Jannš Golec: Ne kliči vragal Moja rojstaa župaija je dobila novega župnika, stari je stopil v pokoj, a ostal v fari. Kakor žalibog po drugod, je bilo za mojih mladostnih dni ludi pri nas veliko moških faranov, ki so med pridigo ia službo božjo podpirali cerkvene zidove od zuaaj — mesto svoj dušai blagor znotraj cerkve. Ta vse graje vredna razvada postajanja zuaaj cerkve je grizla ter pekla aovega gospoda župnika ia sklenil jo je odpraviti aa kp ia mirea način. Stari gospod je daroval neko aedeljo pozao daritev, naši moški grešniki so zopet skrbeli od zunaj, da se cerkcv ae bi kam nagnila. Kar naeakrat so se odpahaila z ropotom vellka cerkvena vrata, v cerkev je privrel cel trop moških od zuaaj je donel v mogočaem glasu: Miserere — Vse se je začudeno ozrlo po hramu božjem, gledalo prestrašcne — ravnokar došle moške postave, ki so se drenjak proti glavncma oltarju od zuaaj pa nam je udarjal na ušesa svečani pogrebni mi- serere . Stari gospod jc odmaševal ia še le po končani sveti aiaši smo zvedeli, da jc novi gospod župnik oblekel korok, črno štolo in s škropilnikom ter mrtvaškimi bnkvami napodil v cerkev aepotrebnc ia pohujšljive zunanjc podporaike cerkve. Vsi so poiskali zavetje pred blagoslovljeao vodo ia mrtvaškirai molitvami v cerkvi, k rajai Koferc ai bežal, ampak dopustil, da ga je gospod poškropil z usodepolao blagoslovIjeao vodo in mu zabil v neposlušno uho aekaj stihov iz pretresljivega aiisercre —  Moji bogaboječi župljani so odobravali ta korak novega gospcnla župaika; a vsak se je z aekakim strahoui spomail zakrkajeaega Kofcrca, ki ai pokazal strabu ne prcd blagoslovljeno vodo, ae prcd miserere  Kdo za Boga milega je bil ta Koferc, bo vprašal rsakdo? Skoro gotovo je bil moj rojak, a se je v mla- dosti klatil aekod po tujini ia ko se je vrail v domoviao, si je kupil majhen vinogradič ia si postavil koč.uro. Bil je aa dolgo potegnjeae postave in suh, gotovo mu ai nosil neiraeaovaai del človeškega lelesa četrt kile mesa. Imel je navado, da je vedao žvečil tobak ia vsaj jaz ga aisem videl nikdar brez «čika« v ustih. Pehal se ni skozi živijenje s težkim poljskim dclom, ampak so ga le klicali radi v vinogradc in sadoaosnike, kjer je z uspehom cepljaval trtae tcr sadne divjake. Svoj viaogradič je imel vzorno obdelan, kozo pri bajli ia ob obilnih prostih urah sc je podil po šumah za tiči, vevericaaii, jazbecc je izkurjeval iz lukeaj ia polhe je zaal loviti kot aikdo drugi v fari. Gledc javnega življcnja ia politike jc vcljal med domačiai kot modrijaš, ki se je šolal v tujiai, v verskem ozini je bil svobodomiseln in v svoji moški dobi gotovo nikdar ai vidcl v obraz domačega famcga patrona sv. Miklavža. Osovražcn ni bil, ker ai bil pretepač, a ravao radi ajegovega brczveiskega značaja ni nikdo sklepal z njini posebaega prijateljstva. Posestaiki koslanjevih gozdov so ga imeli precej aa piki, ker jc brez vprašanj rezil po šumah inlade kostanjiče ter pletel iz njih prav lične bičnikc, ali kakor pri aas piavmio: gajžajake. Tc bičaikc je prodajal v večjih množiaah po sejiaih iti sirer za scksar koraad. Najbrž je pri tej kupčiji dobro zaslužil, ker se je je držal prav do svoje acsrečae smrti. Mladi gospodarji in fantje gizdalini so ga celo imcli v čislih, ker je znal gladko briti ia lasc slriči brcz slopnjic. Opravil je celo nedeljsko prcobkko aa glavi lcr po obrazu za štirjačo ali «pakel« tobaka. Kar se tiče moje osebe, aioram prizaati, da sva si bila debra, sem rad poslušal ajegove kvante o tičjih gnozdih, jazbečevih luknjah ia enkrat aie je vzel scboj aa polšji lov. Še daaes se spominjam živo, kako sva šla preccj daleč proti Kozjem v mogočen gozd, kjcr so rastli sami bogzr.a koliko let stari kostanji, ki so bili precej štor- aati. Koferc si je odrezal kolec, udribal z njim po ko- stanjtti ia pazljivo poslušal. Pregledal je kostaaj od spodaj do prvih vej, zopet udaril po njem s kolcem, povohal pri spodaji luknji, pljunil, da mu je brlizgaila rujava slina na dakč skozi zobe ia zagodel: «Poba, lu pa bo nekaj.