Letnik 1914.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos Ll. — Izdan in razposlan 3. dne junija 1914.
Vsebina: St. 118. Cesarski ukaz o izpremembah postopka v državljanskih pravnih stvareh. (Novela o razbremenitvi sodišč.)
118.
Cesarski ukaz z dne 1. 1914. 1.
junija
° izpremembah postopka v državljanskih pravnih stvareh. (Novela o razbremenitvi sodišč.)
Na podstavi § 14 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) zaukazujem takole:
Člen 1.
Zakon o uredbi sodišč se izpreminja takole:
1.	V § 37, št. 2, naj odpadejo besede „toda broz ustanovitve pristojbin samih“.
2.	V § 37 se vstavlja pod št. 3 a naslednje bočilo:
»3 a. Odločba o zahtevi za zaznambo hipo-tečne tožbe ali za zaznambo spora.“
<4 8 37, št. 6, naj se glasi:
»Odločba o pravdnih stroških in ustanovitev zneska, ki ga je povrniti, ako se umakne tožba pred Prvim narokom ali pri prvem naroku ali izven ustne
razprave. “
4.	V § 37 se vstavljajo pod št. 7 a, 7 6, 7 c “«slednja določila:
(Slovcmlaoh.)
„ 7 a. Odločba o določitvi pričnin (g 347 c. p. r.) in pristojbin izvedencev (§ 365 c. p. r.).“
„7 6. Dovolitev dogovorne ločitve, ako se vsled tožbo za ločitev izven ustne sporne razprave doseže poravnava, v kateri prosita obe stranki dogovorno za ločitev.“
„ 7 c. Odločba o stroških sprejemanja dokazov za zavarovanje dokazov in o stroških predlagateljevega nasprotnika za njegovo udeležbo ob sprejemanju dokazov (§ 388 c. p. r.).“
5.	K g 37 je pristaviti naslednji odstavek:
„Pod 1 do 14 našteta opravila rešuje predsednik ali odrejeni ud senata kakor posamezni sodnik. “
ti. K g 50, odstavek 1, je pristaviti:
„Ako se je pripravljalna služba dovršila v deželi, v kateri ni višjega deželnega sodišča, se lahko opravi preskušnja tudi na deželnem sodišču te de-dežele ali, ako ga ni, na okrožnem sodišču v dežeb. Preskuševalno komisijo je v tem primeru sestaviti iz sodnikov in pisarniških uradnikov zbornega sodišča.“
7.	Po drugem odstavku § 56 je vstaviti naslednji odstavek:
„Sodnim pisarnicam je naloženo narejati in podpisovati izkaze, ki jih sestavi sodišče, liste za odmero pristojbin, števne karte, števne liste, kazenske karte in slične namenom uprave služeče po-inočke.“

8.	Pred zadnjim odstavkom § 56 je vriniti naslednji odstavek:
„ Sodni pisarnici se lahko nadalje izroči pripravljalna rešitev in obdelava došlih vlog v navadnih pravnih stvareh ter naertanje sklepa v zemljiškoknjižnih stvareh.“
9.	Po zadnjem odstavku § 56 je vriniti:
„Prav tako se lahko sodni pisarnici izroči načrtanje zaznamka o sodbi (§ 418, odstavek 1, c. p. r.) in odpravek sodb na podstavi odpovedi ali pripoznave in zamudnih sodb, ki brez omejitve ugajajo zahtevi.“
10.	§ 79, odstavek 1 in 2, naj se glasita:
„Pismene odpravke sodb, sklepov, poravnav in potrdil pravne moči ali izvršilnosti podpisuje na vseh sodiščih sodna pisarnica z zaznamkom: „„Odpravek je točen“ “.
Uradna izpričevala, pisanja, poročila, odobrilne pristavke, izročilne- sklepe, zaporne in izpustne sklepe podpisuje na zbornih sodiščih predsednik senata (posamezni sodnik, preiskovalni sodnik), na okrajnih sodiščih posamezni sodnik, kateremu je od-kazana pravna stvar, pri ne več tekočih pravnih stvareh pa tisti predsednik ali posamezni sodnik, kateremu bi pripadla po obstoječi razdelitvi opravil. Vse druge pismene odpravke mora podpisovati predstojnik sodišča.“
11.	Po zadnjem odstavku g 79 je pristaviti naslednji odstavek:
„V odpravkih sodnih sklepov v državljanskih pravnih stvareh in plačilnih nalogov v mandatnem in meničnem postopku se lahko oznamenilo pravne stvari, strank, spornega predmeta, načina in časa plačila in izvršitve nadomesti s sklicevanjem na hkratu vročene zapisnike, spise in rubrike. Pravno podučilo se lahko priloži pri vseh sodnih odločbah odpravku na posebnem listu, ako ne bodi po zakonitem predpisu sestavina odločbe. Ako se ugodi predlogu stranke z zamudno ali pripoznalno sodbo brez premembe, ji ni vročiti pravnega podučila.“
12.	Odstavka 3 in 4 § 81 naj odpadeta. Na njuno mesto stopi naslednji predpis:
„Kako je urejati spise v zemljiškoknjižnih stvareh, se določi z ukazom.“
Člen II.
Zakon z dne 24. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 41) o izvrševanju sodne oblasti na višjih deželnih
sodiščih in na najvišjem in kasacijskem sodišču se izpreininja takole:
1.	g 1 se razveljavlja.
2,	§ 2 naj se glasi:
„Najvišje in kasacijsko sodišče razsoja v državljanskih pravnih stvareh, upravnih stvareh in kazenskih stvareh v senatih s petimi sodniki, izmed katerih eden predseduje.“
Člen III.
V členu XIV zakona z dne 1. avgusta 1895.1. (drž. zak. št. 110) (uvodni zakon k pravilniku sodne pristojnosti) je po besedah: „katere je po § 79 pravilnika sodnijske pristojnosti podajati pri zborni sodniji prve stopinje“ vriniti: „ali ki se lahko tam podajajo po g 94, odstavek 2, pravilnika sodne pristojnosti“.
Člen IV.
Pravilnik sodne pristojnosti (jurisdikcijski pravilnik) se izpreininja takole :
1.	Na mesto zadnjih dveh odstavkov § 7 je pristaviti naslednji odstavek:
„Reševanje prošenj v amortizacijskih in zemljiškoknjižnih stvareh, predlogov za izdajo plačilnih nalogov v mandatnem postopku in menično-pravnih plačilnih in zavarovalnih nalogov, nadalje predlogov za dovolitev izvršila (eksekucije) ter opravljanje sodniških opravil eksekucijske izvršitve naj predstojnik zbornega sodišča izroči zato postavljenemu udu sodišča kakor posameznemu sodniku.“
2.	Po g 7 se vstavlja kakor g 7 a:
„ g 7 a. V pravnih sporih o imovinskopravnih pravicah, ki spadajo pred okrožna in deželna sodišča, trgovinska, trgovinska in pomorska sodišča (§§ 50, odstavek 1, 51, št. 1 do 3), razpravlja in odloča, ako sporni predmet v denarju ali denarni vrednosti (gg 54 do 60) ne presega zneska 2500 K ali se do začetka ustne sporne razprave skrči na ali pod ta znesek, po predstojniku zbornega sodišča za to določeni ud sodišča kakor posamezni sodnik po predpisih za postopek pred zbornimi sodišči prve stopnje.
