eni strani izvaja strategijo svojega razvoja in
hkrati podpira razvoj določenih dejavnosti
panog. Temu je namenjen t. i. 6. okvirni program
za področje znanosti, raziskav in inovacij.
Evropska unija je okvirni program snovala za
dejavnost na področjih znanosti, raziskav in 
inovacij. Njegov proračun za leta od 2002 do
2006 skupaj znaša 17,5 milijard EUR, kar pomeni 4
do 5 odstotkov celotne porabe za raziskave in
tehnološki razvoj v Evropski uniji. Glavni cilj 
šestega okvirnega programa je z integracijo in
koordinacijo raziskav v Evropi, ki je do sedaj zelo
razdrobljena, ustvariti skupen evropski raziskova-
lni prostor. S temi raziskavami hkrati cilja na
krepitev konkurenčnosti evropskega gospoda-
rstva, med drugimi naj bi program rešil mnoga
družbena vprašanja ter oblikoval in izpeljal 
politiko EU. Program je sestavljen iz treh velikih
sklopov dejavnosti, v okviru katerih je mogoče
prijavljati projekte:
integracija evropskih raziskav,
strukturiranje skupnega evropskega 
raziskovalnega prostora,
krepitev skupnega raziskovalnega prostora.
Povzetek
Članek obravnava področje šestega
okvirnega programa EU in projekte, ki se izvajajo
v okviru tega programa. Predstavljeni so tako
imenovani instrumenti, ki definirajo tipe projektov
in jih je je mogoče prijavljati ter izvajati v tem
okvirnem programu. Predstavljamo tudi temeljne
strategije in cilje Evropske komisije ter področja,
na katerih želi Evropa srednjeročno doseči sam
svetovni vrh. Naprej je prikazana povezava med
instrumenti in področji dejavnosti, ki naj bi se
izvajale pri projektih, in ki jih organizacije lahko
razumejo tudi kot napotilo za oblikovanje 
razvojnih projektov in strateških usmeritev.
Ključne besede:
šesti okvirni program, projekt, raziskave, Evropska
komisija
Uvod
Projekti so rezultat procesa oblikovanja
strategij. Gre za to, da se strategije pretvorijo v
projekte, ki jih organizacija v nekem časovnem
zaporedju tudi izvaja1. Pri tem gre lahko za
posamezne projekte ali njihove programe, ki
združujejo logično, terminsko, finančno in 
drugače povezane projekte. Ta trditev velja za
podjetja in druge organizacije pri izvajanju
strategij njihovega razvoja ter tudi za izvajanje
nacionalnih programov. Lahko pa jo prenese-
mo na podporne programe EU, s katerimi EU na
Projektna mreža Slovenije
26 december 2005STROKOVNI PRISPEVEK
Projekt šestega okvirnega programa EU
Lojze Osvald, zunanji sodelavec Inštituta za projektni management, 
UM - Ekonomsko-poslovna fakulteta,
e-pošta alojzij.osvald@uni-mb.si
1 Glej Hauc, Anton. 2002. Projektni management, str. 117.
Sedem prednostnih področij Posebne dejavnosti (za široko področje raziskav)
Bioznanost, genomika in biotehnologija za zdravje Podpiranje politike EU ter predvidevanje znanstvenih intehnoloških potreb
Tehnologija informacijske družbe Specifične raziskovalne dejavnosti majhnih in srednje velikihpodjetij
Nanotehnologija in nanoznanost, večfunkcionalni materiali
na podlagi novega znanja ter nove proizvodne metode in
naprave
Posebne dejavnosti za podporo mednarodnega sodelovanja
Aeronavtika in vesolje Nove in nanje nanašajoče se znanstvene in tehnološkeraziskave
Kakovost in varnost živil
Trajni razvoj, globalne spremembe in ekosistemi
Državljani in država v na znanju temelječi družbi
Tabela 1: Prvi sklop dejavnosti (integracija evropskih raziskav)
Integracija evropskih raziskav
S
V raziskovalne projekte bi se morali poleg
raziskovalnih institucij vključevati tudi industrija
ter mala in srednje velika podjetja, bolnišnice in
druge zdravstvene institucije, politične in pravne
institucije, organizacije za varovanje pravic
pacientov in institucije s področja etike.
Drugo prednostno področje: 
Tehnologija informacijske družbe4
Prednostna področja programa IST lahko
porazdelimo v tri tehnološke bloke:
I. komponente mikroelektronike in mikrosistemi,
II. komunikacijska infrastruktura in tehnologije
programske opreme in
III. uporabniku prijazni vmesniki.
Lahko jih razdelimo tudi na aplikativne raziskave,
ki rešujejo probleme družbe in gospodarske
izzive:
varnost in zaupanje,
sistemi za državljane,
trajnostna rast in izboljšanje konkurenčnosti,
reševanje kompleksnih problemov.
Program IST v 6. OP se osredinja je na prihod-
njo generacijo tehnologij, konkretno na
tehnologije računalnikov in omrežij, ki bodo inte-
grirani v naše vsakodnevno okolje. Tako bo
dostop do številnih storitev in aplikacij
omogočen prek preprostih, ljudem prijaznih
vmesnikov. Vizija "inteligentnega" okolja postavl-
ja uporabnika, posameznika, v središče prihod-
njega razvoja, ki vodi v na znanju temelječo
družbo, ki obsega vse in vsakogar.
Tretje prednostno področje: 
Nanotehnologije in nanoznanost, večfunkcional-
ni materiali na podlagi novega znanja ter nove
proizvodne metode in naprave5. 
I. Nanotehnologije in nanoznanost kot najmo-
dernejše in najhitreje razvijajoče se področje.
