaker kažeta svojo i z vež banom na drsališču v St. Mori t z. Švica.
POMOTOMA OBSOJEN NA SMRT
POVOJNE TRAGEDIJE
ENAJSTO POGLAVJE.
V tem poglavju bi se bil skoro po dotičnem mestecu razširil glas, da je pop rodil dete.
Predno so |>op, župan in trgovec prištli v. dot i eno mesto, so obstali, da se dogovore, kaj in kako. Najprej je bilo potrebno, da sc odloči, kdo bo nesrf otroka v me sto. Pop ga ni mogel nesti, a Bosa mi, župan in trgovec ga tudi nista marala. Po daljšem prep>-ru so se odločili, da vzame pop o troka in ga skrije pod mantijo.
T>rugo vprašanje je bilo. kam bi z otrokom, ko bodo sami šli k predstojniku. Odločili so se. da gresta pop in župan. š*acunar pj» ostane v kavami in varuje otro-' ka. Kupili so tudi 'spotoma lonček rn-leka in leseno žlico, da lehko nasitijo otroka, ako bi začel jokat?.
Sklenili ho tudi skrivati otroka kcrt kača noge, da ne bi nastale govorice j>o mesitu. ni so se odTo-čili zato. da vzamejo takoj [»osebno sobo. čim stopijo v kavarn«, da jih ne bi kdo motil.
Ko so tako vse uredili, gredo mirno v me*to. Edina neprijetnost. ki se jim je tzgodila -spotoma, je bila ta. da so srečali popa llija. ki je komaj izrekel božje ime. pa se je že zadri otrok pod mantijo pofpa Pere. kot da ga je kdo navil. Lahko mislite, kako se je vznemiril pop Pero. in skoraj bi bfl izpustil otroka, a pop Elija je odšel svojo pot in se neprestano oziral in čudil pri sabl. kaj je temu kmečkemu popu. ki je namefjto da bi odgovoril na po-adraf. zavekal kot Jaree.
— Najbrže ga jc ugriznil stekel pes! — je *klenU pri sebi pop litja. pa odšel dalje, se prekrižal in poklical Boga na pomoč, da odvrne od njega takšno nesrečo.
Ko so vstopili v kavarno, so po-»ižkali takoj -sobo", pa ajd noter. Zaklenili no se, a pop je iztovorU svoje bre»e ba po^teljr*.
Zanimiv proces pred vojaškim sodiščem v Trstu.
Te dni se je vršil pred tržaškim vojaškim sodiščem proces prot» tržaškemu prostovoljen Eziju Bernardiju. ki ga je vojno sodišče 4. armade 23. decembra 191 o obsodilo na smrt zaradi dezerta-cije in prehoda k sovražniku.
Bernardi je kot italijanski državljan ne postavno pred izbruhom vojne z Italijo odpotoval iz Trsta v Benetke, kjer je stopil k<>t prostovoljec v italijansko vojsko. — V Trstu je puMil svojo mlado ženo. Ib^.mardija. ki je poznal kraje in /3ial tudi nemški, je vojaška oblas# u]>orabljala 7.i\ vohunsk-r službo na fronti.
Prišel jc dan 9. oktobra 191."). Bemardijev polk je bil te-ilaj v novih e-rtah na višinah okoli T< niiiia. Avstrijske črte so bile od-daljene o^l -llalijanskih okoli "200 metrov. Italijanski poveljnik se je hotel prepričali o stanjfi in pripravah avstrijskih č» t. zato je d-.-ločil Bernardija, naj se približa j avstrijskim jarkom in naj skuša dognali, kaj nameravajo Avstrijci.. PoveljnVk mu obljubil, da ga bo povijal in da jja. pošlje v o-fieirsko š< >!o. aki> s(- vrne - točnimi |»oročili. Bernardi je vzel s so-l>oj dva tovariša. Njegova j>ot je lula zelo nevarna zaradi bližine sovražnih jarkov in mlkritr* eone. na katero je sijalo solnce. Toyaf riša sta se kmalu uprla in nista hotela iti naprej. Bernardi ju je pustil v majhni dolinici ter y oplazil sam proti avstrijskim črtam. Od tedaj ni bilo •> njem ne duha in ne »duha. Vojno sodišče ga je proglasilo za ubežnika in ga obsodilo na >ini*t z ustreljen jem. Avstrijci so Bernardija ujeli in <jra zaprli. Bernardi se je po vojni na-
Bivši kajzer operiran.
ta način, "da priv'e/ejo p^; d- z jedjo na tanke, močne niti. da vi-tako od:.--tis;pa navzdol. Drugi jki zopet prestavljajo 'pop-ode. v št* večje jHisode. ki so napolnjene z votlo..
DOBRO SLUŽBO
dobi Sloveifka srednje s-tai"o-ti pri družini treh odraslih oseb. Bit: mora zanesljiva, čista in znati mora nekoliko kuhati. 1'išiie na: 82 Ccrtlandt St., New York, N. Y.
STALNO SLUŽBO
odstopim dotičneiuu, ki kupi od mene živino in jnihištvo. Slu.'>a tiKXWXl letno od 2 do >to. -Se pa p-fsebej zasluži; prosto stanovanj'* in akiov dobre zemlje. 10 m^ mtt od luesta. Pišite na : G. Prok,
912 Morris St., Charleston. W. Va.
Neki rimski H-'t je ]»red krat-kmi poročal:
j V ulici Ombrellari »i jL. vzela
j življenje neka notrečna gospa. — Bila je to nemška plemkinja. kateri so bila zaplenjena njena i-metja. tako ila je zašla v skrajno 'jed i. Imenuje se Alma von Lorcb. Njen mož j<* 80-letni ITans voi? Lorcli. ki je leta IšfiG pri Sa»|/>iu poveljeval nekemu pruskemu e-kadronu. živi v bedi s vojo tudi že <taro hčerjo. 1'ct let se družina bori zaman vsaj za delno povrnitev premoženja. Kmalu bosta žrtvi tudi ta dva.
