Stev. 25. V Mariboru^i?jijmja 1894. Tečaj XXVIII. kitiospodar. List ljudstva v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta 65 kr. — Naročnina se pošilja npraviilštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Svoji k svojim! Denar je sveta vladar! To je geslo sedanjega časa, in kdor ima obilo denarja, lahko povsod zmaguje. Mi Slovenci ga žalibog nimamo v obilici, kajti pri nas polnijo si le tujci in odpadniki žepe, od tod njih moč, od tod pa tudi slabi gmotni položaj naroda. Posojilnic imamo sicer že mnogo, kamor se lahko naši kmelje zatekajo, da so tako varni pred nemško-židuvskim ode-ruštvom, toda narodnih obrtnikov in trgovcev, pri katerih je prav za prav denar doma, imamo še prav malo. Po naših južnoštajarskih mestih in trgih so sicer obrtniki in trgovci večinoma rodom Slovenci, toda skoro vsi so naši politični sovražniki. Dokler še ti ljudje ničesar niso imeli, so še bili Slovenci in so se nam prilizovali, ko pa so si opomogli s slovenskim denarjem, pokazali so nam hrbet ter se pridružili ostalim izdajalskim odpadnikom. Nam pohlevnim Slovencem še to ni dosti mar, še nadalje jih podpiramo in pri njih kupujemo ter pridno sodelujemo pri razrušitvi lastnega doma in lastnega blagostanja! Je-li to pametno in koristno za nas? Uomo-li še nadalje tako kratkovidni ter nosili svoj krvavo zasluženi denar našim nasprotnikom? Vsak pameten Slovenec mora uvideti, da tako ne sme iti dalje. Kaj torej treba storiti? Gotovo je že vsakemu znano geslo: Svoji k svojim! Ah Slovenci kupujte le pri vrlih slovenskih trgovcih ter podpirajte le zavedne slovenske obrtnike! Dasi malo, vendar nekaj poštenih naših obrtnikov in trgovcev še je skoro v vsakem mestu in trgu, zato se Slovenci teh oklenimo in le pri njih kupujmo. Tako bo ostal naš denar v naših rokah, kar bo nam neizmerno koristilo. Treba zato povsod ljudi podučiti in jim slvar dobro razložiti, vsaj bi vendar bil greh, ako bi slovenski kmelje dajali brezverskim tujcem in nemčurjem svoj denar, poštene slovenske trgovce pa )i puščali na cedilu. Rodni brat nam mora biti vendar bližji in ljubši nego oholi tujec. Slovenci! Po tem načelu se začnimo vsi dosledno ravnati in kmalu bodemo videli, smo li gospodarji na svoji lastni zemlji ali ne! Tako so delali in še delajo Čehi, ki so le na ta način dobili v svoje roke mesto Prostejov na Morav-skem, ki šteje čez 25.000 prebivalcev. Pred vsem naj bi dajali dober vzgled vsi omikani Slovenci, kijti če se ti sami ne bodo po tem geslu ravnali, tega tudi °d ljudstva ne moremo zahtevati. Ako pa bodo vsi Slovenci od najvišjega gospoda do najnižjega delavca kupovali le pri Slovencih, tedaj se nam mora vzboljšati "aš položaj. Treba pa nam tudi skrbeti za večje število slovenjih obrtnikov in trgovcev, katero nalogo bi lahko prejelo »vseslovensko obrtno društvo« v Celju, o katerem Pa v zadnjem času ni mnogo slišati, saj vendar ni PoNameini listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po S kr. KokopiRi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za omanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 18 kr., trikrat 16 kr. zaspalo! Žalostno je, da Slovenci tako malo znamo ceniti gmotno blagostanje; od tod tudi prihaja, da imamo tako malo zavednih trgovcev, ki stoje na trdnih nogah. Svoji k svojim! To krasno geslo odslej mogočno odmevaj povsod po naši domovini! Drami nezavedneže, ki tujcu naravnost delajo orožje, s katerim nas potem v zahvalo kruto bije in zatira. Vzbujaj v Slovencih zavest, nagibaj k skrbnemu in varčnemu gospodarstvu ter jih vnemaj za