« Odrezal mi je dolgo ter vitko šibo in si zaeel na moje začudenjc slačiti hlače. Zgorajo odprtino' hlačaice je trdao zvezal s špago ia se spustil v pkzanje po deblu aavzgor v samih gatah. Ko sc je potegnil do prvih vej, se je aa dolgo zagledal v okioglo luknjo. Pljunil je z drevesa, pogaal celo čik iz ust, naslavil nezavezaai del hlačnice na luknjo ia mi zapovedal: «Sedaj pa porini, poba, šibo v spodnjo luknjo in štoraj po ajej kolikor moreš.« Štoril scm, kakor mi je biio naroceao, pogledoval na kvišku in zapazil, da je pri vsakeni suaku s šibo iz štora nekaj frknilo v hlačnico. Štoral in štoral sem, Koferc se je miizal med vejarai v gatah ia menil: «Pri moj dnš, kaj jih je.« Dregal seai kakih deset mimU po šlorastem deblu in Koferc jc zadovoljen menil: «Eaajst jih imam, ae bo več, lahko nebaš.« Odmakail je hlačaico od lukaje jo tudi spodaj Irdno zavezal, se spustil aa tla, zagrabil hlače za prazao hlačaico in:. lop, lop, s polao hlačaico po dcblu. Iz zavezaae hlačaice, ki je padala po šlorn je bil čuti obupai cvil, a Kofcrc je neusmiljcno udrihal po kostanju, dokler je sploh kaj cvekalo iz hlač. Nato je odvezal hlačaico ter izsul iz aje lepih, dcbelih — — 11 polhov — —. Na ta preprosli način sva jiii aalovila lislokrat 30, nakar se je Kofcrc oblekel ia aie poučil, češ: «Pri moj duš, lako lovim polhe jaz po daevu.« Tak je Jbil torej že rajni Kofcrc v glavaih obrisih po telesu, duši ter znnimanjn. Ko scm šc bil dijak-giainazijcc. srao nosili ledaj doaiišljavi faatalini dolgejiodre. Žmigovali smo z glavaaii kot konji, ker so nam silili predolgi lasje z glave po lku. Moj oče je bilv bolj mlajših ktih aepopisao hud aa dolge lase ia na oao zmigavaaje z glavo. ' Ce sem priaesel domov aa počitaice dolge grive, je ae koj drugi daa paklical Koferca, ki mi je za «pakel« tobaka, nekaj pijače in prigrizka otrebil glavo čisto v tik rk takozrani: balinc. Btt sem še aajbrž v nižjih razredih gimnazije, ko j« rekel oče koj pri aastopu velikib počitaic: «Jatri naj pride Koferc in ga aaj obalinca.« Mati jc bila pa meni WTarnniljiveg« maejij* in rekl«: «K«| ga bo baliacal brezverai Kofcrc, saj ga je Mgiimil sam elodej ˇ nogo ia bi šc faata obseačili kaki ^i dukovi, ako bi mu trebil glavo ta potegoa.« Kljub niaternim pomiskkoai je prišel Koferc. Oče je nabrusil šknrje na šivaaki, stara dekLa Roza me je ogmilft s smrdljivim [M-edpasaikom ia Koferc je pričel »rofe ddo. To Koferčevo strižeaje je trajalo več aego pol ure, ker j<? Tmes yedao goToril ia pljuval po tleh •no gnusao bago. Vrat me je že bolel aa vse pretege ia \fo možgaaih so iiai poplesavale materiae besede: Koferaa ge ugrizail vrag v nogo. Nisem se ga upal vprašati, Lako je bilo s tem zlodjeviai agrizom. Koferc sam pa |e poredal med strižeajem očetu: -<Joža, tvoj ti ne bo gospod, ker iiaa aa levi straai -fcunteTola«. (Hantcvot pravijo pri nas lasnemu vrtia- Očc je vlekel britev po jeraieau ia priporočal Kofercu, naj 111 i tega hunlcvola odslriže prar Ttik, da res kc JjoaeTaraosli glede mojega poklica. Ko mi je osaaiil glaTO aa baliac, je pljuail aa tri prsle nn pomazal • sliaami po vratu ia rai aa to pobril kociae, ki so se •staTljale ikarjani. Za dobre pol ure me je izpustil obalmcanega rn se lotil očetove brade. Takoj sem slckel k slari Rozi ia jo fprašal, kako je s tistim ugrizom s pekleaskim zobom. Starka jc bila začudeaa, da mi še ai bila zaaaa ta Koferčera storija, prisedel sem k njej na ogajišče in začela s« je t«le poTest: Y Kozjem s» i»osl*T^j»lt inmi m ^eiik« scbol* prati vcC©ru TslageBJe. Topiči