Živi tudi tam vdova ^lovečegr. muzika Wichmanna. Vse je bilo z.apb njeno. — Wiohmamui >o biii svojčas v -talnih posetih umotniici H ma. Gospa Wielunannova se je vrgla z okna v ulici Sv. KJare na llak. Obležala je mrtva. Ko je h. vedel njen -in v Ameriki za ma tcr!no smrt. se je ustrelil Vzgojen je bil tako. da se je čutil Italijana .
V liohiioi lire/. «retb»tov je umrla >likariea Charlotte lio'jMierf. —. /.<•! » zuaua v omikanih rimskiti krogih. V-e ji je bilo vzeto, tu d njena lepa vila ob Teveru. kjer ,fo j<» obiskovala tudi kraljiea-mati.
A' ^nianu je izvršil samomor radi bede. v katero je zašel, vele-tržc-e (Jbxdviier. .svojčas zelo sp,o-štovan mož. Vse mu je bilo za plenjeiio. — rt»ilija mora po ilo-grovoru 90 odstotkov skupička za plenjenega imetja oddajati Franciji in drugim zaveznikom.
IH)(>HN. lloland-tka. 14. jan. -Biv<i kajzer Viljem je zadnjih d.'s~t dni v bolniški sobi. Člani njegove okolice previdno molče glede stanja paeijeiita. ;i uslužbenci gradu izjavljajo, da so videli pri oknu njegovo p »stavo, u zavito glavo.
Vaški prebivalei Doorna govor--vsako\T-tne stvari glede -mrti odličinega. nemškega špeeijalista za ušesa. dr. Adolfa Pa-»va. Jvi je j ;lvvh fl0|H>1(ln umrl kmalu p<» operaciji, katero je-'izvršil na prejšnjem kajzerju. L.n:dje irovfsre o čudnem naključju. —
Dr. Pasowh -e .i'- kmalu po operaciji lo{i!:i -mrtono-na bolezen. Hitro so rra prevedli \ bolnico ; I'treehtu. kjer je dne > umrl. •

Brigantstva v Istri
menda ne bo nikoli nikdar konec, »'olarieli je zaprt »brleč proč od dežele {>o Istrskih poteh in selih pa .-c vi*še brigairtski napadi na-pi-ej. skoro dan za dnevom. Na cesti Vodjan-Mareana so napadli .štirje oboroženi brigamti vodnika sta.nil v Gradeu. kjer ji' dobil prr- tvrdke Saize in IVonzin. ki je vo-merno službo. Ko pa je pred par ' ri Irazne jestvine in drugo biago. meseci izvedel, da je obsojen na j Izbrskali s<i voz in preiskali vo?.--imrt, se je nemudoma vrnil v Ita- . nika. pri katerem >o dobili samo lijo. V Postojni so ga pričakovali par lir. Na vozu ni bilo nič za
Termiti in mravlje — velika nadloga južnih krajev.
Poleg drugih hudih uadlog. kakor so komarji, muh" in drugi* golazni, st.» y.i\ južne kraje tudi f>-r-miti in mravlje nek;ij iiexuo-oejrji. Tenniti - . jvodoliui lui's ju m:;:v-ljam. K- da -o nnmuo veeji in bele barve imnrijejo jih l:i i: be:-mravlje). Svoja mravljišča na pravljajo v zemlji, najraje pa v lesu. Pohištvo v- -sko/d prevrta j ', da postane popolnoma nerabno, ftorj-* ledenim hišicam. ;ik.> jih t: termiti zab-tijol V nekaj b rili ni-so drugega nego kup podrtije Na lak način se j«> v Is. -toh 4ju zrušilo v Franciji neb roj hiš. — Navadne mravlje pa v Kvropi n tako hude kakor v južni Afriki. Kakor -e termiti spravijo na le;, tako se mravlje tamkaj na vse je^i-vine, ki jih morejo do-eei. Ker jih je sdna množica, morejo v kratkem času uničiti velike zaloge ži-
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnim srcem naznanjam v- ni , sorr^Inikoni. prijateljem i s i zna;i-' ceni žn'b*-tno vesta, da nam je ne-I "rz]>r«v-na smrt odvzela Ijubljei; ^n ! bra ta
IVANA LOBODA.
Ranjki je dne 1:{. januarja 1025? j previden s svetiiui zakramenti o*» preminul. Rojen je bil na Homcu pri Ka-eviku pred 12. leti in bil bolehen skor.i zarln.ie štiri leta.
Pojrreb s., v-j-ši i«;, januarja ob f». i: i ' zjutraj i/. r»lt East 6th Si . Ne v Ve-rk. X. V. i Hvala v-em onnu. ki so «_ra tola j.ill,i irj.i y\;j 7ii	njeirove težke bolezni
in Tebi nepozabljeni. želimo, da vživaš zadnžtn mir i:i pokoj. Ostane naj vsem v blag spomin. Žal u jo-j o-1 al i; Frences Loboda, - :.. _'a. Mihael,
bi-at. \ New Vorku. Frank, Gregor in Matevž, !.»ratj«-.
v starem kraju. \"'-u- Vork. lo. januarja l!>:2<;.