zboljševanje našfega slabega gmotnega stanja. Ako se bomo držali zvesto tega gesla, potem se v naših mestih nobena »nemška gospa« več ne bode norčevala iz besedij: Svoji k svojim, kakor se je to zgodilo v »Marburgerci« z dne 14. t. m. Slovenski olika-nec, slovenski kmet, dvigni močno zastavo: Svoji k svojim! v strah in trepet našim sovražnikpm, kajti: Prost mora biti, prost naš rod, Na zemlji svoji svoj gospod ! C. Nadaljevalni poduk in ljudska šola. (Govor poslanca Robiča v državnem zboru dne 24. aprila 1894.) (Konec.) Najvišje načelo za odgojo se vendar glasi: podu-čuj naravi primerno! To se vendar ne pravi druzega, kakor: zidaj na to, kar je že tukaj, na posebnosti otrokove! Je-li mogoče, da bi se poduk in odgoja prav umerila posebnostim otrok, ako se še na otrokov materin jezik ne ozira? Pa ne le nevzgojevalno, temveč tudi nepolitično je, narodu jemati materin jezik. Jezika se drže vera, nravi in šega. Če se vsiljuje tuji jezik, zgubljati se mora živost verskega predstavljanja, nravi in šege. In vendar se smatra ljudska šola na Koroškem v onih delih dežele, koder bivajo Slovenci, samo za učilnico in vtepovalnico tujega jezika. Da pri tacih razmerah sploh ni mogoč vspešen poduk, zlasti ne poduk v veronauku, to je jasno. V tacih šolah se glavna naloga ljudskih šol, versko-nravna vzgoja, doseči ne more. Kako je mogoč vspešen poduk v veronauku, ako otroci v materinščini še citati in pisati ne znajo, kakor je to povsod v slovenskih delih Koroške in ne redko na Spod. Štajarskem. V času, ko se vedno bolj kaže razuzdanost irttnepokorščina, vedno bolj naglaša prevrat družbinega reda, bi se posebno moralo gledati na versko-nravno nalogo šole. To je pa le mogoče, ako se v ljudski šoli v materinščini podučuje. "„ Jaz nisem proti učenju nemščine ondi, kjer jo zahfevajo razmere, n. pr. ob jezikovni meji, ali to naj se godf o pravem času in na razumen način. Nemški pedagog Diestervveg — in temu bodo verjeli morda tudi fireglTe' voiic. "/1^ ■' „„ jeziku se sme še le začeti, ko se je materinščina toliko utrdila v duhu otrokovem, da se razvoj mišljenja in jezika več ne ovira in moti, ako zraven pride nov jeziki In drugi še, slavnejši pedagog pa pravi: «Učenca učiti tujega jezika, dokler popolnoma ne zna materinščine, je ravno tako, kakor bi kdo učil jezditi sina, ko še hoditi ne zna«. Gospoda moja! Že v lanski šolski razpravi sem omenjal peticij slovenskega naroda v Trstu in Gorici za osnovo slovenskili ljudskih šol in prosil učno upravo, da obrača tej stvari vso pozornost svojo. Peticije so utemeljene v zakonu in prosilci imajo popolno pravico zahtevati, da se .njih želji ustreže. Ko seje v proračunskem odseku sklenila resolucija, ki se glasi: »C. kr. vlada se pozivlje, da obrača vso pozornost ljudskemu šolstvu na Primorskem in zlasti skrbi, da se izvede zakonita določba, da se vsem otrokom, ki so dolžni obis-kavati šolo, omogoči poduk v materinščini po za to zmožnih učiteljih, tako za gotovo upamo, da bode vlada skrbela, da se na Primorskem izvedo zakoni za cesarja zvesto slovensko prebivalstvo." Gospoda moja, mi čutimo, da se dosledno in sistematično prezira v učnem oziru na Koroškem in Spodnjem Štajarskem slovenski narod, da ne more doseči pravice. Opozorim, ne glede na Koroško, na to, da je na Štajarskem nad 400.000 Slovencev, pa nimajo nobenega zastopnika v deželnem odboru in deželnem šolskem svetu. Odkritosrčno obžalujem, da se je tudi na Štajarskem razvilo narodno nasprotje in preneslo v socijalno življenje, katero nasprotje škoduje tudi gospodarskemu življenju. Odkritosrčno