s* veseU pok«li tac|w»- čili so v zvoaiku, pobožae pesmi ter molitve so se razlcgale po trgu, nad trgom v gozdiču je rezal aa tujein Koferc mlade kostaajiče za bičaike. Niti zmeail se ai za svečaao pobožaost, ampak je imel že celo butaro, saj ga ai aikdo motil pri delu, ko ga je kar naeakrat aekaj zdo, zelo zaskelelo v levi nogi v meči ia kosti pod koleaom. Zatulil je aa glas radi aeaadae bokčiae, spustil izpod pazduhe aarezano bataro, se vsedel in začd iskati vzrok te bliskovite bokčiae. Pogkdal je nogo, iz tc j? curljala kri, bokčiae so se večak od trenatka do trenutka. Sezal se je, si podvihal hlačaico ia dogaal kmalu pod koleaom lukajico v mesu, iz odprtiae pa je kar rrela kri. Rano si je močao prevezal z robcem, da ae bi izkrvavd ia se globoko zamislil. Kaj zlodeja bi ga bilo ugrizailo . . .? Slišal je samo aekak pritajea švist, videl aič ia že je bil ugriznjea v levico. Ni bil babje vere Koferc, a tokrat se je vedao bolj poglabljal v prepričanje, da ga je moral ugrizaiti aa veliko soboto med samim vstajeajcm ta hudi ia to kot kazea, ker je kradel med tako resao ia svečaao pobožaostjo. Koferc je bil do trdaega prepričan o pekknskem ugrizu, prebkdd je ia se prav skesaao ia aa dolgo pokrižal . . . Pustil je aarezaao bataro, se komaj ia komaj postavil aa aoge ia se vlekd s poaiočjo palice, med velikimi bokčiaami ia bogzaa kolikimi oddihi proli svoji bajti. Doma si je rano spral ia privezal aa ajo takozvaae «dohtarice«, ki so že rastle pod kapjo, da se mu ae bi kaj obotavljalo po raai. Za velikoaočne praznike sploh ai mogel več z kžišča, aoga mn je močao otekla, gaojilo se je ia bolelo, da sploh ai mogel raajeae aoge nili preaiakaiti, kaj šc le stopiti aa ajo. Šele po aekaj daevih, ko je že prebil obupne bolečiae, ga je obiskala ajegova edina soseda Gajska Katra. Kar spoznala ga ai, tako je shajšal v obraz. Edino zdraTilo, ki bi izvkklo gaoj iz rane ia obeaem cdilo, iaa je STetovala zajčjo mast. Ponudila mu je cel© lastnoročao postrežtKJ. Zafdga aM6t j« pok««ai« mkaTitai* »»*, a šclc po techrih. Rajna Gajslca Katra tadi ni bila žeašče, ki bi strepetalo prcd vsako bolho strahu, vendar je zakričaia aa glas od same groze, ko je iztiskavala Kofercu gnoj ia je pri pritisku frkailo iz raae aekaj debelega ko* maziaec, padlo trdo kakor kosec jekla aa tla . . . Katra je spustila aogo, pot pod noge ia skozi duri na zrak. Bila je prepričaaa, da je iztisaila iz aoge — sam jekleni — pekleaski zab . . . Tako je povedala aaši slari Rozi Gajska Katra, a Roza meni, mravljiaci nenadae groze so mi zagomaztli po celem telesu. Kaj je aapravil Koferc z iztisajeaim pekleaskim zobom, ne vem, ozdravil pa je kmalu za tem in ljudfe so se ga bali ia ogibali bolj aego poprej.  Rad bi pozaal oaega, ki bi brez bojazai prijateljsfco stiskal roko človeka, ugrizajeaemu od saihega vraga na veliko soboto med vstajeajem ia to s tako jezo, da si j« pekkašeak izdrl zob ia ga pustil v raai. Koferc ni rad govoril 0 oaem pekkaskem ugrizu, zaal je, da govorijo ljudje o ajem ter vražjem zob« dakč aa okoli, a ni se hudoval radi tega. Vsakdo se ga je aa tihem bal, aikdo mu braail rezaaja bičaikov, gospodinje su mu stregle ob vsaki priliki s pijačo ia prigrizkom, da jim ae bi zacopral s pekkaskim zobom perutaiae ia aagaal presaetih urokov v živiao.  Kljub peklenskeinu ugrizu se Koferc ai poboljšal v verskem oziru gkde predpisaaega izpolajevaaja bogo molaih dolžaostih ob aedeljah ia prazaikih. Tako od samega ta hudega ugrizajeni Koferc je torej baliacal meae ia mi celo s svojo ogabao sliao pomazal vrat, kar stresavalo me je . . . Očeta scm zameriL, ker ai posluhail matere ia mi rajši pustil moj študeatovski poaos ter kras — dolgc kodre, katere mi je porezal prav rtik n« balinc od žirega vraga v lero noso Tčesajeni Koferc.