Ako se tožbeni zahtevek razširi čez znesek 2500 K potem, ko se je začela ustna sporna razprava (g 235 c. p. r.), naj izvede razpravo posamezni sodnik.“
3.	K g 8, odstavek 1, je pristaviti:
„Višja deželna sodišča pa odločajo o rekurzih in pritožbah v državljanskih pravnih stvareh in
v upravnih stvareh odvetnikov in notarjev, nadalje ° prizivih zoper sodbe zbornih sodišč prve stopnje, ti jih je izrekel ud zbornega sodišča kakor posamezni sodnik, v senatih treh sodnikov, izmed katerih eden predseduje.“
4. K § 18 je dostaviti naslednji odstavek:
13.	§ 83, odstavek 1, naj se glasi:
„Spori iz zakupov ali najmov o zemljiščih, poslopjih ali zakonito za nepremične proglašenih stvareh, potem o mlinih na ladjah in drugih na ladjah zgrajenih zgradbah spadajo pred tisto sodišče, v čigar okolišu leži zakupni ali najemni predmet.“
„Pravosodni minister sme v posameznem primeru iz važnih razlogov izpregledali potrebnost do-vršitve srednješolskih naukov.“
14.	Po § 83 se vstavlja kakor § 83 a in §83 b -.
„Spori iz-delnih zadolžnic.
5. Drugi stavek § 31, odstavek 1. naj se
glasi :
„Zapuščinska razprava ali oskrbovanje opravil-varstvenega ali skrbstvenega oblastva se sme vrhu-tega z istim pogojem na predlog stranke ali doslej pristojnega sodišča izročiti sodišču enake vrste ali °d okrajnega sodišča zbornemu sodišču prve stopnje ali od zbornega sodišča prve stopnje okrajnemu Sodišču. “
0.	K § 37 je pristaviti kakor četrti odstavek:
„Za kraje, kjer je več okrajnih sodišč, se lahko Pristojnost za izvrševanje zaprosil za pravno pomoč z ukazom izroči enemu ali več teh sodišč. “
7.	V § 45, odstavek 1, je po besedah „ker je Za pravno stvar pristojno“ vriniti j drugo zborno sodišče ali“.
8.	V § 49, št. 6, je po besedah: „in spadajo k družini gospodarjev“, vriniti: „med hišnimi po-Sestniki in hišniki, “.
•1). V § 60, odstavek 1, je po besedah: „da bi Pri pravilnejši določbi vrednosti spornega predmeta ne utegnil doseči za pristojnost zbornega sodišča“ vriniti: „ali za sestavo sodišča (§ 7 a)“.
10. K § 60, odstavek 3, je dostaviti:
»Isto velja, ako po posledku takih ovedeb in akega dokazovanja z več nego 2500 K navedena ednost spornega predmeta ne presega zneska
2500 K (§?«).“
§ 83 a. Spori o pravicah, ki se morajo po zakonu uveljavljati po skupnem skrbniku ali zoper njega, spadajo pred tisto zborno sodišče, ki mora postaviti skrbnika.
Za spore o pravicah iz delnih zadolžnic in sličnih naslovov dolga, na katere se po § 17 zakona z dne 24. aprila 1874. 1. (drž. zak. št. 49) ne uporabljajo določila tega zakona, je edino pristojno sodišče obče dolžnikove podsodnosti.
Izpreminjati te podsodnosti z dogovorom strank je nedopustno.
Spori iz zveznega razmerja.
§ 83 b. Spori iz pravnega razmerja med delniško družbo, komanditno družbo na delnice, delniškim društvom, družbo z omejeno zavezo ali pridobitno in gospodarsko zadrugo in udi, kolikor gre za pravice, ki so skupne vsem ali določni skupini deležnikov, ter tožbe zaradi izpodbijanja sklepov občnega zbora imenovanih združb spadajo pred stvarno pristojno zborno sodišče sedeža združbe.
lzpremeniti to podsodnost z dogovorom strank je nedopustno.“
15.	V § 87 je kakor prvi odstavek vriniti naslednji odstavek :
„ Osebe, ki imajo izven sodnega okoliša svojega stauovališča rudnik, fabriko, trgovinski zavod ali kako drugo obratovališče svojega opravila ali poklica, morejo biti v spornih pravnih stvareh, ki se nanašajo na njihovo opravilno ali poklicno delovanje, tožene na sodišču, v čigar okolišu je njihov zavod ali njihovo obratovališče. “
11. K § 63, odstavek 1, je dostaviti:
vinsko"
dišče.“
ali temu, ker spada pravna stvar pred trgo-sodišče ali trgovinsko in pomorsko so-
ld. Po § 87 se vstavlja z napisom „Podsodnost za terjatve trgovcev za blago“ kakor § 87 a:
„Podsodnost za terjatve trgovcev za blago.
1^. Drugi odstavek § 63 naj odpade.
§ 87«. Trgovce lahko tožijo protokolirani trgovci zaradi svojih terjatev iz prodaje, izvršene
v krogu njihovega opravila, v dveh letih računaje od zadnjega naročila tudi na sodišču kraja svojega zavoda, ako po listinah dokažejo naročilo, ki služi za podlago terjatvi, in dejansko prevzetje (oddajo) blaga. Pri kupčijah, ki so bile sklenjene na podstavi pooblastila, se mora po listinah dokazati, da je naročnik pooblaščen.“
17. § 88 naj se glasi:
„Tožbe, da se ugotovi, ali pogodba obstaja ali ne obstaja, da se izpolni ali razveljavi ter za od-škodbo, ker. se ni izpolnila ali ker se ni pravilno izpolnila, se smejo vlagati na sodišču kraja, v katerem mora toženec po dogovoru strank izpolniti pogodbo. Dogovor se mora dokazati z listinami.
Med osebami, ki se pečajo s trgovinsko obrtjo, se osnuje podsodnost kraja izpolnitve tudi s tem. da se sprejme hkratu z blagom ali že pred prihodom blaga doposlana faktura, ki ima zaznamek, da je treba plačati na določenem kraju in da se smejo tožbe iz kupčije vlagati na istem kraju, razen ako se temu zaznamku ali fakturi obče očita, da nasprotuje pogodbi, ali da se faktura vrne brez pripomnje ali da se fakturirana pošiljatev zavrne, ker ni naročena. “
IH. § 93. odstavek I. naj se glasi:
„Več oseb, ki imajo svojo občo podsodnost na različnih sodiščih, sme biti, ako so sopravdniki. toženih, kolikor ni za pravni spor osnovana skupna posebna podsodnost. na vsakem tuzemskem sodišču, na katerem ima eden izmed sopravdnikov ali, ako so med njimi glavni in postranski zavezanci, eden izmed glavnih zavezancev svojo občo podsodnost, razen ako se sodišče tudi z dogovorom strank ne more narediti pristojno. “
11). K § 100 je pristaviti naslednji odstavek:
„Ta predpis velja tudi za tožbe zoper zakonskega moža ali očeta, ki je bil ob času ženitve avstrijski državljan in je pozneje opustil ali izgubil avstrijsko državljanstvo. “
30. § 103, odstavek 2, naj se glasi:
„Ako je na uradnem sedežu varstva po poklicu (zavodnega, generalnega, zbiralnega varstva) več okrajnih sodišč, sme pravosodni minister izjavili, da je eno okrajno sodišče v tem kraju obče pristojno za tožbe, ki bi jih moralo varstvo po poklicu vlagati na teh sodiščih, zastopajoč svoje varovance.“
31. § 104. odstavek I in 2. naj se glasita:
„Stranke se smejo enemu ali več sodiščem prve stopnje imenoma navedenih krajev podvreči z izrečnim dogovorom. Dogovor se mora po listinah dokazati sodišču že v tožbi.