Prav vsakdo-
kdor Kaj išče; kdor kaj ponuja: kdor kaj ku-jpuje; kdor kaj proda | i ja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli —
MALI OGLASI
v "G las Naroda'
PRISTNI,BOLGARSKI ZELIŠČNI ČAJ
karabinjerji in ga aretirali.
Pri razpravi je Rernardi na tan čno orisal potek svojega pota n-sodne.ga dne. Ko se je namreč bližal avstrijskim črtam, ga je nena- varen posel, doma fujela avstrijska patrulja, ga razorožila in zvezala. Bilo nezaslišanih več prič. ki so ugodno ia]>ove<lalc zanj. Pričal je tudi njegov poveljnik, ki je izjavil, da se dobro spominja, da ga je j>o^lal na poizvedovanje. Pohvalil ga je kot dobrega in hrabrega vojaka.
P«» kratkem posvetovanju je vo ja.skr sodni dvor izrekel oprostilno razsodbo nad Bemardijem. ki je vidno vzhtčen objemal in poljubljal svojega zagovornika. —-srvoje otroke ju svojega že starega očeta, ki je nestrpno čakal na izid procesa.
nje. Jezni radi neuspeha so pretep li voznika in potem zbežali v bližnji gozdič. Orožniki jih iščejo, toda brigante iskati je težak in ne-

Kako elektrika ubija?
Pariški vsentčilLški profesor Ar-sonval je pred kratkim predaval v akademiji znano«*ti o Škodljivem vplivu, ki ga ima električni tok na človeško telo: Trdi. kakor so trdili že nekateri, da je po njegovih poizkrus-ih smrt vsled električnega toka takorekoč nemogoča ali da vsaj nastopi jako pozno. Večino žrtev električnega toka bi b\lo mogoče rešiti če 'bi jim pravo-čavno pomagali; poskusi z umetnim dihanjem mora jo trajati vsaj
-4Y9 ^ i -
Nekaj veselega.
V času svetovne vojne se je na Htiskeni%zbrala mala družba nižjih in višjih častnikov na stanovanju nekega nadporočnika. ki je obhajal ravno svoj rojstni dan. Naravno, da se je večer praznoval v znamenju dobrega iu močnega vina. Kot zaključek zabavnega večera predlaga natlporočnik. da napravi v»a družba majhen izlet na saneh preko lode.nc plošče jezera. Splošno odobravanje je sledilo temu predlogu. Polnoč je mw i»ila. ko so pri|>eli k sankam šest malih ruskih konjev. Noč je bila silno temna. Euenra izmed druzbe pa je postalo t»»sno pri srcu. ko je vidol na vozu omahujoče postave. Zaskrbelo ga je. kako bo vse to končalo, in vprašal je kočijaža: — Kaj praviš. Ivan. kako bo šla ta vožnja* — Brez nevarnosti in dobro. — je odvrnil navihanee. — 4»o|x>i 1 natlporočnik je pijan, jaz >em pijan, igotspodje so pijani, vso je pijajio —to<la konjički, konjički so .]»a t rezni. . .
Vzemite oa vre'ega z.i odpravo prehladov • n zaščito proti inf'uenci. gripi in pijuč-
_nr«kl
ucaju •trnih
H. H. VON SCHLICK mož z Bolgarskim Čajem.
Z »pomnite	<!a	ivl> !jujtm f-
/<>-lts0ni «'.i i	na<l I.-t ter
milijo ii -ip r.Uiljij *	i	h* v
rovm-itistma. zaprlja	t«-r :iolodi"-r5lh, in It-denfl! neredov.
Vprašajte svojega leki«rn:irj.i za rr."> i>rist-ni 7:<ilnirs.{i 4".ij r. mojim imt nc-ra i i r«lt--in rmi-ni škatlji. Prijivrofajo frri. zdravniki in	prodajajo Kkurnarji vse; <>v«crd 75-• in $1.2."».
•"»p- ■nil-ii : V.'ik% <^r•.lž!^.', naj l<i ime'e rii'»j.. v.-liko škailj'> za "> mesecev. r<"ištjltc m? ••'1 .'."> in jaz jo vam bom takoj poslat. Naslovite n.Ln>< : If H n f5rh!ic-k. I*re-Sld^nt,	].'>«•: St . 1'lltsburfTb, i .
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEK0BAT0S
Prevzamem vsako ▼ to strok« spadajoče delo. BO JAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO. VPRAŠAJTE
MENE ZA CENO. 1811 Stephen Street Ridgewood,	Brooklyn, K Y.
Telephone: Evergreen 2354J
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA*NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Slovensko - Amerikanski Koledar
za feto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
: | r.a
t r. v .r-
______
_____!____________________________
_______
_.______
GLAS NAHODA, 15. JAN. 1926.
GOSPODAR PLAVŽEV.
i
S*
Francoski spisal Georges Ohnet
/
.k.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
v i
(Nadaljevanje.) Devetnajsto poglavje.
»tisnjem-
ležala iCiluilii žena nepremično na koncentrirano v njenem mrkem
Že na vse /g«xfaj zjutraj je jAdiitela 1>a.voiiica k svoji prijateljici j»() ^-vrtšnejii razlHtt-jenju noči jo je na'ddja v stanju neodoljive iz , i <.►«>•*>:»a de ?'ret'ont si j«- zaman -prizailevala navdati jo s gumom Ni i)eii4 ga »*Jft«»voi-a ni dobila. S štrlečimi očmi mi ustnicami in razbitimi- u-di j« y.<»fi. V sv ujeno življvnjr je bil pogledu.