želim, da bi mi Slovenci z nemškimi sodržavljani v miru živeli; ali štajarski Nemci morajo se sprijazniti z mislijo, da je v zeleni Štajarski nad jedno tretjino prebivalstva slovenskega, ne smejo ovirati našega prizadevanja, da nravno in gmotno povzdignemo svoj narod. Gospoda moja! Če pomislimo, kako stališče so zavzeli nemški nacijonalci v celjski zadevi, moramo pač tako upanje vedno bolj zgubljali. Kako je besnel poslanec dr. Foregger na razprave z jasnega in stvarnega stališča gospoda Šukljeja! In kako neokusno se je širo-ustil poslanec pl. Hoffmann, ko je mirno stvar naslikal g. Vošnjak. Poslanec pl. Hoffmann sklicuje se na informacije, katere je baje dobil iz dobrega vira, da sedaj v slovenskih ljudskih šolah napravlja otrokom velike težave novoslovenski pismeni jezik, ki se jako razlikuje od domačega pismenega jezika. Gospod poslanec naj se le pomiri! Mnogo let sem imel čast, ogledavati čisto nemške ljudske šole in odkritosrčno priznavam, da spomin na to mi je še danes jako prijeten, in to tem bolj, ker so mi nemški učitelji, s katerimi sem nekdaj uradno občeval, svoje zaupanje in prijaznost ohranili do današnjega dne. Pa to sem v vseh nemških nižjih šolah opazil, da narečje, s katerim vstopijo nemški otroci v šolo, se od pismenega jezika bolj razlikuje, nego je to pri slovenskih otrocih. Gospod poslanec mi torej ne bode zameril, ako se ne spuščam v daljše razprave njegove, ki so v popolnem nasprotju z dejanjskimi razmerami. Vse vprašanje se je od nasprotne stranke obravnavalo le s strankarskega in agitatoričnega stališča, in sicer na način, kakor bi se z dovolitvijo neznatne ali pravične zahteve omajali temelji države, na način, ki očitno kaže znamenja smešnosti in torej ne zasluži, da bi ga natančneje ocenjeval. Gospoda moja, končno izjavljam, da mi zaupamo gospodu učnemu ministru, in to tem bolj, ker je on kot glavno načelo proglasil dolžnost vlade, skrbeti za kulturne potrebe vseh narodov države. Nadejamo se, da Nieaa ekscelenca uveljavi in izvede ta načrt. Potem —- uprave, kakor si je postavil njegov rojak neminljiv spomenik z urejenjem avstrijskih financ. 1 ------------ Cerkvene zadeve. Telovska procesija pri Sv. Štefanu na Dnnaju. Dovolite, gospod urednik, da Vam in čitateljem »Slov. Gospodarja« v kratkih besedah opišem največje veselje, katero sem po triletnem bivanju na veličastnem Dunaju doživel. Da me pa napačno ne razumete, naj dostavim koj v začetku, da to ni bilo posvetno, ampak dušno veselje, katerega priprosti Slovenec tako kmalu ne učaka. Ako Slovenec pride v prestolnico države, gotovo si ničesar tako iskreno ne želi, kakor srečo, videti Njih veličanstvo blagega cesarja. To veselje sem imel že večkrat; a v najvišji meri sem je okusil na pretečeni praznik presv. Hešnj. Telesa. Kakor znano se ta praznik povsod po širokem svetu, koder bivajo verni katoličani, kar najbolj mogoče slovesno obhaja. Nobena vasica, nobena župnija ne zaostane, še manje se v tem dado prekositi mesta in trgi. Z veseljem še se vedno spominjam lepe svečanosti, s katero sem pred osmimi leti videl obhajati ta praznik v župniji Sv. Petra v Ljubljani. Vendar tudi Dunaj ta dan pokaže, da ni samo glavno mesto države, prestolnica svetlega cesarja, sedež kardinala, nego da je tudi središče avstrijskih katoličanov. Tudi tukaj se ta praznik obhaja in še kako! Na celem svelu ni enakega prizora, kakor je ta dan tukaj v stolni cerkvi Sv. Štefana. Gotovo več sto tisoč Ijudij se zbere, le da bi videli to izvanredno svečanost, namreč procesijo s presv Keš. Telesom. Tembolj je