Dogovor ima pravno moč samo tedaj, kadar se nanaša na določen pravni spor ali na pravne spore, izvirajoče iz določenega pravnega razmerja. Vendar se stvari, ki so sploh odtegnjene področju rednih sodišč, s takimi dogovori ne morejo spraviti pred ta sodišča, pravne stvari, ki spadajo pred okrajno sodišče, ne pred zborno sodišče prve stopnje in edinole zbornim sodiščem prve stopnje odkazani spori ne pred okrajno sodišče.“
33. V g 109. odstavek 1, je vriniti po prvem stavku :
„Postaviti varuha za tuzemca, za katerega v tuzemstvu ni obče podsodnosti v spornih stvareh, je pristojno okrajno sodišče, v čigar okolišu sta imela oče ali nezakonska mati svojo zadnjo tuzemsko pod-sodnosl ali svoje bivališče.“
33. g 1 I I naj se glasi:
„ Ako jo to varovancu ali oskrbovancu na korist in zlasti ako se s tem najbrže pospeši uspešno izvrševanje varstva po varstvenem ali skrbstvenem oblastvu. ki je namenjena varovancu ali oskrbovancu, sme za oskrbovanje opravil varstvenega in skrbstvenega oblastva pristojno sodišče uradoma ali na predlog svojo pristojnost docela ali nadzor in skrb za varovančevo ali oskrbovančevo osebo ali izpolnjevanje dolžnosti, ki jih ima sodišče gledé varovati-čevih ali preskrbovančevih imovinskih stvari, docela ali deloma prenesti na drugo sodišče.
Prenos dobi moč, ako drugo sodišče prevzame pristojnost ali izročena mu opravila. Ako se drugo sodišče brani, potrebuje prenos za svojo veljavnost odobrenja obema sodiščema skupnega višjega deželnega sodišča in, ako se naj prenos zgodi na sodišče v okolišu drugega višjega deželnega sodišča, odobrenja najvišjega sodišča.
Prenos pristojnosti ali posameznih opravil pristojnega sodišča na inozemsko sodišče potrebuje vedno odobrenja najvišjega sodišča. Za odpravek zaprosila na inozemsko sodišče veljajo določila g 36. zadnji odstavek. “
Člen V.
Člen XXYII1 zakona z dne 1. avgusta 1895. 1. (drž. zak. št. 112) (Uvodni zakon k civilnemu pravdnemu redu) naj se glasi:
„Veljavnost zakona z dne 27. aprila 1873. 1. (drž. zak. št. 67) o opominjalnem postopku se razteza na Gališko. Bukovino in Dalmacijo. §§ 16. 20 in peti odstavek § 19 tega zakona se razveljavljajo. §§ 1, 2, 6, 7, 8, 13 in 14 tega zakona se izpre-minjajo in naj se glasé :
S i.
Da se izterjajo terjatve v denarju ali drugih nado-mestilnih stvareh, sme upnik po opominjalnem postopku zahtevati, naj se izda osebnemu dolžniku pogojno plačilno povelje, ako terjani znesek ali vrednost zahtevanega predmeta, ne prištevaje obresti in stranskih pristojbin, ne presega vsote 1000 K. Za sodišča na Gališkem, v Bukovini in v Dalmaciji se omejuje ta vsota za dobo prvih pet let po začetku veljavnosti novele o razbremenitvi sodišč na 600 K.
Terjatve, ki se sploh ali ob dotičnem času ne morejo uveljavljati na sodiščih, ter terjatve iz menic niso pripravne za opominjalni postopek.
§ 2.
Da izdadô pogojno plačilno povelje, so pristojna okrajna sodišča vštevši okrajna sodišča za trgovinske in pomorske stvari.
Krajevna pristojnost za izdajo plačilnega povelja se ravna po določilih pravilnika sodne oblasti o krajevni pristojnosti v spornih stvareh; sodišča na Gališkem, v Bukovini in Dalmaciji so samo tedaj pristojna izdati pogojno plačilno povelje, kadar ima dolžnik svoje redno stanovališče v njihovem okolišu.
§ «•
Plačilno povelje mora obsegati:
1.	Napis: plačilno povelje;
2.	v § 1, št. 1 in 2, oznamenjene navedbe;
3.	naročilo dolž.niku. naj v 14 dneh po vročitvi plačilnega povelja, da se izogne izvršilu, poravna terjatev s terjanimi obrestimi vred in plača stroške plačilnega povelja, ako se v prošnji zahteva
njih povračilo, v znesku, ki ga je določil sodnik, ali naj se upre proti plačilnemu povelju, ako ima ugovore zoper zahtevo;
4. pripomnjo, da se more plačilno povelje razveljaviti samo z uporom proti njemu.
Ako se je zaprosila izdaja plačilnega povelja zaradi več terjatev, izraženih ali cenjenih v posebnih denarnih zneskih, je v plačilnem povelju naročiti plačilo vsake terjatve posebej.
Ako se ne terja denar, temveč druge nado-mestilne stvari, je v plačilnem povelju dati dolžniku na voljo namesto terjanih stvari plačati v denarju znesek, ki je oznamenjen v prošnji.
g 7.
Plačilno povelje je vročiti dolžniku in, ako je naperjeno zoper več dolžnikov, vsakemu izmed njih po predpisih civilnega pravdnega reda o vročevanju tožb ter upniku.
g 8.
Za upiranje zadošča izjava, ki jo poda dolžnik na sodišču ustno ali pismeno, da se upira proti plačilnemu povelju. Razlogov ni treba navajati.
Dolžnik lahko izjavi upor v roku za upiranje tudi na okrajnem sodišču svojega bivališča na zapisnik. Zapisnik je treba nemudoma poslati sodišču, ki je izdalo plačilno povelje.
g 13.
Prošnja za izdajo plačilnega povelja prekine zastaranje. Vročitev plačilnega povelja osnuje, da pravda teče; na osnovanje podsodnosti protitožbe pa prošnja za izdajo plačilnega povelja in njega vročitev nima moči.
Ako izgubi plačilno povelje moč s tem, da se kdo upira, je smatrati, da je zastaranje zavirano do upora.
§ H.
Ako se je rok za upor zamudil zaradi nepredvidenega ali neodvratnega dogodka, je prositi, da se stvar postavi v prejšnji stau, v 14 dneh potem, ko je dolžnik izvedel za zamudo in je odpala ovira.
Na to prošnjo je zmislu primemo uporabljati določilo § 8, odstavek 2. Dovoljenje, da se postavi v prejšnji stan, ima moč upora, ne da bi bilo treba se vnovič upirati.
Ako je dolžnik prosil za postavitev v prejšnji stan, se more zoper njega dotlej, da se prošnja zavrne, dovoliti samo izvršilo za zavarovanje.
Člen VI.
Civilni pravdni red se izpreminja takole:
1.	§ 27, odstavek 1 in 2. naj se glasita:
„Pred zbornimi sodišči prve stopnje, pred posameznimi sodniki, poklicanimi po § 7 a p. s. o. na teh zbornih sodiščih za izvrševanje sodstva, in pred vsemi sodišči višje stopnje se morajo dajati stranke zastopati po odvetnikih (zastopniška pravda).