Pr. -ei časa }e jwdeklo ua ta način, Aadsir je bila ura ter oziia-iala • ntek eu>a. se »e (iaire .stresla. Btt'ez teli kretenj in divjega bleska njenih nči bi ilovi'k d/inuieval, da.
Pnh< l nj. nega brata pa j<» j«* iatrgal iz njene apatije. strastno s, j,- oprijemata upanja, da bo vTid»'la Filipu predno bo odšel in Oe-tavn je naročila, nuj izprosi to	<x! Filipa.
s ilaj pa je čakala v novem napada mrzličnega razburjenja, k oknu. katerega je odprla ter k vratom, kjer je prislu.Ško-/. ne prihaja. V velikem st.»-ahn m razburjenju, ki se je je
•on
neti«
1.
•• je zdela baronici kot blazna.
•:lkrat je bilo čuti bližajoče se' »korake. Claire je skočila na-da v lK)ji stopiti pred onega, po katerem je hrepenela z svoje .ins-. Prebiedcla je in pnuli očmi -se ji je pričelo tem-kretnjo roko je ukazala baronici, naj se odstrani in obstala vsa tresoča se. Filip je vtrtopil.
Nekaj časa -ta si stala molče nasproti in Fibip je zapazil z boljo sledove, katere je pustil .strašni strah on noči na obrazu mlade žene. Ona. ki si je znala še pred pur trenutki -toliko povedati, je -iaišala sedaj zaman urediti svoje mh*Yu a ni našla v svojih možganih nič kot strašno praznino.
Claire ni mogla še nadalje prenašati tega mučnega molka. Stopila je k Filipu. prijela za roko . ka^fo je pričela pokrivati s solzami in poljubi.
tiosp'.dar p!a . /ev j.- pričakoval prerekanj. ISil je pripravljen na prošnji- Lu i otejija. a ta pov sem fizični izraz bolosti. katero je aial za odkrito. ga je popolnoma zmed.il. llotel je umakniti roko. na kateri j<- čutil vroče solze ljubljene žene, a ni mogel storiti tega.
ria.re. je nkel z brcz/.V' enim glasom, — za božjo vo-ijo! . . Strašno str me pretresla in danes .potrebujem vso hladno-rvnoM. ki jo imam . . . Prosim vas. pomirite .se . . . l^nlite nekoliko dnc.jša m prizanesle mi. če vam je kaj na mojetm življenju.
Pri teh besedah j«' dvignila < "laire glavo. Izraz njenega obraza . bil več Mi. Izgledalo je kot da je napravila nenadem sklep.
\*aš,. življenje! je rekla. — Desetkrat bi dala svoje zanj.
Neki nežni gla> pa jo je predramil. Suzana je potrkala na vrata ter vprašala : — Ali smem vstopiti.'
( Iaire je izmenjala -bolesten pogled z baronico. Treba je bilo zatajevati se. prikriti ot.roiku resnični položaj stvari. Skozi napol odprta vrat je pokukal veseli obraz Suzana.
—	Le noter, moje drago dete. — je rekla Claire, ki se je znala tako obvladati, da se je pričela smehljati.
—	lvaj niste še oblečena * — je vzkliknila mlada deklica, ko je zagledala svojo svakinjo v jutranji obleki. — Jaz pa sem že napravil z majhnim vozičkom vozil j o skozi park.
—	Oujte, — je nadaljevala, — ravnokar snu srečala Filipa z baronom in Oetavoni . . . Sedeli ;-o v zaprtem vozu ter delali čudne obraze . - . P«»g ve, kam so se peljali.
( Iaire ji zardela in prebledela. kajli vsaka besedica svakinje jo je zadela v živo.	/
—	O. če je moj mož traven, —-je rekla baronica. — potem gre gotovo za k« ik znanstveni poskus . . . M<«goče se peljejo v kaiucno-lome . . .
—	V katero smer >orse odjndjali — je vprašala Claire s tresočim se glasom.
—	Proti ribnikom. — je odvfriiiia mlada deklica. — Mogoče so peljejo v Varenne.
—	Ne, ne, — je rekla baronica. — vojvoda de Blignv ne vstane pred deseto uro.
( Iaire ni več poslušala. V smeri proti ribnikom, je rekla Suzana. Pred njenimi očmi .se je takoj prikazala loka v gozdu, s tihim vodovjem v ozadju. Ta samotno ležeči prostor je bil kot ustvarjen za tak spopad. Zdelo se ji je, da je ta kraj vnaprej določen za tragično do-godbo. Tam sta se hotela dvobojevati vojvoda in Filip. To je vedela natančno ter videla o.ba pred seboj.
Lotila se je je zopet veli/kančka razburjenost, ki ji ni pustila ostati na mestu. Nataknila si jo prvo obleko, ki jV je prišla v roke. Načrt, prav tako hitro izveden kot se je porodil v njeni glavi, je dajal njeni volji največjo prožnost.
SAMO 6 DNI PREKO
i ogromnimi puolkl u olj«
FRANCE — 30. jan.
PARIS 13. februarja-Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjega raxreda * umivalniki to tekočo voda »a 2, * ali « os«t>. Francoska kuhinja In pija£a.
cfreneh
1« STATE ST..	MEW YORK
all lokalni arentj«.
m

toetanje parniko* - Shipping News
20.	januarja:
Pres. Harding, Bremen.
21.	januarja:
Deutschland, Hamburg. Bremen. Bremen.
23. januarja:
Andanla, Cherbourg.
27. januarja: Suffren, Havre.
29.	januarja:
Martha Washington, Trat.