bila radovednost letos velika, ker se ta procesija tukaj zaradi neugodnega vremena že tri leta ni obhajala. Tudi moja malenkost je tokrat bila navzoča; že ob G. uri v jutro sem prišel tje ter si izbral izvrstno stališče, s kojega mi je bilo mogoče pregledati skoro ves trg okoli cerkve Sv. Štefana. Točno ob 7. uri nastane radosten vrišč; ljudje se vzdigujejo in vspenjajo, da bi boljše in lažje videli. Da so navlašč za ta razgled postavljeni odri bili napolnjeni, vsak ugodni prostor bil zaseden in je iz vsakega okna okoli stoječih palač gledalo po pet oseb, ni mi skoraj treba omenjati. Vsak se pričakovaje ozira proti ulici, iz katere drdra kočija za kočijo, jedna lepša od druge. Gospodje nadvojvode se pripeljejo v kočijah s šestimi konji. Zdajci zaori iz stotisočerih grl: »hoch!" Slišal sem tudi češki: »na zdar!« in se ve sem navdušeno klical naš: živio! Moški mahajo s klobuki, ženske z robci; veselje se neštevilni množici, sešli se iz vseh dežel, lesketa na obrazih, kajti Njih veličanstvo svetli cesar se bližajo. V krasni, le za to, svečanost namenjeni kočiji, v katero je upreženih osem čilih belcev žlahtnega španskega plemena, pripeljejo se do velikih vrat stolne cerkve z bratom, nadvojvodo Karolom Ludevikom, spremljani od najvišje dvorne gospode. Na vse strani blago-dušni vladar! prijazno odzdravljajo, njih dobrotljivo oko se ozira očetovsko milo po zbrani množici. Vendar tudi resna pobožnost se jim čila na častitljivem obrazu. Vse njihovo vedenje kaže vernega katoličana, kateri se pripravlja, da očitno spozna svojo vero ter vla larju vsega sveta, Gospodu nebes in zemlje, skaže svoje ponižno češčenje. Pri cerkvenih vralih pričakujejo kardinal - nad- J škof, eminenca dr. Gruscha, obdani od stolnega kapi- i telja, podajo cesarju škropilnik z blagoslovljeno vodo in| .¿¡t. «nrpmji.0. v. cerkev. Tukaj se cesar z nadvojvodi po-j dajo v dvorni oratorij in ostanejo pri slovesni sv. maši, katero služijo kardinal s pomočjo dvornih duhovnikov. Po sv. rr a ob osmih se je pričela uravnavati procesija in je trajala do desetih. Predi so šli zastopniki mestnih župnij in raznih cerkvenih redov, potem otroci c. kr. sirotišnice in cesarski služabniki. Za temi so šli župan z mestnim zastopom, vitezi vseh c. kr. redov, c. in kr. kamorniki, dvorni svetovalci, vsi v krasnih opravah, in pa kanoniki stolnega kapitelja. Sv. Rešnje Telo so nosili kardinal, baldahinove trakove so držali kamorniki, na obeh straneh pa so korakali cesarski plemčiči z gorečimi svečami. Za baldahinom so sledili Njih veličanstvo svetli cesar, obdani od gospodov nadvojvod tudi z gorečimi svečami in potem dolga vrsta dvornikov, ministrov in drugih veljakov. V procesiji je bilo tudi \eliko drugih odličnih gospodov in gospa, in kaj še je več vredno, obnašanje vseh udeležencev, kakor tudi gledalcev je bilo spodobno, spoštljivo. Ker so ulice, skozi katere je procesija šla, le ma-lokateremu čitatelju znane, mislim, da mi ni treba navajali imen; omeniti le še hočem, da so bile skoraj vse palače okusno okinčane, pot z deskami pokrita in s cvetlicami potrošena. Posebno bogato ozaljšani so bili oltarji; na njih so bile krasne, umetniške podobe in dragoceni svečniki. Vendar bolj kakor ves zunanji blišč ganila me je iskrena pobožnost odličnih udeležencev. Kdor bi še ne veroval, pri tej priložnosti se je lahko prepričal, da se katoliški duh med občinstvom dunajskim vzbuja in oživlja, in sicer ne le med priprostiin prebivalstvom, nego tudi med izobraženci. Kako pa je to tudi drugače mogoče? Komu srce od veselja hitreje