Ta predpis ne velja za postopek prve stopnje v zakonskih stvareh, za prvi narok in, kolikor ne določa ta zakon nič drugega, tudi ne za tista pravdna dejanja, ki se opravljajo pred zaprošenim ali odrejenim sodnikom, pred predstojnikom sodišča ali predsednikom senata; on tudi ne velja za izjave in dejanja, ki jih je opravljati v sodni pisarnici.“
2.	K § 31 je pristaviti naslednji odstavek:
„Odvetnik se sme nadalje pri prvem naroku (g 239) in pri izvršilnih dejanjih, narokih in zasliševanjih, ki se vràé v prisilnem izvršilnem postopku — izvzemši v primerih §§ 123, 102 in 209 izv. r. — dati namestovati po pisarniškem uradniku, ki je nameščen pri njem in ima pravico namestovanja. Ako se pokaže pri prvem naroku potreba pretreso-vanja ali razpravljanja po § 239, odstavek 3, sine sodnik narok po svojem preudarku preložiti na stroške po pisarniškem uradniku namestovanega odvetnika. Oblast namestovanja podeli odbor odvetniške zbornice na odvetnikov predlog z izdajo poverilne listine. Odbor jo lahko vsakčas zopet prekliče. “
3.	§ 80, odstavek 2, naj se glasi:
„Rubrike morajo obsegati oznamenilo sodišča’ strank in spornega predmeta tako, kakor je določeno v § 75. V primerih, ki so pripravni za nacejanje odpravkov v okrajšani obliki uporabljajo rubriko, je vzprejeli v rubriko namesto spornega predmeta zahtevo v tistem besedilu kakor je v pravdnem spisu. Natančnejša določila je izdali z ukazom.“
4.	K § 84, odstavek 2, je pristaviti naslednji stavek :
„Nepravilno nazivanje pravnega pomočka je brez pomena, ako se dä zahteva razločno spoznati.“
5.	V § 129, odstavek 2, naj odpade zadnji stavek.
6.	K § 170, odstavek 1, je pristaviti:
„Postavitev v prejšnji stan ni izključena.“
7.	§ 170, odstavek 2, naj odpade.
8.	K § 207 je pristaviti kakor drugi odstavek:
„Pri prvih narokih ali spornih razpravah, pri katerih se izreče zamudna sodba, posvedočena z zaznamkom o sodbi (§ 418, odstavek 1), se nadomesti razpravni zapisnik z zaznamkom o sodbi. Tožnik sme ugovarjati zoper navedbe zaznamka o sodbi v zmislu § 212.“
P
9.	§ 220, odstavek 3, naj se glasi:
„Ako bi bila kaznovana oseba nezmožna plačati) je premolili denarno kazen v zapor. Trajanje zapora naj določa sodišče; vendar ne sme zapor presegati deset dni. Zoper pooblaščence iz stanu odvetnikov, odvetniških kandidatov, notarjev, notarskih kandidatov in javnih uradnikov, ki nastopajo kakor pooblaščenci izvršujč svojo službo, se kazen ne izpreminja v zapor. “
10.	K § 223. odstavek I, je pristavili:
„V drugih stvareh se morejo opravljati samo prvi narok in v § 239 oznamenjena pravdna dejanja. “
11.	S 225 naj se glasi:
„Ako pride začetek sodnih počitnic (praznikov) v tek roka ali začetek roka v sodne počitnice, se podaljša rok za celo dobo sodnih počitnic ali za ostali del, kar jih je še ob njega začetku.
Na začetek in iztek rokov v počitniških stvareh, zasilnih rokov v postopku s pravnimi pomočki zoper zamudne in pripoznalne sodbe, roka za predlog, da se dovoli postavitev v prejšnji stan, ter roka za ugovarjanje v mandatnem postopku nima vpliva začetek sodnih počitnic.“
12.	K § 237, odstavek 1, je pristaviti:
„Ako se hkratu odreče zahtevku, se lahko tožba brez pritrditve toženčeve umakne do konca ustne sporne razprave.“
13.	Na mesto drugega stavka § 237, odstavek 3, naj stopita naslednja stavka:
„0 predlogu, da naj se prisodi povračilo stroškov, odloča senat s sklepom, ako se tožba umakne pri ustni razpravi. Določiti znesek stroškov se lahko izroči udu senata. “
14.	K § 261 je pristaviti kakor šesti odstavek:
„Ako toženec ugovarja zaradi nepristojnosti, lahko tožnik predlaga, da sodišče, ako bi ugodilo ugovoru, tožbo preodkaže sodišču, ki ga je imenoval tožnik. Temu predlogu mora sodišče ugoditi, ako ne smatra, da je drugo sodišče očitno nepristojno. Pre-odkaz je združiti s sklepom o nepristojnosti. Zoper ta sklep ni dopusten pravni pomoček, izvzemši odločbo o stroških spora o pristojnosti. Tek pravde se s tem preodkazom ne prekine. Novo razpravo je izvršiti uporabljaje o prvi razpravi spisani razpravni zapisnik in vse druge pravdne spise in jo začeti v zmislu § 138. Zaradi nepristojnosti more toženec ugovarjati pri tej razpravi le, preden začne razpravo o glavni stvari, in se ne more opirati na razloge, ki so v protislovju z njegovimi prejšnjimi trditvami.“
15.	V § 386, odstavek 2, naj odpadejo besede:
„v nujnih primerih“.
Temu odstavku je pristaviti:
„Odločbo izreče kakor posamezni sodnik.“
16.	§ 391, odstavek 1, naj se glasi:
„Kadar postanejo posamezne od več v isti tožbi napovedanih zahtev ali del kake zahteve po izrečni toženčevi priznavi nesporen ah zrel za končno odločbo, tedaj sme sodišče gledé te zahteve ali tega dela precej končati razpravo in izreči sodbo (delna sodba). “
17.	§ 398 naj se glasi:
„Ako toženec ni o pravem času podal odgo-vora na tožbo, lahko tožnik predlaga izdajo zamudne sodbe v glavni stvari (§ 396). Predsednik senata mora o tem razsoditi kakor posamezni sodnik v osmih dneh, ne da bi določil razpravo.
Ako je pa toženec pri prvem naroku ugovarjal zaradi nedopustnosti pravdne poti, nepristojnosti
sodišča, že tekoče pravde ali pravomočno razsojene sporne stvari in ako se je zaukazala ločena razprava o tem ugovoru (§ 260), lahko toženec, ko so ugovori zavrženi, predlaga izdajo zamudne sodbe v glavni stvari. Ako se ni zaukazala ločena razprava o teh ugovorih, lahko tožnik predlaga najprej samo/da se določi narok za ustno sporno razpravo. Sporna razprava se mora v tem primeru omejiti na oznamenjene ugovore. Ako se zavržejo, je takoj na nadaljnji predlog tožnikov izdati zamudno sodbo v glavni stvari (§ 396).
Ako pride toženec k določenemu naroku, ne brani to, izdati zamudno sodbo; na ustne navedbe toženca, ki se tičejo glavne stvari, se ni ozirati pri izdaji zamudne sodbe.