II. Večfunkcionalni materiali na podlagi 
novega znanja.
III. Nove proizvodne metode in naprave.
IV. Interdisciplinarno področje, ki povezuje vsa tri
navedena področja.
Cilj programa je priprava podlage za raziskave
evropske industrije, da bo ta zmogla preskočiti s
proizvodnje, ki temelji na naravnih surovinah, na
okolju prijazno in na znanju temelječo 
proizvodnjo.
Sklopi dejavnosti 6. okvirnega
programa
SKLOP ? 
integracija evropskih raziskav 
Sklop integracija evropskih raziskav zajema
sedem prednostnih področij, ozko omejenih po
tematiki, in posebne dejavnosti, namenjene
širšemu področju raziskav. Struktura tega sklopa
je prikazana v tabeli 1.
Sedem prednostnih področij2
To so področja, na katerih bi rada Evropa
srednjeročno postala vodilna oziroma bi rada
ustvarila najmočnejši in dinamičen raziskovalni
prostor na svetu. Ustvariti želi gospodarski prostor,
ki bo neprestano rasel in tako ustvarjal vedno
več boljših delovnih mest ter pripomogel k
vedno boljši socialni integraciji. 
Prvo prednostno področje: 
Znanost o življenju, genomika in biotehnologija
za zdravje3
Glavni tematski področji prve skupine sta:
I. Napredna genomka in njena uporaba za
zdravje
a) Osnovno znanje in orodje za funkcionalno
genomiko ter njuna uporaba za zdravje v vseh
organizmih: 
izražanje genov in proteomika, 
strukturna genomika, 
primerjalna in populacijska genomika, 
bioinformatika, 
večdisciplinarna funkcionalna genomika,
usmerjena na osnovne biološke procese.
b) Uporaba znanja in tehnologij v genomiki in
biotehnologiji za zdravje:
tehnološke platforme,
preventiva in terapevtska orodja.
II. Boj proti poglavitnim boleznim:
a) Uporaben pristop k znanju o medicinski
genomiki in biotehnologiji za zdravje ob
pogostih boleznih:
diabetes,
bolezni srca in ožilja,
odpornost na antibiotike,
delovanje možganov,
staranje.
b) Boj proti raku.
c) Boj proti nalezljivim boleznim, povezanim z
revščino (AIDS, malarija, tuberkoloza).
Projektna mreža Slovenije
december 2005 27STROKOVNI PRISPEVEK
2 Angl. Thematic Areas; http://www.cordis.lu/fp6/sp1_wp.htm.
3 Angl. Life sciences, genomics and biotechnology for health; http://www.cordis.lu/fp6/lifescihealth.htm.
nadzor zdravstvenega tveganja, poveza-
nega s spremembami v okolju.
Šesto prednostno področje: 
Trajnostni razvoj, globalne spremembe in 
ekosistemi 8
Program ima tri glavna področja raziskav, ki so
naprej razdeljena na podpodročja:
I. Trajnostni energetski viri:
raziskave s kratkoročnimi,
raziskave z dolgoročnimi učinki.
II. Trajnostni kopenski transport:
okolju prijazni in konkurenčni transportni 
sistemi, 
varnejši, učinkovitejši in bolj konkurenčna
železniški in ladijski transport.
III. Globalne spremembe in ekosistemi:
plini tople grede,
vodni cikli in prst, 
bioraznolikost,
trajnostno upravljanje naravni površin.
Šesto prednostno področje je namenjeno
krepitvi znanstvenih in tehnoloških zmogljivosti za
vpeljavo koncepta trajnostnega razvoja v Evropi,
ki zajema okoljske, ekonomske in socialne vidike
razvoja s posebnim poudarkom na obnovljivih
energetskih virih, uravnoteženih transportnih
tehnologijah in trajnostnem upravljanju evro-
pskih kopenskih in morskih virov.
Sedmo prednostno področje:
Državljani in upravljanje v družbi znanja9
I. Družba znanja in socialna kohezija
pospeševanje ustvarjanja, širitve in uporabe
znanja ter vpliv slednjega na gospodarski in
socialni razvoj;
možnosti in izbire za razvoj družbe znanja;
raznolikost poti k družbi znanja.
II. Državljanstvo, demokracija in nove oblike
upravljanja
posledice evropske integracije in širitve za
upravljanje in državljane;
opredelitev področij odgovornosti in nove
oblike upravljanja;
reševanje konfliktov ter uveljavljanje miru in
zakonitosti;
nove oblike državljanstva in kulturne 
identitete.
Teme so lahko interdisciplinarne, vendar z
jasnim težnostnim središčem. Podpora bo
namenjena zlasti:
transnacionalnemu raziskovanju, primerja-
lnim študijam in koordiniranju razvojne statistike,
kvantitativnim in kvalitativnim kazalcem;
interdisciplinarnemu raziskovanju podpore
javnim politikam;
ustanovitvi in uporabi evropske platforme
raziskovalnih infrastruktur ter tudi podatkov in baz
znanja.
Četrto prednostno področje: 
Aeronavtika in vesolje6
V aeronavtiki so raziskave usmerjene v: 
I. krepitev konkurenčnosti podjetij, 
II. izboljšanje vplivov na okolje glede na emisije
plinov in hrupa, 
III. izboljšanje varnosti in zaščite letal ter
izboljšanje zmogljivosti in varnosti zračnega
prometa. 
Splošni cilji podprograma Aeronavtika so 
uresničevanje potreb družbe po bolj učinko-
vitem, varnem in okolju ter prijaznem zračnem
prometu. Vodilna vloga evropske aeronavtične
industrije je ustvariti konkurenčno verigo
dobaviteljev, vključno z malimi in 
srednjimi podjetji. 