ne bije, ako pri taki velikanski in veličastni svečanosti vidi svetlega cesarja, mogočnega vladarja, korakati tako ponižno, tako pobožno za presv. Reš. Telesom? Gotovo srečna država, srečno ljudstvo, katero ima tako vernega glavarja! Kdo bi za takim zgledom zaostajal, kdo v širni Avstriji ga ne posnemal ? Slovenci, rojaki dragi, hvalimo Najvišjega , za tako blagega cesarja, prosimo ljubega Boga, da nam jih še mnoga lela ohrani; a posnemajmo tudi njihovo izgledno krščansko življenje, da bomo vredni sinovi milega očeta Franca Jožefa I.! —s. Novi veliki zvon v Razborju pri Slov. Gradcu« Pri nas se je dne 3. t. m. obhajala »lepa*nedelja«, kakor se to godi vsako leto na drugo nedeljo po prazniku presv. R. Telesa. Letos pa je bila ta nedelja še posebno vesel dan za nas, ker razven slovesne procesije z Najsvetejšim in asistirane sv. maše se je vršila še druga nenavadna slovesnost. Potegnili so namreč v zvonik novi, 2004/3' ali okoli 36 — s kembeljem vred 38 — starih centov težki zvon, katerega je vlil ljubljanski dvorni zvonar, g. Albert Samassa, za 3046 gld. in nam ga dne 17. maja t. 1. doposlal v Sp. Dravograd, od koder smo ga potein dne 29. maja sein pripeljali. Vožnjo je dal veliki posestnik in posebni dobrotnik cerkve, g. Martin 1'Ieščivnik. Do podanka hriba so ga pripeljali 4 konji, od tam do cerkve pa 10 volov. Na potu so ga pozdravili zvonovi iz zvonikov v Slov. Gradcu, Starem-trgu in Podgorju. Ravno tako so pozdravih med pokanjem možnarjev domači stari trije zvonovi svojega bodočega tovariša, ko se je bližal cerkvi. Da bomo novi zvon dne 3. t. m. potegnili v zvonik, zvedelo se je to daleč okoli; zato je listi dan prišlo sem veliko tujih ljudij, domačih pa se ve, da vsak, komur še je le še kak ud gibal, ker je vsak želel, zvon ne samo slišati, ampak tudi videti, ker se je že prej slišalo o njem, da bo zelo lep, kar je tudi res. Na njem so po-I dobe: Sv. Trojica, sv. Družina in sv. Frančišek Ser., pod katerimi so primerni slovenski napisi. Spodaj ob robu zvona pa stoje imena č. g. župnika Franca Kle-pač-a, cerkvenih ključarjev, botra in botre in še nekaterih dobrotnikov, kateri so največ darovali za zvon. Največji dobrotnik je Tlletni starček, samični ofer Martin Zagradišnik, ki je daroval 1000 gld., potem užit-karja, Jurij Lesnik p. d. stari Podvajšek in Val. Križan p. d. stari Moljak, katera sta darovala prvi 500 gld., slednji pa 400 gl. Drugi so darovali po 200 gl., 100 gl. in nižje svote do 1 gld., kolikor je pač kdo hotel in mogel. Skrb, da se pripravi in v zvonik spravi novi zvon, prevzel je naš marljivi in za cerkev posebno vneti cerkv. ključar, Mih. Lorenci p. d. Zužalj, kateri se je z vsemi svojimi duševnimi in telesnimi močmi prizadeval, da se je vse delo v zvoniku in sploh vse početje srečno dovršilo. Rog mu obilno poplačaj ves ta njegov trud! Naš ljubljeni č. g. župnik so nam hoteli napraviti še večje veselje s tem, da so skušali dobiti več č. g. duhovnikov, pa se jim ni posrečilo, ker je bila ravno tisti dan v Skalah inštalacija preč. g. župnika in dekana. Bila sta torej samo dva soseda in našega č. g. župnika sosebna prijatelja, katera sta ob vsakej priložnosti jim ustreči pripravljena, namreč č. g. P. Rath, župnik šmiklavški, kateri so nam govorili s prižnice prelepe, slavnosti primerne besede, in č. g. Gr. Preseč-nik, župnik podgorski, kateri so procesijo vodili, katerima bodi v imenu vseh faranov tukaj izrečena prisrčna zahvala. Hvala tudi g. dvornemu zvonarju, da se je natanko držal obroka ter nam točno ob določenem času izgotovil in doposlal