Ako ni prišel tožnik k naroku, določenemu po njegovem predlogu, ima to za nasledek počivanje postopka. Toženec ne sme predlagati niti izdaje zamudne sodbe, niti preložbe naroka, da bi se povzela razprava v glavni stvari.“
18.	§ 402, odstavek 1, št. 1, naj se glasi:
„1. ako ni dokaza, da je bila izostala stranka redno povabljena na narok. Sodnik pa si lahko na predlog došle stranke pridrži do dneva, ki ga on določi, izreči sodbo in sklene razpravo. Ako se pokaže iz vročilnice, ki dojde v določenem roku, ali iz poizvedb o vročitvi, da je bilo povabilo vročeno zamudni stranki tako pravočasno, da je mogla priti na razpravo, je izreči zamudno sodbo v osmih dneh po dohodu vročilnice ali po sklepu poizvedb o vročitvi.“
19.	K § 414, odstavek 1, je pristaviti naslednji stavek :
„Pri sodbah v zamudnih primerih se lahko razglasitev nadomesti z naznanilom, da se sodba izreče po predlogu.“
20.	K § 414, odstavek 2, je pristaviti: „in izročiti udu senata.“
21.	K § 416 je pristaviti kakor tretji odstavek:
„V navzočnosti obeh strank razglašena sodba na podstavi odreke ah priznave dobi nasproti strankama moč z razglasitvijo in v pismenem odpravku jo je vročiti samo na zahtevanje strank. Zamudna sodba, ki ugodi tožbeni zahtevi, dobi nasproti
tožniku moč z razglasitvijo (§ 414-, odstavek 1), odpravek te sodbe se vroči tožniku samo na njegovo zahtevanje. “
22.	K § 417, odstavek 2, je pristaviti naslednji stavek:
„Namesto da se razloži, kar je podalo dokazovanje, se lahko opozori na spise.“
23.	K § 417 je pristaviti kakor četrti odstavek :
„Zamudne, odpovedne in pripoznalne sodbe se lahko izdajajo v okrajšani obliki in uporabljaje izvod tožbe ali rubriko. Natančnejši predpisi se iz-dado z ukazom.“
24.	K § 418, odstavek 1, je pristaviti naslednji stavek :
„Ako se razsodi z zamudno sodbo po tožnikovi zahtevi ali z odpovedno ali pripoznalno sodbo, se lahko za sodne spise določeni sestavek sodbe nadomesti z zaznamkom o sodbi, ki ga podpiše sodnik. Natančnejši predpisi o zaznamku o sodbi se izdadö z ukazom.“
25.	Prvi stavek § 433, odstavek 1. naj se
glasi :
„Kdor namerava vložiti tožbo, ima pravico, preden jo vloži, na okrajnem sodišču nasprotnikovega domovališča predlagati, naj ga povabi, da se poskusi poravnava.“
26.	K S 453 je pristaviti kakor drugi •odstavek :
„Ako se zahtevek na okrajnem sodišču vložene tožbe skrči in s tem zniža znesek ali vrednost spornega predmeta na mejo ali pod mejo, ozna-menjeno v § 448, je pravno stvar odtlej razpravljati in odločiti po predpisih za postopek v bagatelnih stvareh.“
27.	V § 484, odstavek 1, naj se glasi tretji stavek :
„Ako se izroči spis še pred pričetkom ustne prizivne razprave, lahko predsednik senata kakor posamezni sodnik zaukaže, da je opustiti določeni narok. “
28.	V § 484, odstavek 3, naj stopijo na mesto prvega stavka naslednji stavki:
„O dolžnosti povrniti stroške naj odloča s sklepom prizivno sodišče, ako je pa predsednik
senata zaukazal, da je opustiti določeni narok (odstavek 1), predsednik kakor posamezni sodnik. V prvem primeru se lahko določitev zneska stroškov izroči udu senata. “
29.	K S 500 je pristaviti naslednji odstavek :
„ Ako prizivno sodišče potrdi sodbo prve stopnje in sporni predmet, o katerem odloča prizivno sodišče, ni edinole denarna vsota, mora vrednost spornega predmeta navesti v odpravku sodbe. Na preračun vrednosti spornega predmeta je zmislu primemo uporabljati §§ 54 do 59 pr. s. o., toda sodišče ni vezano na denarno vsoto, katero sprejeti namesto zahtevane stvari se je ponudil tožnik ali ki jo je navedel za vrednost spornega predmeta. Ako je treba, je v prizivni razpravi zaslišati stranke o vrednosti spornega predmeta. Določitev vrednosti spornega predmeta v prizivni stopnji se ne more izpodbijati s pravnim pomočkom.“
30.	§ 502 naj se glasi :
„Zoper sodbe prizivnih sodišč je dopustna revizija.
V bagatelnih stvareh ni dopusten nadaljnji pravni pomoček zoper odločbo prizivnega sodišča.
Zoper potrjujočo sodbo prizivnega sodišča je revizija nedopustna, ako sporni predmet, o katerem je odločilo prizivno sodišče, ne presega 1000 K v denarju ali denarni vrednosti.
Revizija pa je dopustna, ako se je sodba prve stopnje, ki jo je potrdilo prizivno sodišče, izrekla zaradi sklepa prizivnega sodišča, ki se ne dâ izpodbijati z rekurzom (§ 519, št. 3), s čemer se je prejšnja sodba razveljavila po §§ 496, št. 2 in 3, in 499 in se je pravna stvar vrnila sodišču prve stopnje. “
31.	Zadnji stavek g 505, odstavek 3, naj odpade.
32.	§ 507, odstavek 1, naj se glasi:
„Prekasno vložene ali nedopustne revizije mora pravdno sodišče prve stopnje zavrniti. Ako smatra pravdno sodišče prve stopnje revizijo za dopustno in pravočasno, odredi, da se vroči izvod revizijskega spisa nasprotniku tistega, ki predlaga revizijo (revizijski uasprotnik). Ugovori zoper pravočasnost ali dopustnost revizije se ne morejo uveljavljati z rekurzom, temveč samo v odgovoru na revizijo.“
33.	K § 510, odstavek I, je pristaviti naslednji stavek:
„Ako je sodbo prizivnega sodišča razveljaviti iz razloga, oznamenjenega v § 503, št. 2, in ako je očividno treba razprave v prvi stopnji, da postane stvar godna za razsojo, je razveljaviti tudi sodbo prve stopnje v mejah revizijskih predlogov in sporno stvar vrniti prvi stopnji.“
34.	§ 528, odstavek 1, naj se glasi:
„Rekurzi zoper odločbe sodišča druge stopnje, s katerimi se je potrdil izpodbijani sklep prvega sodišča. rekurzi zoper odločbo sodišča druge stopnje o stroških ali o pristojbinah izvedencev ter rekurzi zoper odločbe sodišča druge stopnje v sporih zaradi motenja posesti (§ 49, št. 4, pr. s. o.) so nedopustni. Nedopustne rekurze zoper odločbe druge stopnje naj zavrača sodišče prve stopnje.“
35.	K §552 je pristaviti kakor 4.in 5.odstavek:
„Tožba se lahko umakne brez pritrditve tožen-čeve samo dotlej, da se vložijo ugovori zoper plačilni nalog, ako se pa tožnik hkratu odreče zahtevku, še do konca ustne sporne razprave (§ 237).
Na umikanje ugovorov se primerno uporabljajo predpisi o umikanju priziva (§ 484).“
Člen VII.
V členu XIII, št. G, zakona z dne 27. maja 1896. 1. (drž. zak. št. 78) (Uvodni zakon k izvršilnemu redu) je pristaviti stavek:
„z omejitvijo, da se zakonita zastavna pravica ne razteza na premičnine, kise ne smejo zarubiti.“
Člen Vlil.