30.	Januarja: Aq»ltania.
Havre.
Cherbourg;
France,
6. februarja:
Olympic, Cherbourg; velt. Bremen.
10. februarja:
La Savoie, Havre.
Trea. Roose-
(Konec prihodnjič.)
Izpred ljubljanske porote.
.);. sama <mu vas spravila v t<. nevarnost s svojo razburljivo*«jo! Ali naj '»i v prenesla? S svojim Trpljenjem lii lahko •odplačala svo-o krivdo ... V l rent uku jeznega prepadi jen ja. Ta dvoboj pa je neumno t . . . Ne bo >c vršil, znala ^ra bom propročiti.
Na kakšen način ! — je vprašal Filip, ki je nagubil čelo.
S tem, da žrtvujem svoj ponos vaši varnosti. — je odvrnila i Iaire. Ali. nol ena stvar me ne zadržuje, če gre za vaše življenje. Ponižala >e !>• tu pred vojvodinjo . . . Se je čas . . . Obraz gos^Mlarja plavžev je j>owtal re.-*n.
To vam prej>ovedujem. — je rekel odločno. -—- Ne pozabite tega, da mršite moje ime. Vsako {»unižaujc, katero d oživite vi. zadene J;.. U m« ne. In pole^j teira. ali ne razumete, da ga isovražim. tega člo ka. ki je k 11 v \moje nesreče.' Že več kot eno leto si želim stoji !i mu na.s|-ri ti. . , Verujte mi. ihi mi je ta dan zelo dobrodošel. . .
< Iaire je sklonila glavo. Bila je vajena pokoriti se. kadar ji ukazoval Filip.
( itil se je pomirjenim in nežno je iiadaijeval; /.nam ceniti va:-e dobre namene ter sem vam hvaležen za to. V , lic« • u ll.ijiiu ;_ra -kupnega življenja >.+* j<- završil med nama nesporazum, i je prinese] nama obema obilo gorja. Ne delam za to od-govonrm izključno le vas . . . Tudi jaz sem kriv . . .
Nisem »nog«l razumeti vašega j>ostopanja . . . Nisem znal žr-at Nanii»;i seb« ! . . . Preveč sini vas ljubil. Nočem oditi ter vas it: v ven. da olčuti moje srce kako »sovraštvo do vas ... O tem lahko popolnoma ixmiirjena. Claire. — Oprostite mi tudi za boke' tei o -ein vam povzročil in recite mi-. Z Bogom! P; i i«■ h bi-seilah je /abliMel obraz (Iaire in z rokami, dvignje-ima prosti nebu, je vzkliknila:
Vam odpustiti! .Jaiz! Ali ne vidite, da va> ljubim? Ali vam te_'a že davno i/dala razburjenost mojega glasu in zmedenost lojili oči?
('Iaire je približala Filipu, i>oložila svoji lepi roki krog nje-V-^a vratu ter pričela govorili kot v sanjah:
Ah. ne od ki i proč! t'e bi le vedel, -kako z>elo te ljubim; Osta-u! a .i. pri meni. jx>|>olnoma moj. Mlada sva še in dosti časa ima • i sii'oj. da sva srečna! Kaj te briga moški in ženska, ki na-i »vi žita. Pazobila ju bova . . . Odpotovala bova proč, proč od j i ju . . Tam bova našla srečo, življenje in ljubezen . . . Filip se je oprostil objema Claire ter rekel pri prosto:
Tukaj, iukaj sta čast in dolžnost . . . Claire j« bolestno vzdihniia. Strašna resnica j«
j vo
le?
Uboj v Logn pri Ljubljani.
Poi-ota je razpravljala o uboju Logu pri Ljubljani. Obtoženih je bilo sedem fantov in srfcer: — Janez Filipič. sin malega posestnika iz Loga. sedaj železničar, —-Jože Francelj. delavec in posestnik iz Brezovice. Anton Filipič. rojen v Ljubnem na Zg. Štajerskem, zidar in sin malega posestnika na Brezovici. France Čamerniik. sin malega posestnika in hlapec na Brezovici. Rudolf Ovsen, rojen v Ameriki, pristojen na Vrhniko, hlapec j »r i MalavaŠiču. France Janša, posestnikov sin. tesar na Brezovici, in pa Jože Mauser iz Pleši ve a. — Obtoženci so dne 10. novembra po veseli gostilniški zabavi v Lenarčičevi gostilni v Logu. kjer so popivali in plesali skupaj z dnižbo pokojnega PleŠk«-. dogovorjeno počakali ob cesti Pleska in tovariše in so jih brez razloga zahrbtno napadli. Ti niso bili na napad prav nič priprav* ljeni. Napadalci so skočili oboroženi z motikami koli in ee{>ci na nič sluteče fante, ki so šli po dva in dva v precejšnji razdalji. Prva dva para sta bežala takoj, pokojnikov tovariš pa se je umaknil" ko je videl premoč, pokojni Plefe-ko. na katerega je bil napad v prvi vj-sti naperjen, pa ni imel več časa niti zbežati niti se braniti. Prvi trije napadalci, ki so skočili na cesto, so ga pobili takoj po
leg drugega, pa smo čakali. Po mojem nine ju nas je bilo šest. ker Janša, mislim, da lii bil zraven. Jaz sem imel v rokah ročaj od grabelj. Pobral sem ga pred gostilno. ker sem videl, da ima vsak nekaj v rokah. pa nisem hotel bife? prazen. — Pa. kaj so imeli drugi — Ovsen je imel rovnico. Cain orni k motiko. drugi pa količke, vsak je imel nekaj, pa sem še jaz I krvi.
stekli? — Ali bom čakal, da še jaz kaj dobimBilo jih je preveč m pregrdo so nas napadli.