Na področju vesolja je predvidena usmeritev
raziskav:
I. na integriranje produktov, modelov in 
procesov za aplikacije na področju okolja in
zaščite (GMES),
II. na razvoj uporabniških segmentov in storitev
(Galileo) ter 
III. integracijo širokopasovnih satelitskih 
telekomunikacij (SATCOM) z GMES in Galileo.
Peto prednostno področje: 
Kakovost in varnost živil ter prehrane7
Dejavnosti so namenjene raziskovalnim ekipam
na celotni prehranski verigi od "vilic do vil" (from
fork to farm) in bodo obsegale naslednja
področja:
I. Celotna prehranska veriga.
II. Epidemiologija s prehrano povezanih bolezni
in alergij.
III. Vpliv živil (hrane) na zdravje.
IV. Sledljivost v prehrani, predelavi, dodelavi, 
distribuciji in pripravi živil (proizvodna veriga).
V. Analizne metode, načini detekcije in 
nadzora.
VI. Varne in okolju prijazne metode in tehnologi-
je proizvodnje ter zdrava živila.
VII. Vpliv živalske krme na človekovo zdravje.
VIII. Zdravstvena tveganja zaradi vplivov okolja.
Peto prednostno področje sledi naslednjim 
ciljem:
uveljavitev sistema povezave med prehrano
in zdravjem; 
vzpostavitev integrirane specifične in
tehnološke podlage, potrebne za razvoj okolju
prijaznega sistema proizvodnje in distribucije
varnih, zdravih in bolj raznovrstnih živil za pestro
prehrano, z upoštevanjem kmetijstva, ribištva in
marikulture; 
nadzor prehranskega tveganja, temelječ
predvsem na biotehnoloških orodjih in 
ugotovitvah postgenomskih raziskav, 
Projektna mreža Slovenije
28 december 2005STROKOVNI PRISPEVEK
Instrumenti in oblike 
spodbujanja12
Različni projekti in ukrepi, ki so potrebni za
izvedbo šestega okvirnega programa, se imenu-
jejo instrumenti. Za raziskave, ki jih izvaja več
partnerjev hkrati, je na voljo več različnih instru-
mentov. Za raziskovalce posameznike in instituci-
je so na voljo tudi razni programi mobilnosti,
posebni projekti za mala in srednje velika 
podjetja, podpora za gradnjo in uporabo velikih
raziskovalnih infrastruktur. V šestem okvirnem 
programu lahko izbiramo med naslednjimi 
instrumenti:
mrežami odličnosti 
(NoE - Network of Excellence),
integriranimi projekti 
(IP - Integrated projects),
skupnim izvajanjem nacionalnih
raziskovalnih programov (Article 169),
posebnimi ciljnimi raziskovalnimi projekti
(STREP - Specific Targeted Research
Programmes),
koordinacijskimi dejavnostmi 
(CA - Coordination Actions),
posebnimi podpornimi dejavnostmi 
(SSA - Specific Support Action),
posebnimi raziskovalnimi projekti za mala in
srednja podjetja (Specific projects for SME's),
posebnimi ciljnimi raziskovalnimi in posebni-
mi ciljnimi inovacijskimi projekti (STREP - Specific
Targeted Research Projects, STIP - Specific
Targeted Innovation Projects),
raziskavami gospodarskih združenj
(Collective research),
specifičnimi programi za promocijo 
infrastrukture (Specific actions to promote
research infrastructures),
akcijami Marie Curie za mobilnost,
izobraževanje in odličnost.
Mreže odličnosti13
Mreže odličnosti so večpartnerski projekti,
katerih glavni cilj je utrditi znanstveno in
tehnološko odličnost na nekem določenem
raziskovalnem področju. To dosežemo z inte-
gracijo kritične mase raziskovalcev ali stroko-
vnjakov v mrežo odličnosti. Ti strokovnjaki morajo
sodelovati na skupnem programu dejavnosti.
Najpomembnejši cilj je ustvariti stopnjujočo se in
trajno integracijo raziskovalnih zmogljivosti
sodelujočih partnerjev. Hkrati pa je treba dopo-
lnjevati znanje na izbranem raziskovalnem
področju.
Mreže odličnosti so več kot le sheme za 
koordinacijo raziskav in izmenjavo informacij,
prav tako ni njihov glavni namen raziskvanje.
Sodelujoče organizacije morajo resno vlagati v
strukturne spremembe, katerih glavni cilj je trajna
SKLOP - Strukturiranje skupnega
evropskega raziskovalnega 
prostora10
Evropska unija želi odpraviti slabosti v strukturi
sedanje raziskovalne dejavnosti. Glavni cilji in
dejavnosti v tem sklopu se nanašajo na podro-
čja v tabeli 2. To so področja dejavnosti, v kater-
ih se lahko prijavljajo projekti poljubnih tem ne
glede na znanstveno ali tehnološko področje.
Tabela 2: Drugi sklop dejavnosti (strukturiranje skupnega
evropskega raziskovalnega prostora)
SKLOP - Krepitev skupnega 
raziskovalnega prostora11
Cilj tega sklopa je pobuda za koherentno
oblikovanje raziskovalne in inovativne politike v
Evropi tako, da bo koordinacija programov in
skupnih dejavnosti, ki bodo izvajani na naciona-
lnem, regionalnem in na mednarodnem
področju, ustrezno podprta. Dejavnosti v tem
sklopu so lahko poljubne in se lahko nanašajo
na katero koli znanstveno in tehnološko podro-
čje. Pri tem gre ali za koordinacijsko dejavnost ali
za ukrepe s ciljno podporo.  