Izvršilni red se izpreminja takole:
1.	§ 4, št. 6, naj se glasi:
„V vseh drugih primerih izvršilno sodišče, czn&menjeno v§§ 18 in 19.“
2.	Zadnji odstavek § 4 naj se glasi:
„V primerih št. 1,3 in 4 sprednjega odstavka se lahko prosi za dovolitev izvršbe tudi na izvršilnem sodišču, ako je predlogu priložen odpravek
izvršilnega naslova, opremljen s potrdilom izvršil-nosti. “
3.	§ 5 naj se glasi :
Kadar.je iz kakega v § 1., št. 8 in 10 do 17, oznamenjenih izvršilnih naslovov, iz poravnave, sklenjene o zasebnopravnih zahtevah pred tuzemskim kazenskim sodiščem (§ 1, št. 5), ali iz kazenskega sklepa tuzemskega kazenskega sodišča (§1, št. 9) seči z izvršbo na imovino, ki je zunaj ozemlja, za katero velja ta zakon, tedaj je prositi za dovolitev izvršbe pri tistem tuzemskem okrajnem sodišču, v čigar okolišu ima sedež oblastvo ali javni organ, od katerega izhaja izvršilni naslov, ali v čigar okolišu se je izrekel razsod razsodnikov ali se je sklenila poravnava. “
4.	§ 6 naj se glasi:
„Ako je za dovolitev izvršbe poklicano izvršilno sodišče in ako ima v primeru § 18, št. 3, tisti, zoper katerega se naj seže z izvršbo (zavezanec), svojo občo podsoduost v spornih stvareh pri več tuzemskih okrajnih sodiščih ali ako bi bilo zaradi lege imo-vine, na kalero je seči z izvršbo, ali ker se je istočasno zaprosilo za več izvršilnih načinov, opraviti uvajalna izvršilna dejanja v različnih sodnih okoliših, tedaj je upniku na izbiro, prositi za dovolitev izvršbe pri kateremkoli sodišč, ki je v tem primeril pristojno kakor izvršilno sodišče. “
5.	§ 18. št. I, naj se glasi:
„ako se sega z izvršbo na nepremičnino, ležečo v tu/.emstvu in vpisano v javni knjigi, ali na knjižno vpisane pravice do take nepremičnine s prisilno upravo ali prisilno dražbo ne kraté določil § 19, okrajno sodišče, pri katerem je vložek o dotični nepremičnini, če je pa ta vložek pri zbornem sodišču prve stopnje, okrajno sodišče na sedežu tega zbornega sodišča, ako se pa vrši izvršilo s prisilno osnovo zastavne pravice, vedno sodišče, pri katerem je vložek. “
(*. § 18, št. 3, naj se glasi:
„ 3. pri izvršbi na terjatve, kolikor niso knjižno zavarovane (št. 1), okrajno sbdišče, pri katerem ima zavezanec svojo občo podsoduost v spornih stvareh, in ako v tuzemstvu ni osnovana, okrajno sodišče, v Čigar okolišu je domovališče, sedež ali bivališče dolžnikovega dolžnika ali, ako bi bilo neznano ali bi ne bilo v tuzemstvu, v čigar okolišu se nahaja za terjatev zastavljena stvar.“
(HJovfnisch.)
127
7.	V § 23, odstavek 1, je po besedah: „za ta j kraj“ vriniti: „ali za sodne okoliše okrajnih sodišč“.
8.	V § 39, odstavek 2, prvi stavek, naj odpade citiranje št. 8.
15. § 88, odstavek 2, št. 1, naj se glasi:
„1. pristojno za dovolitev vknjižbe po različnosti izvršilnega naslova eno v § 4, št. 1,3 in 4, oznamenjenih sodišč ali sodišče, pri katerem je vložek, v katerega je vknjižiti.“
9.	K § 39, odstavek 2, je pristaviti:
„Ako se ustavi po § 6, ni treba vročiti ustavil-negä sklepa predlagatelju.“
10.	K § 40, odstavek 1, je pristaviti:
„Ako se dokaže z nesumnimi listinami, da je bil zahtevajoči upnik plačan, ali kako se je izjavil, ga ni treba zaslišati.“
11.	K § 47, odstavek 2. je pristaviti naslednje stavke :
„Predlog stavi lahko tudi finančna prokuratura in, kolikor je po veljavnih predpisih namesto nje poklican davčni urad nastopati, tudi ta urad, ako je administrativno izvršilo za izterjanje davkov, doklad in davkom gledé izterjave zenačenih davščin ostalo brez uspeha. Predlog je staviti na okrajnem sodišču, v čigar okolišu se je poskusilo izvršilo brez uspeha. “
12.	K § 48 je pristaviti kakor peti odstavek :
„Dovoljenje zapora izgubi moč, ako se ni izvršil v enem letu; toda določi se lahko vnovič narok za razodetno prisego in s pogoji, ozntimenjcnimi v tretjem odstavku, se lahko vnovič prisodi zapor. “
13.	K § 49, odstavek 1, je pristaviti:
„V obeh primerih pa ni treba verojetno izkazati, ako so izza časa, ko je zavezanec prisegel ali ko se je izvršil zapor, minula več nogo tri leta. “
14.	g 82, odstavek 1, naj se glasi:
„Za dovolitev predlagane izvršbe ali predlaganega izvršilnega dejanja je pristojno tisto zborno sodišče prve stopnje, pri katerem ima zavezanec svojo občo podsodnost v spornih stvareh. Ako pa podsodnost za zavezanca ni osnovana v ozemlju, v katerem velja ta zakon, je prositi za dovolitev izvršbe na zbornem sodišču prve stopnje, v Čigar okolišu je v § 18 oznamenjeno okrajno sodišče, in v primeru § 19 tam oznamenjeno zborno sodišče.“
16.	K § 97 je pristaviti kakor tretji odstavek :
„Ako se je prisilna uprava v zadnjem letu ustavila zaraditega, ker po razmerah sploh ni pričakovati ali vsaj ne za daljši čas, da bi se dosegli donosi, ki bi se mogli porabiti za poplačilo zahtevajočih upnikov, lahko sodišče odreče uvedbo prisilne uprave, ako bi moralo hkratu nastopiti kakor izvršilno sodišče.“
17.	V g 99, odstavek 2, je namesto besed: „finančni prokuraturi, v katere uradnem okolišu leži zemljišče“ postaviti: „javnim organom, ki so poklicani izterjevati davke, ki jih je plačevati od nepremičnine, z dokladami, imovinskimi prenosninami in drugimi javnimi davščinami vred.“
18.	V g 123, odstavek 1, je namesto besed: „finančne prokurature (g 99)“ postaviti: „v § 99, odstavek 2, imenovanih javnih organov“.
19.	V g 130, odstavek 1, je namesto besed : „finančno prokuraturo (g 99)“ postaviti: „v § 99, odstavek 2, imenovane javne organe“.
20.	K § 138, odstavek 1, je pristaviti:
„Odpravka izvršilnega naslova ni treba predložiti.“
21.	g 142 naj se glasi:
„Cenitev nepremičnine se more opustiti, če je bila nepremičnina cenjena o priliki poprejšnjega dražbenega postopka, ter ni preteklo od tega časa več nego eno leto in se ni med tem bistveno nič izpremenilo v kakovosti nepremičnine. Z istim pogojem se sme opustiti nov popis in nova cenitev nepremičninske pritikline, ako se nista med letom, preteklim od proprejšnjega izvršilnega postopka, izpremenila bistveno niti kakovost, niti obseg te pritikline.