Po zaslišanju jo predlagal dr2. pravdnik dr. Lavrenčak. da je pričevanje ugotovilo, da je bil obtoženi Janša ob času napada več kot deset korakov za obema družbama. On je to dosledno trdil in .so 'to potrdili tudi vsi ostali obtoženci in priče. Umakne se proti njemu obtožbo. Zagovornik dr. Jeleni' preillag t nato oprostilno razsodbo.	«
Po kratkem posvetovanju jt razglasil nato predsednik prvo sodbo med obravnavo, (s katero je bil France Janša oproščen in se je odredilo, da se takoj izpusti iz zapora. Nato je bila dopoldanska obravnava prekinjena in se je nadaljevala ob treh popoldne.
Sodna zdravniška izvedenca dr. Novak in dr. Čermošnjik sta po poldne ugotovila, da je imel pokojni tri smrtne rane na sencih in na temenu glave. Ugotovila sja tudi več udarcev na prsih in na spodnjem delu telesa, vsega skupaj ile>et težkih udarcev. — Smrt je nastopil^ vsled gnojnega^ vnetja mežgan in vsled zastrupljen j a
Potovanje čez morje v rakvi.
A" San Franeiscu so bili uradi ki imajo kontrolirati prišel jeva nje, opozorjeni, da se na vzhodno-aizijskem parnibu skrivajo Kitajci. Ko je ladja priplula v pristanišče so vse prostore in kote temeljito preiskali in prebrskali, a-li o Kitajcih ni bilo ne duha nr. sluha. Nekemu uradafcu se je pa 11 rakev nekam sumljivih zdelo in zato je dal eno odpreti. In glej ! V rakvi je ležal Kitajec, ki je bil sicer po mrliško blečen. toda ne mrtev, pač pa uren kakor veverica in se bliskoma postavil iz ležečega položaja na noge ler debelo gledal okrog sebe. Seveda so tudi uradniki debelo gledali. Ko so odprli še ostale krste, se je pojavil i->ti prizor. Umrli" Kitajci so se živeli med vožnjo s hrano, ki so jo imeli v blazinah. Vsi so bili aretirani.
Izraz suverenosti.
vzel. Na žvižg nismo bili dogovorjeni. Okoli pohlvanajste ure — bila je bolj temna noč in j<? malo deževalo — so prišli po dva in dva. Prva dva para smo pulili tretja dva pa smo napa-dli. Kje je bil jK>kojni Plosko, tega nisem vedel. Vem pa, da. je padel na prvi udarec. l\do ga je udaril, ne vem. Ko je padel, sem bil še met J cesto in plotom, imel sem ročico, •udaril nisem nič. ker ni bilo več treba. Ko so se vsi razbežali, sem malo po-vetil po cesti, da bi videl kako se je izšlo, in videl sem Plehka na tleh. Rekel sem takoj: — Preveč ima. škoda, nič več mu ne bo pomagalo! — Nato sem dal poklicati nič -telja. — Ja. ko slini u že vso glavo razbili. — Pustili «mo ga. kjer je padel, ko pa je prišel učitelj na pomoč, smo ga našli že pod cesto. Da bi sam .skočil, tega ne verjamem. PTeveč jih je dobil.
Slično kot ta. opisujejo dogodek tudi ostali obtoženci. — Obtožen
Senat je stavil porotnikom šest glavnih vprašanj na uboj na po--amezue obtožence. Porotniki so po kratkem posvetovanj u vprašanja glede vseli šestih obtožencev soglasno od nosno z veliko večino glasov potrdili, nakar sr^ bili obtoženi obsojeni in sicer : Janez Filipič, France Oameriiik in Riuloll Ovsenk vsak na dve in pol leti težke ječe, Francel Jože na poldrugo leto. Filipič Anton in pa Mauser Jowko pa vsak na eno leto težke ječe.
tleh. dasi je bil fant krepak in je Jaže Francelj je priznal, da je
id.'!
voj
rvtala preteče »do. s hudobnim obrazom, smehljajočega se
je m m irinot ar oprijela Z Bogom! Ah. ne zapi na trst iti h .
/o; ti zadnji naj>or. da zadrži Filipa proti njegovi - je vzkliknila.
nt kil so se odprla vrata in vstopil je Octave. Dal je ivo ter se zopet umaknil. Claire je rkzumela, da jv» clhodn in zdelo se ji je kot da se je raztrgala megla Vedela je. da je v -ega konec in krčevito se je •vojega moža.
— je zamrmral jr" sij>odar plavžev. sti-te me na tak način! Ne s takimi ledenimi be-. . Recite, da me ljubite! — Ne pojdite, ne da bi
al neomajen. Odpustil je. a ni hotel še priznati.
nazaj, odšel proti vratom in v trenutku, ko
rekel:
Ik
v*
vme.m ziv.
je zakričala in baronica je prihitela v so isjKidarja plavžev, ie oddrdral po aleji
nri
hla
i nt
'.» navzočnost baronice, je omahnila pa »r ni norela neesar VMieai ali slifl^i.
ni hotela nčesar vkl«ti ali
-ti J+r..- :- j<>«4 fi*
veljal za najmočnejšega in najbolj korajžnega. Njegove poškodbe so bile strašne. Ko so napadalci dovršili svoj posel, so se razšli.