Tabela 3: Tretji sklop dejavnosti (krepitev skupnega
raziskovalnega prostora)
Projektna mreža Slovenije
december 2005 29STROKOVNI PRISPEVEK
Strukturiranje skupnega evropskega 
raziskovalnega prostora
Raziskave in inovacije
Človeški viri in mobilnost
Raziskovalne infrastrukture
Znanost in družba
Krepitev skupnega raziskovalnega prostora
Koordinacija raziskovalnih dejavnosti
Razvijanje razvojne in inovacijske politike
4 Angl. Information society technologies;
http://www.cordis.lu/fp6/ist.htm.
5 Angl. Nanotechnologies and nano-sciences, knowledge-based
multifunctional materials and new production processes and
devices; http://www.cordis.lu/fp6/nmp.htm.
6 Angl. Aeronautics and space; http://www.cordis.lu/fp6/aero-
space.htm.
Projektna mreža Slovenije
30 december 2005STROKOVNI PRISPEVEK
Finančna integracija: združevanje javnega in
zasebnega financiranja raziskav, v katerega se
lahko vključita tudi Evropska investicijska banka
in EUREKA.
Pomembni dejavnosti pri tej vrsti projektov sta
tudi širjenje in prenos znanja med partnerji na
področju managementa znanja. Da bi bili vsi
cilji doseženi, je treba opraviti še analizo in 
oceniti razvite tehnologije ter po potrebi izdelati
poročilo vpliva na okolico, povezanega z
dejavniki, ki bodo nastali z eksploatacijo 
pridobljenega znanja. 
Pri integriranih projektih morajo sodelovati 
najmanj trije partnerji iz treh različnih držav
Evropske unije. Najmanjše število partnerjev je
vedno določeno pri pozivu za oddajo predloga
projekta. Z izkušnjami se je pokazalo, da je za
izvajanje take vrste projektov praviloma potre-
bno večje število partnerjev. Stroški izvajanih
dejavnosti na projektu ponavadi dosežejo 
vrednost nekaj deset milijonov evrov. Spodnje
najnižje meje vrednosti projekta ni, pomembno
je le, da ima izvajalec poleg visokih ambicij še
potrebno kritično maso zmogljivosti za dobro
izvajanje projekta. Finančni prispevek bo podan
v obliki subvencije k proračunu projekta.
Evropska komisija prevzame del stroškov, 
nastalih pri projektu. Višina sofinanciranja je za
vsako dejavnost, ki se izvaja v projektu, dolo-
čena posebej. 
Mreže odličnosti se uporabljajo v vseh sed-
mih prednostnih področjih in v posebnem pro-
gramu za jedrske raziskave. V določenih uprav-
ičenih primerih se lahko izvajajo tudi na nekater-
ih drugih področjih.
Skupno izvajanje nacionalnih
raziskovalnih programov16
Projekti tega instrumenta zahtevajo sodelo-
vanje na ravni nacionalnih vlad. Namen tega je
skupno izvajanje in integracija celotnega
nacionalnega ali regionalnega programa za
določeno tematsko področje. Za izdelavo pred-
loga je potreben sporazum, ki zahteva skupno
pobudo več držav članic EU, zastopanih s svoji-
mi nacionalnimi programi. Pri tem pa morajo
sodelovati z evropsko komisijo, ki bo pomagala
izdelati predlog. Postaviti ali izdelati je treba
posebno strukturo izvajanja. Ti nacionalni projek-
ti se lahko izvajajo na prav vseh področjih, ki jih
pokriva šesti okvirni program. Pričakovani
prispevek evropske komisije lahko doseže 
vrednost nekaj deset milijonov evrov ali več. 
integracija njihovih raziskovalnih zmogljivosti v
mrežo odličnosti. To zahteva prevzemanje
obveznosti na vseh ravneh odločanja v orga-
nizaciji, med drugimi tudi v vrhunskem 
managementu in finančni službi.
Najpomembnejši dosežek je trajno restruktuiran
in preoblikovan način izvajanja raziskav v Evropi.
V projektu mreže odličnosti morajo sodelovati
najmanj trije partnerji iz treh različnih držav
Evropske unije14. Treba je poudariti, da to število
sodelujočih niha pri vsakem projektu. Najmanjše
število partnerjev je vedno objavljeno v pozivu
za oddajo predloga projekta.
Večje mreže zajemajo nekaj sto raziskovalcev
hkrati. Obstajajo pa tudi manjše mreže, katerih
velikost je bolj omejena. Takšne mreže so 
podprte pod pogojem, da zasledujejo 
ambiciozno zastavljene cilje in zajemajo kritično
maso, potrebno za doseganje teh ciljev.
Prispevek Evropske komisije bo izplačan v obliki
subvencije, ki lahko znaša od nekaj milijonov pa
do nekaj deset milijonov evrov.
Mreže odličnosti se uporabljajo na vseh sedmih
prednostnih področjih in v posebnem programu
za jedrske raziskave. Mogoče jih je uporabiti še v
določenih posebnih primerih. 
Integrirani projekti15
Integrirani projekti so večpartnerski projekti za
podporo ciljno usmerjenih raziskav. Njihov glavni
namen je ustvarjanje znanja, potrebnega za
izpolnitev tematskih prednostnih nalog. Da bi
dosegli zastavljene cilje, povezane s poveča-
njem evropske konkurenčnosti in nujnimi 
socialnimi potrebami, morajo ti projekti obsegati
kritično maso raziskovalcev. Projekti morajo
nujno zajemati raziskovalne dejavnosti, lahko pa
obsegajo tudi dejavnosti tehnološkega razvoja
in demonstracij. V določenih primerih imamo
lahko v projektu tudi izobraževalne dejavnosti.