V takem primeru so <1,4 uspeh prejšnjega popisa in prejšnje cenitve v podstavo dražbonemu postopku in se opravi popis pritikline z zaznambo na zapisniku, narejenem pri prejšnjem popisu.
Preden se sklepa, je treba zaslišati obe stranki ali, če je podan predlog, predlagateljevega nasprotnika.*
22.	§ 170, št. 5, naj se glasi:
„5. poziv, da je pravice na nepremičnini, katere bi delale dražbo nedopustno, oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer na škodo dobrovernemu zdražitelju ne mogle več uveljavljati glede te nepremičnine.“
23.	K § 180. odstavek 2. je pristaviti naslednji stavek :
„Pooblastilu ni treba poverila, ako nastopi kakor pooblaščenec sodišču znan odvetnik ali notar, ki potrdi pristnost podpisa sklicujé se na svojo uradno prisego.“
24.	K § 187, odstavek 1, je pristaviti naslednji stavek :
„Na nedostatek, naveden v § 184, št. 3, se lahko opirajo v roku 14 dni po dražbenem naroku osebe, ki jih je obvestiti o dražbi po § 171, odstavek 1, z rekurzom tudi tedaj, ako v dražbenem naroku niso bilo navzoče. “
25.	§ 206, odstavek 1, naj se glasi:
„Kadar se postopek ustavi ali odloži iz razloga, ki ne velja enako proti vsem upnikom, ki zahtevajo dražbeni postopek (§§ 35 do 37, 39, 40, 145, 188, 200, št. 3, 201), je dražbeni postopek nadaljevati v prid ostalim zahtevajočim upnikom.“
26.	V § 207, odstavek 2, naj odpadejo besede: „pa se hkratu nadaljuje v korist drugim upnikom“.
27.	§ 251, št. 4, 5 in 6, naj se glasé:
„4. na podpore v prirodninah, ki so se v stiski podelile zavezancu iz javnih ali zasebnih sredstev;
5.	pri uradnikih, duhovnikih, učiteljih, odvetnikih,notarjih, zdravnikih in umetnikih ter pri drugih osebah, katere izvršujejo osebno duševen poklic ali se pripravljajo, nanj na reči, potrebne za opravljanje službe ali pripravljanje in izvrševanje poklica, 1er na spodobno obleko, in tako tudi pri osebah oborožene moči in orožuištva na vse reči, potrebne za opravljanje službe ;
6.	pri rokodelcih in malih obrtnikih, nadalje pri ročnih in tovarniških delavcih in drugih osebah, ki pridobivajo svoj zaslužek iz ročnih opravil, ter pri porodnih babicah na reči, ki so potrebne za osebno nadaljevanje pridobivanja, prav tako na sirovine, določene za podelovanje po izberi zavezanca do najvišje vrednosti 300 K. “
28.	K § 251 je pristaviti kakor nove številke :
„13. na umetne ude, očala in druge zaradi telesnih hib potrebne pomočke, kolikor so ti predmeti določeni za rabo dolžniku in njegovi rodbini;
14. na zdravila, aparate, živila in druge predmete, dovoljene iz javnih ali zasebnih novcev za zatiranje bolezni.“
29.	Zadnji stavek § 253, odstavek 4, naj se
glasi :
„O opravljenem rubežu je obvestiti zahtevajočega upnika in zavezanca, razen če sta bila pri rubežu navzoča ali zastopana ali da se jima nemudoma vroči izvod dražbenega oklica.“
30.	S 254, odstavek 2. naj se glasi:
„Vsak opravljeni rubež je poočititi v seznamku, ki ga je napraviti na vsakem okrajnem sodišču (rubežni vpisnik). Ako je v istem kraju več okrajnih sodišč, ki nastopajo kakor izvršilna sodišča, naj piše praviloma rubežni vpisnik eno teh sodišč. Z ukazom je izdati natančnejše predpise o napravi, uredbi in pisanju rubežnega vpisnika. “
31.	Predzadnji odstavek § 259 naj odpade.
32.	§ 260 naj se glasi:
„Ako je bil hranitelj postavljen brez privolitve zavezanca in zahtevajočih upnikov, jih je obvestiti o njega imenovanju, naznanivši jim hraniteljevo ime. Iz primernih razlogov smejo vsak čas pred lagati, da naj imenuje izvršilno sodišče drugega hranitelja. “
33.	§ 264, odstavek 2, naj se glasi:
„Predlog za dovolitev prodaje se lahko združi s predlogom za dovolitev rubeža ali se lahko stavi neposrednje na izvršilnem sodišču. V prvem primeru je odločiti o predlogu v izvršilnem dovolilo.“
34.	Tretji in četrti odstavek § 264 naj odpadeta.
35.	V § 267, odstavek 3, naj odpadeta zadnja dva Stavka.
36.	Zadnji odstavek § 279 naj odpade.
37.	S 282 naj se glasi:
,Na odstop od izvršbe, ter na ustavitev in od-ložbo prodajnega postopka je uporabljati zmislu primerno predpise §§ 200, št. 3 in 4. 203, odstavek 2. in 206, odstavek 1.
Ako se nadaljuje prodajni postopek po § 206, odstavek 1, je upnike, zoper katere ima vzrok ustavitve ali odložbe moč, plačati iz izkupila po meri zastavne pravice, ki jim morda pristoji (§ 285. odstavek 3).
42.	V S 296 je po besedah: „hranilnic in posojilnic“ vriniti: „ter iz polic zavarovanja življenja, ki se glasé na imetnika ali prinosnika.“
43.	K S 299, odstavek 2, je pristaviti :
„Ako se zniža službeni dohodek pod znesek, podvržen izvršbi, pa doseže v petih letih zopet ta znesek, se razteza veljavnost zastavni» pravice tudi na zvišane prejemke. “
44.	S 301, odstavek 4, naj se glasi:
„Dolžnikov dolžnik sme svojo izjavo podati O ustavitvi ali odložbi prodajnega postopka je s pravdnim spisom izvršilnemu sodišču ali na zapis-obvestiti samo zavezanca in zahtevajoče upnike.“ j nik pred izvršilnim sodiščem ali okrajniin sodiščem
j svojega bivališča. Zapisnik je uradoma poslati izvršilnemu sodišču. “
38.	Zadnji stavek § 285, odstavek 3, naj se
glasi :
45.	V g 370 je po besedah: „in pa na podstavi končnih sodeb“ vriniti: „in plačilnih nalogov“.
„ Upnike je hkratu pozvati, da naj napovedo svoje zahteve v glavnici, obrestih, stroških in drugih postranskih terjatvah pred narokom ali pri naroku ter naj predložijo listine, dokazujoče njih zahteve, če že niso na sodišču, najpozneje pri naroku v izvirniku ali v poverjenem prepisu, ker bi se sicer gledalo pri razdelbi na njih zahteve samo toliko, kolikor se je njim na korist dovolila izvršba po dražbi in se prodajni postopek pozneje ni zopet ustavil.“
4(>. K § 371, št. 1, je pristaviti naslednji stavek :
„ali na podstavi v drugi stopnji potrjene sodbe, ako se je zoper sodbo prizivnega sodišča vložila revizija.“