lepi zvon, katerega videti in slišati smo željno hrepenili, da nas sedaj že razveseljuje s svojim lepim in močnim glasom. Daj Bog, da bi dolgo še živeči veselili se njegovega glasu, ob smrtni uri pa da bi njegov glas nas vse spremljal tje, kjer nam je pripravljeno še večje veselje — v sveto nebo. Jožef Podstenšek. Gospodarske stvari. Trgovina js lesom v nevarnosti. (Konec.) Tej besedi refakcija vira ne maram preiskovati, po-menja pa pri vožnji popust od vozov pri železnicah, in sicer dobi to oni, na čegar ime se pošlje, ali pa pošiljatelj. Pred več leti veljal je ta popust od vsakega voza in ob novem letu potem se je ta zdatna svota (zdi se mi 10 gold. od voza) vrnila dotičniku. Posebno malim trgovcem je to kaj dobro došlo, ker jim je jako olajšalo aktivno delovanje za prihodnje leto. To si je premislil zviti žid in z velikim svojim vplivom dosegel, da se je ta hleb kruha vzdignil visoko, da ga malokdo doseže. Veljala je svota sto vozov na leto, da se mu izroči dotična nagrada. Toda še to je premalo, ker se je še našel kdo, da je jedel zraven Žida iz te sklede. Vzdignili so jo — gotovo na prizadevanje njegovo — na ogromno . število tisoč vozov na leto, in sedaj je sedel že sam žid pri tej skledi, iz katere je lahko zajemal same čiste dohodke svoje prekanjenosti in — žalibog mogočnosti. Tako je trajalo par let in s tem hudo stiskalo naše trgovce. Vedno bolj mogočen žid nadaljeval je svoje delo s hitrimi koraki in skoraj da bi se zgubilo že upanje našim trgovcem do samostojnosti brez židovskega pokroviteljstva. Posamezniku je to bilo že pretežko, kajti židovski vpliv sega že od sredine Koroške daleč globoko po Ogerskem, in povsod naperjen delovati nasproti drugim krogom. Treba je bilo tukaj neustrašenega žrtvovanja, skupnega dela in krepke volje. Zraven na , mnogo truda s podučevanjem, kaj preti našej trgovini od židovstva, česar ne razume vsak trgovec ali kmet. Hvala Bogu, da so se našli še za časa možje v pravem pomenu besede, ki so se lotili — recimo za naše razmere — velikanskega podjetja, borbe z židov-stvom; — uvidevši grozeči razpad domače trgovine in hitro rastoče pogubno delovanje židovstva, sklenili so naši trgovci storiti korak, kateri ima jih ali ohraniti, ali pa biti poslednji v tem obziru. Sklenili so čvrsto medsebojno zvezo, da bodo delovali proti Židom in pri upraviteljstvu železnic še jedenkrat prosili za omenjeno »refakcijo«. V ta namen so imeli shod na Velikonočni ponedeljek v Mariboru, katerega se je udeležil tudi pooblaščenec železniškega upraviteljstva z Dunaja. Ta je zagotovil naše trgovce, da morejo doseči zopet prejšne dobrote popusta, toda s tem pogojem, ako v zvezi »Štajarsko - Koroškega trgovinskega društva« odpošljejo letos vsaj petnajststo vozov lesa pod tem imenom. Podjetni in pametni zbrani možje — brez razlike narodnosti — so se v to zavezali in čvrsto obljubili delovati v ta namen. To seveda ni bilo po volji Židom in hitro so bili pripravljeni razdreti to nakano. Prvo poleno so našim lahko vrgli pod noge. Pregovorili so ravnateljstvo nekaterih ogerskih železnic, da je ukazalo, naj se na nekatere postaje ne vsprejema les drugače, ako se ne plača nekaj vožnje naprej. (Sicer je navada, da vožnino plača prejemnik, kar se seveda pošiljatelju, na njegovo ime glasečemu, odračuni.) Tudi v to so se zavezali odločni naši protižidovci in žrtvujejo sedaj po 10 do 15 gld. naprej od voza, na le postaje poslanega. Toda kje kupcev dobiti, ker židje so skoraj celo Ogersko prepregli že s svojimi mrežami ? Še jedno veliko žrtvo so morali naši