Projekt, ki bi ga radi izpeljali, je lahko na kateri
koli točki raziskovalnega postopka. En sam 
projekt lahko pokriva tudi vse raziskave, od
osnovnih do uporabnih. Pri integriranih projektih
poznamo več oblik združevanja:
Vertikalna integracija: združevanje nosilcev,
vključenih tako v pridobivanje znanja kot tudi v
tehnološki razvoj in prenos.
Horizontalna integracija: združevanje cele
vrste večdisciplinarnih dejavnosti.
Integracija na podlagi dejavnosti: 
združevanje različnih raziskovalnih dejavnosti, od
baznih do aplikativnih raziskav ter varovanja
intelektualne lastnine, razširjanja znanja, 
izobraževanja in podobnega.
Sektorska integracija: združevanje izvajalcev
iz zasebnih in javnih raziskovalnih institucij, še
posebej med univerzo in industrijo ter malimi in
srednje velikimi podjetji.
7 Angl. Food quality and safety; http://www.cordis.lu/fp6/food.htm.
8 Angl. Sustainable development, global change and ecosystems;
http://www.cordis.lu/fp6/sustdev.htm.
sodelujočih v projektu je vedno objavljeno s
pozivom za oddajo predloga projekta.
Posebne podporne dejavnosti19
Podporne dejavnosti so na področjih izvaja-
nja bolj omejene kot spremljevalne dejavnosti iz
prejšnjih okvirnih programov. Cilj teh projektov je
prispevati posebne podporne dejivnosti k 
izvajalnim dejavnostim delovnega programa ter
podpora analizi in širjenju rezultatov ter pripravi
prihodnjih dejavnosti. Namen tega je Evropski
komisiji omogočiti doseganje ali postavljanje
strateških ciljev na področjih raziskav in
tehnološkega razvoja. Projekti so namenjeni 
izvajanju spremljajočih dejavnosti k šestemu
okvirnemu programu: 
organizaciji konferenc, 
organizaciji seminarjev, 
izvajanju študij in analiz, 
sodelovanju delovnih in izvedenskih skupin, 
operativni podpori, širjenju ter izvajanju 
informacijskih in komunikativnih dejavnosti,
kombinaciji zgoraj naštetih dejavnosti. 
Projekte te vrste lahko prijavi tudi samo en 
partner. So nadaljevanje projektov spremljajočih
ukrepov (accompanying measures) petega
okvirnega programa.
Posebni raziskovalni projekti za
mala in srednje velika podjetja20
V okviru sedmih tematskih prednostnih
področij šestega okvirnega programa je 15
odstotkov sredstev namenjenih malim in srednje
velikim podjetjem za njihovo sodelovanje v 
integriranih projektih (IP), mrežah odličnosti
(NoE) in posebnih ciljnih raziskovalnih projektih
(STREP). Mala in srednje velika podjetja pa se
lahko pridružujejo tudi programu človeških virov
in mobilnosti, in sicer kot gostitelji znanstvenikov iz
tujine oziroma so njihovi zaposleni štipendisti v
tujih institucijah ali pa sodelujejo v izobraževalnih
mrežah. Mala in srednje velika podjetja lahko
sama prijavljajo tudi projekte posebnih 
podpornih ukrepov (ne potrebujejo drugih 
partnerjev).
a) CRAFT projekti 
(angl. CRAFT - Co-operative research)
CRAFT projekti pomenijo nadaljevanje tovrst-
nih projektov iz petega okvirnega programa. Pri 
projektu morajo sodelovati najmanj tri mala ali
srednje velika podjetja iz dveh različnih držav in
dva izvajalca raziskav. Gre za pomoč pri 
specifičnih problemih ali potrebah. Pri tem 
izvajalci projekta pomemben del znanstvenih,
tehnoloških ali razvojnih dejavnosti predajo
Posebni ciljni raziskovalni in
posebni ciljni inovacijski projekti17
Oba tipa istrumentov podpirata večpa-
rtnerske raziskovalne, demonstracijske ali 
inovacijske projekte. Sta nadaljevanje projektov
iz prejšnjega, petega okvirnega programa. Cilj
obeh instrumentov je podpora dejavnosti na
področjih raziskav, tehnološkega razvoja in
demonstracij ali inovacij. Pri teh projektih gre za
bolj omejeno področje raziskav, zato so zasta-
vljeni manj ambiciozno kot integrirani projekti.
Prispevek Evropske komisije se lahko giblje med
nekaj sto tisoč in nekaj milijonov evrov.
Subvencija je podana kot prispevek k proračunu
projekta (v odstotkih glede na skupne nastale
stroške). Pri teh projektih morajo sodelovati 
najmanj trije partnerji iz treh različnih držav
Evropske unije ali dva iz drugih držav, ki so pred-
videne za prejemanje sredstev EU, in eden iz
držav članic EU. Pravila o sodelovanju in številu
sodelujočih v projektu je vedno objavljeno s
pozivom za oddajo predloga projekta. Posebni
ciljni raziskovalni projekti se izvajajo na področju
vseh prednostnih tem. Prav tako jih je mogoče
izvajati na področjih:
politike skupnosti,  
predvidevanja vpliva znanosti,
tehnoloških potreb družbe,
posebnih internacionalnih kooperacijskih
raziskovalnih dejavnosti,
raziskovalnih dejavnosti, ki ustvarjajo 
harmonijo med znanostjo in družbo.
Posebni ciljni inovacijski projekti so namenjeni
raziskavam, preiskavi veljavnosti ter širjenju novih
inovativnih konceptov in metod na območju
Evrope.
