Gospodarske stvari. Dve glavni bolezni sadnega drevja. Kakor človek in živina, tako je tudi vse drugo na svetu podvrženo raznim težavara in boleznim. Pri tem tudi ni izvzeto sadno drevje. Tudi njega napadajo razne bolezni, da je ovirajo v rasti, sčasoma pa je pokončajo. Med mnogimi drugimi omenimo danes le dve, rekel bi glavni bolezni, ki napadata najrajši jablane in te dve se imenujeta r a k in pereči ogenj. Rak se iraenuje bolezen, ki se najrajše prikaže ondi, kjer smo ralademu drevescu kakšno vejo odrezali. Okoli te zareze se začne napravljati nekak obrunek, kateri se čedalje bolj širi, v sredi njega pa ostaja suh les, nekako osmojen. Ako je bolezen huda, ne jenja poprej, da razleze čez celo deblo in konec tega je — smrt drevesa. Iz skušnje lahko govorim, da se mi je sredi leta s sadjem obloženo drevce m a h o m a posušilo! Kaj je pravi uzrok tej bolezni? O tem vprašanju so govorili že mnogo bolj učeni sadjarji od nas, vendar gotovega prav niso dognali. Neki sadjerejec iz Nemškega je hvalil sredstvo, rakovo rano za časa izrezati, pa nanjo navezati sveže ilovice. Temu sredstvu mi ne oporekamo, ker snaženje ran je povsodi prvo zdravilo. Toda skrben zdravnik še z vsem tem ni zadovoljen! On hoče videti Se globokoje, da s tem pride do vira bolezni. In res, ako «rakovo» bolezen natančno preiskujemo, rano skrbno izčistimo, našli bomo škodljivca, kateri je uzrok tej bolezni. To je nekak črv ali gosenica, katera se zajš ne samo na kožo, nego tudi v les in sicer k strženu, vsled česar imamo žalibog skoraj vsa vrtna drevesa — votla! Ne bode greh, ako toraj temu škodljivcu sledimo, da ga zasačimo, za kar nimamo časa samo ob času obrezovanja v spomladi, terauč imamo ga iskati ob vsakem času. Ako vidiš na drevesu — mladem in starem —• nekako rano, preiskuj jo in če najdeš pod njo neki prah, — kar je iztrebljenje gosenice — bodi prepričan, da si zasledil pravega sovražnika! SedaJ kaže, rano do svežega lesa lepo izrezati, navrh pa še preiskati, če ni kake luknje od nje. Ako najdemo poslednjo, moramo ji skrbno slediti, ker v nji bodemo našli naposled več ali manj debelega črva. Do tega ne pridemo lahko z navadnim nožem, s katerim skorjo otrebimo, temuč rabimo nekak kavelj od žice (drata), s katerim, prikrivljenim, lahko sledimo za črvom; če ga ne 'moremo izvleči, ga vsaj umorimo in rana se bode kmalo zarasla. Žalibog najdemo veliko od raka ranjenih in bolehajočih dreves na naSih vrtih. Preiskujmo jih in če zasledimo tega škodljivca, črva, potem glejmo, da ga dobimo! To je naSe izvirno sredstvo proti bolezni «raku,» kateri nam vsako leto toliko drevja ugonobi. S tem pa še ni rečeno, da bi ta bolezen ne imela izvira drugje, vendar doberšen kos začetka in vstrajanja smo ji s tem pregnali. (Konec prihodnjič.) Sejmi. Dne 21. v Poljčanah, na Ptujski gori, v Brežicah. Dne 23. maja v Loki, Št. Lovrencu na Koroški železnici, v Poljčanah, Središču, Olimju, Rajhenburgu, Sopotah in Velenju. Dne 25. v Vitanju, Ivniku, na Jarenini, v Slivnici, Ormožu, pri Sv. Urbanu pri Ptuju, Rogatcu, Dobju, pri Sv. Filipu pri Kozjem, v Soseski (svinjski).