opustiti, da so še to oviro premagali, kajti židje videči njih delovanje zagrozili so se kratko: »Mi bomo vsako stotino lesa v ta namen tukaj dražje plačali in na Ogerskem ceneje oddali, da le ne bi dosegli nasprotniki svojega namena«. Tako je govoril glavni agent židov in res je poskočila cena lesu v teh dnevih borbe (po Velikinoči) neverjetno. Gotovo je že to priča, da velja boj za važno reč, sicer bi židom ne šel denar tako izpod rok! Težko je bilo toraj kupcev dobiti po Ogerskem in da so se dobičkaželjni Madjari dali v to zvezo spraviti, morali so naši storiti nesebičen, da plemenit korak, popustili so jim za letos »refakcijo«. To jih je potegnilo k našej zvezi, v kalerej naj bi oni enako goreče delovali, saj Žid tlači enako Madjare kakor druge narode, koder pride na vrh! Naši se držijo čvrsto in gotovo upajo, da dosežejo svoj namen. Ali vprašanje je, ali bode v prihodnje za zmiraj dovoljena jim ta dobrota železniškega popusta, sedaj jim zagotovljena? Ali jih morda v kratkih letih zopet ne prehiti Žid, ki ima na Ogerskem že tako povsod prvo besedo, ter narekuje jim nove pogoje? Vprašanja ta so toliko važna, da jih s posebno vnemo priporočamo gg. drž. poslancem v premislek, naj bi oni ne zamudili korakov pri dotičnih krogih, da se zagotovi obstanek našim trgovcem. Naj bi se vsaj po naših — zlasti južnej železnici — znižala voznina in to vsem enako pravično, potem, če bodo ogerske železnice šle le židom na roke, obrnemo se mi lahko proti Trstu. Povdarjajoč še enkrat važnost omenjenega nasveta in prošnje, ponavljam, da je sedaj še pravi čas upreti se židovstvu s pravimi sredstvi. Kadar bode ono s svojim kapitalizmom že vse prepreglo, potem je borba prepozna. Bodimo torej sedaj o pravem času na straži, varujmo sebe in svoje naslednike židovskega vpliva s tem, da že sedaj skupno delujemo proti njim, kot pravi krščanski socijalisti — domoljubi! Pohorski. Sejniovi. Dne 23. junija v Poličanah. Dne 25. junija v Ribnici, Konjicah,- na Laškem, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, v Podsredi in pri Sv. Janžu pri Arnovžu. Dne 26. junija pri Sv. Križu na Murskem polju in v Cmureku. Dne 27. junija pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Dne 28. junija na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). ----- Dopisi. Iz Maribora. (Pogreb f pre lat a K osa rja). Ko je oni ponedeljek, dne 11. junija, prinesel brzojav vsa verna srca pretresujočo vest, da je nehalo biti v Iki na Primorskem srce preblagega gospoda prelata in stolnega dekana, Frančiška lvosarja, poslali so milost-Ijivi knezoškof Mihael kanonika preč. gospoda L. Herga tje dol proti jugu na kraj žalosti z naročilom, naj se truplo preljubljenega pokojnika prepelje v- Maribor, da bode tukaj slovesno pokopano. Prevoz trupla se je zgodil brez ovir v četrtek, dne 14 junija. Okoli. Vali- ure dopoldne se je truplo prepeljalo z južnega kolodvora v prestolno cerkev, in so takoj peli črno slovesno sv. mašo preč. gospod J. Bohinc, stolni župnik. Popoldne ob treh po slovesnem vhodu milostljivega knezoškofa v prestolnico, ki je bila polna vernikov, bile so najprej mrtvaške večernice za rajnim gospodom prelatom. Potem so stopili miiostljivi knezoškof na prižnico in so govorili pogrebni govor. Videlo se je visokemu govorniku, da so bili ganjeni; ko so jim pri uvodnih besedah solze stopile v oči, spomnil se je pač vsak nehote na božjega Zveličarja, kako se je pri Lazarjevem grobu razjokal, in so Judje rekli: »Glejte, kako ga je ljubil«. V mogočni besedi so naslikali pokojnika življenje in