Koordinacijske dejavnosti18
Koordinacijske dejavnosti so večpartnerski
projekti. Njihov namen so pospeševanje ter 
podpora mreženju in koordinaciji raziskovalnih in
koordinacijskih dejavnosti. Ta instrument je
nadaljevanje iz prejšnjega, petega okvirnega
programa. Projekti koordinacijskih dejavnosti
obsegajo izvajanje, organizacijo in vodenje
skupnih iniciativ ter tudi organizacijo konferenc,
sestankov, izvajanje študij, izmenjavo 
izvedencev, izmenjavo in širjenje dosežkov 
projektov, uvedbe skupnega informacijskega 
sistema in izvedenskih skupin. Izvajanje koordi-
nacijskih dejavnosti je Evropska komisija 
financirala stoodstotno. Pri teh projektih morajo
sodelovati najmanj trije partnerji iz treh različnih
držav Evropske unije ali dva iz drugih držav, ki so
predvidene za prejemanje sredstev EU, in eden
iz držav članic EU. Pravila o sodelovanju in številu
Projektna mreža Slovenije
december 2005 31STROKOVNI PRISPEVEK
Projektna mreža Slovenije
32 december 2005STROKOVNI PRISPEVEK
Akcije Marie Curie za mobilnost,
izobraževanje in odličnost
Akcije Marie Curie za mobilnost, izobraževa-
nje in odličnost omogočajo izvajanje različnih
izobraževalno izmenjevalnih dejavnosti za 
individualne raziskovalce na različnih stopnjah
raziskovalne kariere. Posameznim institucijam
omogočajo izvajanje projektov izmenjave 
izvedencev ali raziskovalcev. Tako lahko pošljejo
svoje raziskovalce v tujino na dodatno
izobraževanje ali delo v specialnih projektih,
hkrati pa pridobijo tuje raziskovalce z znanjem s
področij, ki ga sami nimajo. V okviru sheme
Marie Curie lahko izbiramo med naslednjimi
podsklopi:
izvajanje gostiteljskih dejavnosti 
(Host-driven actions),
izvajanje individualnih dejavnosti 
(Individual-driven actions),
promoviranje in priznavanje znanstvene
odličnosti (Promoting and recognising 
excellence),
vračanje in reintegracijski mehanizmi 
(RRG, IRG - Return and Reintegration
Mechanisms).
Uporaba instrumentov
Instrumentov ni mogoče uporabljati polju-
bno. Evropska komisija je posebej določila, kateri
se uporabljajo za posamezna raziskovalna
področja. To si lahko podrobneje ogledamo v
tabeli 4.
Področja dejavnosti v projektih
šestega okvirnega programa
V šestem okvirnem programu je Evropska
komisija jasno določila pet področij dejavnosti, ki
so osnovno napotilo organizacijam, kako obliko-
vati svoje projekte. V projektu naj se izvajajo tista
dela, ki so potrebna za izvedbo teh dejavnosti. V
instrumentih šestega okvirnega programa je
podanih pet različnih področij dejavnosti:
raziskave, tehnološki razvoj in inovacijske,
demonstracijske,
izobraževalne,
managementske dejavnosti konzorcija,
druge specifične dejavnosti.
določeni strokovni organizaciji, ki te dejavnosti
izvede za njih. Reševanje teh specifičnih proble-
mov lahko prevzamejo tudi inovativna ali "high-
tech" podjetja v sodelovanju z raziskovalnimi
centri in univerzami. Sredstva za izvedbo projek-
ta znašajo od 0,5 do 2 milijonov EUR. Izvajanje
projekta lahko traja od enega do dveh let. 
b) Raziskave gospodarskih združenj 
(angl. Collective research)
Projekte lahko pripravijo (naročijo) gospo-
darska združenja ali panoge, v katerih prevladu-
jejo mala in srednje velika podjetja pri ustreznih
raziskovalnih institucijah. Najmanjše število 
partnerjev je tri ali štiri, in sicer eno evropsko
združenje podjetij ali dve nacionalni združenji
skupine podjetij ter dva izvajalca raziskav.
Sredstva za izvedbo projekta dosežejo od dva
do pet milijonov EUR. Izvajanje projekta lahko
traja od dveh do treh let. Postopek ocenjevanja
poteka na dveh stopnjah. Najprej prijavitelj
pripravi idejni osnutek projekta. Če je ocena
tega dovolj visoka, Evropska komisija povabi 
prijavitelja k pripravi celotnega predloga 
projekta.
Specifični programi za promocijo
infrastrukture21
Pri teh projektih se izvajajo naslednje
dejavnosti:
Integracijske (Integrating Activities):
vsaj trije partnerji iz vsaj dveh različnih držav se 
dogovorijo za uporabo izbrane infrastrukture.
Razvoj komunikacijske mreže
(Communication Network development): na
podlagi sedanje raziskovalne infrastrukture in
tematsko povezano z drugim prednostnim
področjem, tehnologijo informacijske družbe, se
uveljavlja hitra mreža velikih zmogljivosti med
sodelujočimi partnerji.
Mednarodna dostopnost (Transnational
acess): je dejavnost, ki raziskovalnim skupinam
in posameznim raziskovalcem omogoča
dostop do večine raziskovalnih infrastruktur, ki so
redke in omogočajo zelo dobre raziskave.
Študije modelov (Design studies): 
omogočajo izvedbo študij in tehničnega dela
za pripravo novih infrastruktur v Evropi ali za
dostop k infrastrukturam zunaj nje.
Študije o razvoju novih infrastruktur
(Construction of new infrastructures).
9 Angl. Citizens and governance in a knowledge-based society; http://www.cordis.lu/fp6/citizens.htm. 10 Angl. Structuring the European Research
Area; http://www.cordis.lu/fp6/sp2_wp.htm. 11 Angl. Strengthening the foundations of ERA; http://www.cordis.lu/fp6/find-doc.htm#wps.