47. N' S 372 naj odpade citat: „(S 4, št. <>)“ po besedah: „zoper zavezanca“.
39.	K S 294, odstavek 2, je pristaviti:
„Plačilno prepoved je vročiti po predpisih o vročevanju tožb.“
40.	Drugi stavek S 294. odstavek 3, naj odpade.
41.	Prvi odstavek g 295 naj se glasi:
„Kadar se seže z izvršbo na denarno terjatev, k gre zavezancu proti erarju ali proti zakladu, ki je v javni upravi, tedaj je vročiti plačilno prepoved oblastvu, ki je poklicano nakazati dotično plačilo, in na predlog zahtevajočega upnika tudi organu (bla-gajnici ali računskemu departementu, računskemu oddelku), ki jo poklican likvidirati plačilo, ki gre zavezancu. Z vročbo plačilne prepovedi nakazujočemu oblastvu velja rubež za opravljen. Povedati za likvidacijo poklicani organ je dolžnost zahtevajočega upnika. V koliko ima ta organ vsled prejete plačilne prepovedi oblast, izplačilo dospelih zneskov zavezancu zadržati začasno, to se ravna po predpisih, veljajočih za to.“
48. 4j 375, odstavek 1, naj se glasi:
. Za dovolitev izvršilnih dejanj je pristojno v primeru §§ 370. 371, št. 1 in 2. in 372 pravdno sodišče prve stopnje ali sodišče, na katerem je tekla pravna stvar nesporne sodne oblasti na prvi stopnji, v primeru § 371, št. 3, okrajno sodišče, ki je izdalo pogojno plačilno povelje, v primeru §371. št. 4, izvršilno sodišče, naposled v primeru § 373 zborno sodišče, oznamenjeno v § 82. V primerih §§ 370, 371, št. 1. 2 in 3, in 372 se lahko prosi za dovolitev izvršilnih dejanj tudi na izvršilnem sodišču. ako je predlogu priložen odpravek izvršilnega naslova in uradno potrdilo o vložbi priziva ali revizije (§ 371. št. 1) ali ugovorov (§ 371, št. 2) ali o vložbi predloga za postavitev v prejšnji stan. (§ 371, št. 3).“
Člen IX.
§ 33, odstavek 2, zakona z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218) naj se glasi:
„Izvršbo je zaprositi na sodišču, oznamenjenem v §§ 18 in 19 izvršilnega reda. in jo opraviti po določilih izvršilnega reda. “
Člen X.
K § 14 cesarskega patenta z dne 9. avgusta 1854. 1. (drž. zak. št. 208) je pristaviti kakor drugi odstavek :
„Rekurzi zoper odločbo druge stopnje o stror ških ali o pristojbinah izvedencev so nedopustni. Nedopustne rekurze zoper odločbe druge stopnje naj zavrača sodišče prve stopnje“.
Člen XI.
Obči zemljiškoknjižni zakon se izpreminja takole :
1.	§ 105, odstavek, naj se glasi:
„Potrdilo, kateremu je pritisniti uradni pečat, mora navajati sodni sklep, s katerim se je zaukazal vpis, in oznamenjati zemljiškoknjižni vložek.“
2.	Tretji in četrti odstavek § 105 naj odpadeta.
3.	§ 122 se razveljavlja.
Člen XII.
§ 4, odstavek 2, zakona z dne 12. julija 1872. 1. (drž. zak. št. 112) (sindikalni zakon), naj se glasi:
„Njim se enačijo glcdéuporabljanja tega zakona strokovnjaški sodniki-lajiki trgovinskih, pomorskih in rudarskih sodišč, postavljeni za izvrševanje sodniške službe, potem pisarniški oficijanti, pisarniški pomočniki in sluge, nameščeni na sodiščih, da opravljajo sodna uradna dejanja, in pri cesarskih davčnih uradih nameščeni državni uradniki in sluge gledé svojih uradnih opravil s sodnimi depozitnimi in sirotinskimi denarji.“
Člen XIII.
Cesarski ukaz z dne 26. decembra 1897. 1. (drž. zak. št. 305) zastran premembe nekih zako-hitih določil o sodnih pristojbinah se izpreminja takole :
1.	Po § 3 se vstavlja kakor nov § 3 a:
„Zaznamki o sodbah po § 418, odstavek 1, n- p. r. so gledé kolkovne dolžnosti enaki zapisnikom in sodbam, ki so z njimi nadomeščeni.“
2.	V § 7 se vstavljajo naslednja določila kakor zadnji odstavek:
„Prvi odpravek odpovedne, pripoznalne ah zamudne sodbe, ki ga je vročiti zmagujoči sporni stranki na njeno zahtevanje, potrdilo izvršljivosti na prvem odpravku izvršilnega naslova in zahteva, naj se podeli, so pristojbine prosta.“
Člen XIV.
Odstavka 1 in 2 § 14 zakona z dne 24. maja 1873. 1. (drž. zak. št. 97) izgubita moč in se nadomeščata z naslednjimi določili:
„Plačilna povelja v opominjalnem postopku (zakon z dne 27. aprila 1873. 1. [drž. zak. št. 67]) so podvržena, če je vrednost spornega predmeta
1.	do 50 K pristojbini 50 h,
2.	čez 50	K	do	100	K pristojbini 1	K,
3.	„	100	„	„	400	„	„	2	„,
4.	„	400	„	„	600	„	„	.4	„,
5.	„	600	„	„	800	„	„	8	„,
6.	„	800	„	„	1000	„	„	10	„.
Na te pristojbine je uporabljati določila, obsežena v opomnji 1 K tarifni številki 103 zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89) o plačevanju razsodnine pri plačilnih nalogih, z razliko, da se predpisi o porabljanju in razvredovanju kolkovnih znamk izdadö ukazoma.“
Člen XV.
Z začetkom veljavnosti tega ukaza se razveljavljajo vsa v drugih zakonitih predpisih obsežena razlikujoča se določila o predmetih, urejenih v tem ukazu.
Člen XVI.
Na pravde, ki so začele teči, preden je'dobil ta ukaz moč, se uporabljajo §§ 83, odstavek 1, 88, 93 in 104, odstavek 2, pravilnika sodne oblasti v svojem dosedanjem besedilu.
Člen XVII.
Kolikor je v zakonih ali ukazih opozorjeno na predpise v členih I do XIV oznamenjenih zakonov in ukazov, ki se izpreminjajo s tem ukazom, stopijo ustrezni predpisi tega ukaza na njihovo mesto.
(Slovenlitch.
128
Člen XVIII.
Člen XIX.
Določila člena I, št. It), nadalje določila členov V in XIV z veljavnostjo za Gališko, Bukovino in Dalmacijo ter določila člena VI, št 3, 8. 21. 23 in 24 in člena XIII, št. 1. dobé moč 1. dne avgusta 1914 1.
Izvršiti la ukaz je naročeno Mojemu pravosod nemu in Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, 1. dne junija 1914. 1.
Vsa ostala določila tega ukaza in določila členov V in XIV z veljavnostjo za vse v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele izvzemši Gališko, Bukovino in Dalmacijo dobé moč 1. dne julija 1914. 1.
Določila člena VI. št. 29. 30, 32 in 34 in člena X pa se ne uporabljajo, ako se je v primeru § 415 c. p. r. ustna razprava v prvi stopnji sklenila pred 1. dnem julija 1914. 1. ali ako se je odločba v prvi stopnji izrekla pred 1. dnem julija 1914. 1.
Franc Jožef s. r.
Stiirgkh s. r. Hochenburger s. r. Forster s. r.
Trnka s. r.
Zenker s. r.
Georgi s. r. Heinold s. r. Hussarek s. r. Schuster s. r. Engel s. r.
Morawski s. r..