Drastično je povedal eden fantov.- — Završalo je za plotom, sence so stopile na cesto, zaropotalo je in po njem je bilo. — Eden izmed fantov je šel nato k domaČemu učitelju Stanku VrhoTeu. Potrkal je na dkno-in je zaklieal: —» Pojte, pros'm vas. na cesto; tam je eden težko pobit in komaj še stoka. — Ko je pogledal učitelj -kozi okno, se je fant skril v senco. Učitelj je šel takoj na pomoč. Kyo pa je. prišel na mesto poboja, ni našel pobitega Ploska na cesti, marveč ga je medtem že nekdo za. vlekel s ccvste na travo. Ranjenca svi peljali domov. Drugi dan so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je 13. novembra umrl. ne da bi se bil zavedel.
Obtoženi so bili vsi napadalci, ker --e ui moglo ugotoviti, kdo zadal pokojnemu sanrtne udarce h» kdo ga je pretepal, ko je ležal že nezavesten na-cesti. Orožniki so aretirali drugi dan več fantov toiila nekaj so jih izpustili, ker so dokazali, da n.i>o bili pri napadu.
Pi-vi je bil zaslišan Janez Filip-čič. ostale so obtoženec pa so d peljali z dvorane. Filtpčič je odgovoril na vprašanje, če je kriv ali ne: — Kriv? -Ta — zraven sem bil! Ko eni prišel ven. so bili nekateri že
MEXICO CITY. Mehika. 11. januarja. — Mehiški tajnik za zunanje zadeve, Sanez, je izjavil včeraj zvečer, da mu je ameriški poslanik izročil noto glede mehiške zakonodaje. Rekel je. da je mehiška vlada odvrnila, da so sodišča v Mehiki odprta za vso. da lahko vsakdo dobi pravico in da ni nobenega slučaja, da bi se komu odreklo pravico. Mehika fio razmišljala o vseh pripombah, peni pogojem, da se ne tičejo suverenosti republike kot neodvisnega naroda. "Mehika ima pravico regulirati nalaganje kapitala m lastnino inozeiucev.
Čte hočete natančno poznati razmere v ameriški premogovni industriji, naročite Slovensko Am&rikanski Koledar za leto 1926. Stane petdeset centov. V njem je natančno popisan polo žaj premogovne industrije, o katerem se baš v sedanjem času toliko razpravlja v Ameriki.
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York.
Posrečen napad.
Državna kaznilnica a- Dublinu na Angleškem je bila te dni priča dnzuega početija. s katerim je bilo 19 irskih republikancev rešenih iz omenjene kaznilnice. Nekega dne okoli osme ure zvečer so prišli pred glavna vrata kaznilnice trije mož-J je, oblečeni kot pazn'iki, da odda-! jo tri težko vklenjene zločince, j Ker so pazniki predložili primer- i
....	. .	Značilna metoda, ki je orišla na pomoč
na poverila lil listine, lil nadzorni- naduSnim ter zaustavila najhujše na-
Zoper naduho
tekom zime.
šel zadaj za pomoč, če bi sprednji padli. Povedal pa je. da so se fantje pred napadom zmenili in čul je odredbo: — Fantje, če nimate nožev, pa vzemite kolce! — Tn to se /je tudi zgodilo, samo da niso vzeli kolcev. marveč motiko in kole. Naredil pa nisem jaz nič. — Predsednik; — Bili ste v rezervi? — Ja. res, gospod, zadaj sem bil. Vseh nas je bilo le šest. — Predsednik: Ja. ta hujši ste bili spredaj, ta mald pa zadaj pripravljeni, če bi j:m šlo hudo. Kor prava "Sckivarmlinija"! — Ali so "aufali"? — Tega pa nisem slišal, šli .smo mirno v parili po cesti. — V tem smislu so se zagovarjali vsi ostali obtoženci. Vsi priznavajo, da so se udeležili napada, nihče pa noče primati glavnega udarca, vsled katerega Pleško padel in ki je bil že sain na sebi smrten.
Priča Kavč ni k. 19-letni mizar, ki je bil tisti večer tudi v gostilni pri Lenarčiču, pove. da je bil Pleško. katerega imajo vsi za močnega in srčnega fanta, v gostilni siten in da je izzival z besedami, da se ne boji ne Nemca, ne Italijana. Da se pripravlja na kak napad, o tem ni imel niti pojma. — Sla sva s ]K>kojuim tovarišem zadnja. Završalo je iu šest. jih je bilo na cesti. Jaz sem pobegnil v dobri veri, da je Pleško tudi odsko-čil iu ne vem. kaj se je zgodilo. —
joči stražnik ime.l nadaljnli ponii-
pade. — Pišite danes po prosto poskušnjo.
slekov in je došlecc. ki so se naj- ! fe trpite vsled onih otraSnih napadov i	.....	...	_ i naduhe, ko je mrzJo in vlažno: Cc se Ciim
brz pripeljali z avtomobilom, spu- j zdi je vsnk vaS zdihljHj vaA 2adnji
stil na dvorišče. Komaj pa SO sr j adiWJaj. ple te zagotovo na Frontier
Asthma Co. zii prosto poskušnjo njiho-
11. februarja:
Westphalia, Hamburf,
13. februarja:
Paris, Havre; America, Bremen; Pittsburgh. Cherbourg, Bremen.
16.	februarja:
Berlin, Cehrbours, Bremen.
17.	februarja:
Albert EaJlin, Hamburg. 20. februarja:
Auultanfa. Cherbourg; Pres. Harding, Brem en.
24.	februarja:
De Grasse, Havre.