Projektna mreža Slovenije
december 2005 33STROKOVNI PRISPEVEK
12 Angl. Instruments; http://www.cordis.lu/fp6/find-doc.htm#instruments. 13 Angl. NoE-Network of Excellence; http://www.cordis.lu/fp6/
instrument-noe/.   14 V projektu lahko sodelujejo tudi organizacije iz drugih držav. Evropska komisija določa, katere države so upravičene 
prejemanja asredstev iz EU. Informacije je mogoče najti na spletni strani http://cordis.lu/fp6/inco_policies.htm. 15 Angl. IP ? Integrated projects;
http://www.cordis.lu/fp6/instrument-ip/.  16 Angl. Article 169; http://www.cordis.lu/fp6/instrument-169/. 17 Angl. STREP ? Specific Targeted Research
Projects, STIP - Specific Targeted Innovation Projects; http://www.cordis.lu/fp6/instrument-strp/.  18 Angl. CA? Coordination Actions;
http://www.cordis.lu/fp6/instrument-ca/. 19 Angl. SSA ? Specific Support Action; http://www.cordis.lu/fp6/instrument-ssa/.20 Angl. Specific 
projects for SME's; http://www.cordis.lu/sme/. 21 Angl. Specific actions to promote research infrastructures; http://www.cordis.lu/fp6/infrastructures/.
Tabela 4: Prikaz uporabe instrumentov na posameznih raziskovalnih področjih
Demonstracijske dejavnosti
Demonstracija pomeni oblikovanje rezultatov
industrijskih raziskav v načrte, priprava konstru-
kcije za nove, spremenjene ali izboljšane izdelke,
procese in storitve, bodisi da so namenjeni za
prodajo ali uporabo. Vsebujejo tudi izdelavo
prvega prototipa, ki ne sme biti komercialno
uporabljen. Vsebujejo lahko tudi shematično
oblikovanje in konstruiranje drugih produktov,
procesov ali storitev ter demonstracijskih proje-
ktov ali vodilnih projektov, pod pogojem, da
takšni projekti ne morejo biti preoblikovani ali
uporabljeni za industrijsko uporabo in komercial-
no izkoriščanje. Ne vsebujejo pa rutinskih ali 
periodičnih sprememb na proizvodih, proizvo-
dnih linijah, proizvajalnih procesih, sedanjih 
storitvah in operacijah v napredku, pa čeprav
takšne spremembe pomenijo izboljšavo.   
Demonstracijske dejavnosti so dejavnosti
dokončnega izoblikovanja, preiskovanja 
veljavnosti v laboratorijih in predindustrijskega
ocenjevanja ene ali več tehnologij z namenom
preveriti njihovo komercialno vrednost in 
vrednost za uporabo v prihodnosti. 
Te dejavnosti lahko vsebujejo 
(a niso nanje omejene):
konstruiranje in izdelavo prototipa,
testno presojanje veljavnosti,
velike infrastrukture, uporabljene za
preizkušanje prototipov,
začetno potrdilo za namene preizkušanje.
Izobraževalne dejavnosti
Namen teh je pridobiti napredno
izobraževanje za raziskovalce in druge ključne
osebe, kot so: raziskovalni managerji, industrijski
izvrševalci (posebej za mala in srednje velika
podjetja) ter potencialni uporabniki znanja.
Takšne izobraževalne dejavnosti naj bi prispo-
mogle k profesionalnemu razvoju naštetih oseb. 
Izobraževanje lahko prav tako obsega dejavno-
sti, ki jih izvajajo posebne izobraževalne 
organizacije, ki lahko sodelujejo v šestem
okvirnem programu, čeprav ne izvajajo 
posebnih raziskovalnih in tehnološko razvojnih ali
inovacijskih dejavnosti.
Projektna mreža Slovenije
34 december 2005STROKOVNI PRISPEVEK
Raziskave, tehnološki razvoj in 
inovacijske dejavnosti
a) Dejavnosti raziskav in tehnološkega 
razvoja 
Te vrste dejavnosti lahko vsebujejo:
Raziskave, namenjene širjenju znanstvenega
in tehničnega znanja, vendar ne za industrijske
ali komercialne namene22 .
Raziskave kritičnega prizadevanja z
namenom pridobivanja novega znanja, ki bo
uporabno za poznejši razvoj novih izdelkov, 
procesov, storitev ali pa bodo pripomogla k
pomembnemu izboljšanju sedanjih izdelkov,
procesov in storitev.
b) Inovacijske dejavnosti 
Organizacije so spodbujane tudi na
področju inovacijskih dejavnosti, ki jih lahko 
izvajajo v svojih projektih. Takšne dejavnosti so
gmotno podprte s strani EU pod istimi pogoji kot
raziskovalne in tehnološko razvojne dejavnosti.
Značlne dejavnosti, povezane z inovacijami, so:
Zaščita intelektualne lastnine: zaščita znanja
in rezultatov ustvarjenih s projektom (vsebuje
iskanje patentov, zapisovanje patentov itd.).
Širitvene dejavnosti, prek meja konzorcija:
publikacije, konference, delavnice in dejavnosti,
ki bazirajo na spletu. Cilj tega je širjenje znanja in
tehnologije, pridobljene s projektom.
Študije na bazi socialno-ekonomskih vidikov:
ocenitev pričakovanega širšega socialnega
vpliva razvitega znanja in tehnologije ter tudi
analiza dejavnikov, ki bodo vplivali na njihovo
uporabo (standardizacija, etični in urejevalni
ukrepi).
Dejavnosti, ki pospešujejo eksploatacijo 
rezultatov: izdelava načrtov za uporabo in 
širjenje znanja, ki je bilo pridobljeno s projektom.