25.	februarja:
Thurlngia. Hamburg. 27. februarja:	•
Olympic, Cherbourg.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor y namenjen potormta i ■carl ki«J, J« potaebno, da Je am
cančno poučen o potnih Hitih, pri >J»gi in drogin itvareJi.
FoJaarHa, ki ram jUi laoiem dati veied na&e dolgoletne iaknAnJ« Vam bodo gotovo v korist; tudi pri* poročamo vedno le prvovrstne par« me«, Id imajo kabin« tudi t LIL raareda.
tlim« m?« aaveiblčk* pwto?-
ki je stopila t veljavo • 1. Julij*** LB24, aamarejo tudi nednž* vljar i dobiti dovoljenje ostati v dostoria eno leto in ako potreono tudi ueij lOMidevna dovoljenja ladaja ralnl oaseinifiltl komisar v Wast ington, D. C. Profcijo la tako d -roljfeuje ae lahko napravi tad1 New lorka pred od potovanjem, t* = m poCJe proeileu » stari kra] tk* ■void nanurejia odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCA JZ STAREGA KKAJa
Kdor iell dobiti sorodaika a« svojca is starega kraja, naj aaj^ prej plfie sa pojasnila. Ia Jngoaia vije bo pripufidenlb v prlhodnjli treh letin, od 1. julija 1924 naprs rsako ieto po 6TI prišelJeno&v
Ameriški državljani pa samors; dobiti gsm ftene in otroke do 18. U ta bres, da bi bili ^ > kvoto 1 rojene osebe se tud.^Tt itejej* kroto. Stsrlil in otroci od IS. A 21. leta ameriikih državljanov g imajo prednost v kvoti. FUhtc m pojasnila.
Prodajamo tors liste aa vsa pjn
ge; tudi preko Trsta a am ore j« J»-coslcvanl sedaj potovati
Frank Sakser State Bani
82 Cortlandt St., Haw York
ve značilne m»»tr>d«». Ne ozirajte se kjerkoli živita in Ce imate že kako zaupanje v katerokoli zdravilo j»oci i»olnceni, pi-Site za to brezplačno poskuftnjo. ("*«• ste trpeli vse življenje ter str- po»ku5ali vsf». kar st*- mislili, da je najboljše za prepreoenje straSnih napadov naduhe. <"e ste izgubil; ves pogum in upanj«-. piSi-te po to brezplačno poskušnjo. Kdino na ta način se lahko pr« nrii-j.te o napredku, ki fra boste deležiii k'jub vsem svojim prejfnjim r;»zočaranjem v boju z naduho. Torej piS te po to prosto posku&njo Sedaj. Ta vest je objavljena., da sc vsak trpin lahko udeleži te napredne metode.
enje. čakajte!
kar so jih kdaj doživel'.. Ne
vrata za njini zaprla, je vseh šest mož potegnilo revolverje in premagali so službujočega vratarja ter ga zvezali. Neovirano .so sedaj ■"banditje prodirali proti oeiemn delu kaznilnice, v katerem so bili zaprti njih prijatelji. Službujočega ključarja so napadli ter mu vzeli potrebne kljuee. Nato so o-prostili vseh devetnajst jetnikov ^
Prv-o zdravljenje je brezplačno, ki je iz njihovih celic. Tolpa je morala lzna.no tisočerim. To je največje prese-
imeti gotovo natančen načrt cele e< kaznilnice, ker je ves napad tra jal komaj nekaj minut. Zunaj pa je eakal poleg avtomobila še priklopni voz. s katerim so se vsi odpeljali. še predno je v kaznilnici zvonilo k alarmu. Oproščeni ujetniki so bili člani republikanske franke, ki So bili že obsojeni radi vele izda je. deloma pa so pričakovali šele obsodbe. Kljub ta kojšneniu zasledovan se d oz daj še ni posrečilo priti napadalcem na sled.	r
Brezplačni poskusnjl kupon.
FRONTIER ASTHMA CO..
Room 960-D. Niagara and Hudson Sts,
Buffalo. N. Y.
PoSljite prosto poskušnjo svoje metode
Lšeeni svoja dva prijatelja JOŽEFA išlRCER in PETRA BUKOVCA. l^er jima imam poročati nekaj važnega iz starega kraja, zato prosim, da se mi Javita. ali pa če kdo ve za nju naslov. <la ga mi takoj naznani. Joe Wolf, Box 41, Kenzua, Pa. lox 15.16.18)
POZOR ROJAKI!
Naš potovalni zastopnik Mr. JOHN ŽUST bo obiskal rojake po Lavvrer.cc Co., Pcnna. — Komur je potekla naročnina na Glas Naroda, naj jo obnovi pri njem. Tudi sprejema naročila za razne knjige, ki jih imamo v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo.
Uprava "Glas Naroda".
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 4Glas Naroda'.
. t i*
znuni- T>tavili.snio se pre<fl plo- Ii»cl sem dežnik. Plehko nič. fob eksplozij u t*»k| n]
toni in ^mo se postavili drug po- — Prcsdscdnik: — Zakaj sfe pa- v i» I morit vo tlttl^e ■ v-WWWWWyWra&iii?'.fegzisž;	liWr+ltoH
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
N t
■. i sL.....■. i ^. Jm

Težka nezgoda na nemški motorni ladji.
V Rotterdam u na Holandskem je te dni eksplodiral kotel nemške motorne ladje "Fridjof". Posadka. ki se je nahajala na krovu, je deloma ubita, deloma pa se je j>0-topiia. ker je bil zračni pri-tisk
imftU^ if
valove, J
n*-1,	litiitfi i § » ^
\ • - t -'
L ■ . j. ....
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street	Hew York, M. T.