Izdelava študij izvedljivosti ustvarjanja transferjev
med podjetji in podobno. Dejavnosti doseganja
hitre in velke uporabe najnovejših tehnologij.
Dejavnosti, ki zajemajo ocenjevanje, preizkuša-
nje ter vrednost in obetavnost še ne popolnoma
razvitih tehnologij in raznih rešitev ter njihovo
dosegljivost in prenos v prakso za zgodnje 
izkoriščanje. V večini se te dejavnosti pričakujejo
od malih in srednje velikih podjetij.
Inovacijske dejavnosti lahko izvajajo tudi
organizacije, ki imajo ustrezne zmogljivosti in
management ter ustrezne izkušnje s področja 
širjenja in prenosa znanja. Za te organizacije ni
nujno, da izvajajo kakršne koli raziskovalne,
tehnološko razvojne ali inovacijske dejavnosti.
22 Gre za temeljne raziskave, za razvoj novih tehnologij, znanja itd. 23 Revizijska potrdila mora pridobiti in posredovati Evropski
komisiji koordinator konzorcija.
Projektna mreža Slovenije
december 2005 35STROKOVNI PRISPEVEK
Managerske dejavnosti konzorcija
Managerske dejavnosti konzorcija obsegajo
dejavnosti, ki jih lahko izvaja kateri koli od
pogodbenikov v konzorciju ali pa so lahko ome-
jene le ne nekatere pogodbenike (razen pri
revizijskih potrdilih23). Te dejavnosti vsebujejo
naslednje:
pridobivanje revizijskih poročil od vsakega
pogodbenika v konzorciju,
izvajanje razpisov konzorcija za pridobivanje
novih članov pogodbenikov v skladu s skrbjo za
pogodbeni projekt,
vzdrževanje konzorcijskih dogovorov, če je
obvezno,
vzdrževanje finančne varnosti kot bančne
garancije, če to zahteva EU,
koordinacija tehničnih dejavnosti projekta,
vsesplošen pogodbeni, moralni, finančni in
administrativni management,
nadziranje celotne kakovostne ravni 
napredovanja projekta,
nadziranje znanstvenih in družbenih 
rezultatov, povezanih z raziskovalnimi dejavno-
stmi, opravljenimi v projektu, ter
katere koli druge managerske dejavnosti, ki
so predvidene v aneksih.
Managerske dejavnosti konzorcija obsegajo
tudi dejavnosti, ki jih izvajajo specializirane 
organizacije v projektnem managementu,
čeprav ne izvajajo specifičnih raziskovalnih in
tehnološkorazvojnih ter inovacijskih dejavnosti.
Tabela 5: Različni tipi dejavnosti, ki jih zajema določen instrument 
Sklep
Evropska komisija je za področje raziskav in
razvoja izdelala načrt strategij in ciljev, ki jih želi v
določenem času doseči. Da bi organizacije
uspešno prijavljale in izvajale projekte v šestem
okvirnem programu, morajo imeti strategije v
projektih prilagojene strategijam Evropske
komisije. Zato je ključnega pomena, da pri-
javitelji projektov poznajo oblike projektov,
znanstvena področja in dejavnosti, ki jih
Evropska komisija podpira. Šele tedaj lahko
izberejo ustrezen tip instrumenta in izdelamo
predlog projekta. Po podatkih Evropske komisije
je večina predlogov projektov zavrnjenih prav
zaradi slabega poznavanja šestega okvirnega
programa.
Literatura
Hauc, A. (2002): 
Projektni management. Ljubljana: GV Založba
Komisija, EU (2002):
The 6th Framework Programme in brief. Dostop na:
ftp://ftp.cordis.lu/pub/
documents_r5/natdir0000040/s_1926005_20030402_15
0735_6FPL021926en.wd9.doc (8. 11. 2004)
Komisija, EU (2004):
Guide to financial issues relating to indirect actions of
the Sixth Framework Programmes. Dostop na:
ftp://ftp.cordis.lu/pub/documents_r5/natdir0000074/s
_2034005_20041008_154155_2034en.pdf (8. 11. 2004)
Druge specifične dejavnosti
Nanašajo se na druge, razen prej omenjene
dejavnosti, specifične za vsak instrument:
mreže odličnosti: programi združenih 
djavnosti,
posebni ukrepi za spodbujanje raziskovalnih
infrastruktur:
kot obveznost, koordinacije/mrežne 
dejavnosti,
kot možnost:
:: internacionalni dostop do 
raziskovalnih infrastruktur,
:: povezovalne dejavnosti,
:: katere koli druge dejavnosti.
Zato mora biti spodbujanje raziskovalnih 
infrastruktur sestavljeno iz:
obvezne koordinacije/mrežne dejavnosti,
ali iz ene ali več naslednjih dejavnosti:
raziskave in tehnološki razvoj ter 
inovacijske dejavnosti,
demonstracijske,
druge specifične dejavnosti,
koordinacijske dejavnosti:
koordinacije/mrežne dejavnosti,
posebne podporne dejavnosti: je po defini-
ciji specifična dejavnost za dejanje v nekaterih
specifičnih primerih, obsega dostop do razisko-
valnih infrastruktur.
Dejavnosti v instrumentih
Ko izvajalec projekta izbere tip instrumenta ali
obliko projekta, je s tem izbral tudi področja
dejavnosti, ki jih bo v okviru svojega projekta
izvajal. Evropska komisija jasno določa, kateri tipi
dejavnosti se lahko izvajajo pri posameznih
instrumentih ali projektih. To si lahko podrobno
ogledamo v tabeli 5.
Projektna mreža Slovenije
36 december 2005STROKOVNI PRISPEVEK