kreposti. Po pridigi je na koru zapelo cecilijsko društvo prekrasen »requiem«. Po »Libera« se je začel sprevod pomikati iz cerkve na mestno pokopališče. Vodili so sprevod miiostljivi knezoškof. ČČ. gg. duhovnikov je bilo 96, med temi vsi lavantinski prečastiti kanoniki in graški stolni dekan, dr. Hebenstreit, in starosta sekovske škofije, preč. g. dr. Muršec. Pogreba so se udeležili gg. bogoslovci, vsi slovenski mariborski odličnjaki, čč. šolske sestre z gojenkami, čč. usmiljenke in mnogo kmetskega ljudstva. »Ena se tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži«. Te besede slavnega pesnika veljajo tudi o pokojnem dekanu, prelatu Kosarju. Zdaj počiva njih truplo tukaj med nami, naj bi na njih grobu večkrat molili vsi, katerim so pokojni gospod ali telesne ali duševne dobrote delili. Izvrstnega služabnika božjega, vnetega domoljuba in zvestega Avstrijca pa si vzamimo za vzgled; saj o pokojniku po pravici veljajo evangeljske besede: »Gospod, pet talentov si mi podaril, pet drugih sem pridobil«, in psalmistov izrek: »V spominu večnem bode pravičen, slabega ogovarjanja se ne bode bal«. Iz Št. Jerneja pri Konjicah. (Bo svečanosti.) Znano je čitateljem'«Slov. Gospodarja«, kakšno slovesnost smo obhajali Šentjernejčani dne 7. maja, namreč 25letnico tukajšnjega župnikovanju č. g. Fr. Pintarja. V dolžnost si štejem še omeniti, koliko se trudijo s pomočjo radodarnih župljanov za olepSanje hiše božje. Ne bom opisoval, kaj vse so storili za čast božjo v teku teh 25 let, ker to bi bilo za me n mogoče. Naj povzamem samo iz zadnjih petih let. L. 1890 so dali prenoviti veliki oltar sv. Jerneja, sprednji del cerkve in so kupili novo nebo. Naslednje leto dali so napraviti nov božji grob, potem dali prenoviti oltar sv. Marjete enkrat to dosežejo, tedaj bomo tudi mi Slovenci kaj tacega z vso odločnostjo zahtevali; saj smo že. dovolj siti nemških gospodov v Gradcu. — Odposlanci katoliškega učiteljskega društva za Avstrijo so bili pri mi-nisterskem predsedniku, knezu Windischgraetzu. Milostno jih je sprejel ter jim odsvetoval antisemitizem. Vidi se, da ima knez Žide rad. — Zadnjo nedeljo so v Leopold-stadtu priredili socijalisti shod, pa so tako rogovilili, da jih je policija razgnala. Gališko. Nadvojvoda Albrecht je s 5 generali dne 16. junija obiskal deželno rastavo v Levovu. — Dne 18. junija je umrl krakovski knezoškof, kardinal Dunajevski, brat bivšega finančnega ministra, v 78. letu svoje starosti. — Kakor v Šleziji in na Ogerskem, tako so tudi okoli Krakova velike povodnji in poplave tako, da voda že ovira železniški promet. Staj ar s k o. Dne 1. julija bode mariborska podružnica zloglasnega «šulvereina» imela občno zborovanje. Pride bojda več nemške gospode spodnje-štajar-ske, da se Maribor pokaže v nemškem svitu. — V Brežiškem okraju imajo Slovenci jednega političnega nasprotnika manj; umrl je namreč v Brežicah Jakob Lastnik. Kranjsko. Dne 11. t. m. je deželno predsedni-štvo dovolilo ustanovitev «društva za krščansko umetnost». Naj to društvo po vsem Slovenskem dobi veliko prijateljev! — Dne 14. junija je imela c. kr. kmetijska kranjska družba občni zbor. Prišlo je do 100 udov. — Za pogozdovanje Krasa je poljedelsko ministerstvo dovolilo poleg že določene podpore 8000 gold. zopet 2000 gold. Primorsko. Goriški mestni svet je 12. t. m. odklonil prošnjo slov. starišev, naj se v Gorici osnuje slovenska ljudska šola. Tako znajo Lahoni; vlada pa je slepa in gluha! — V Trstu je bil zadnjo nedeljo ustanovni občni zbor »Kmetijske družbe za Trst in okolico«. — V Pulju je 13. t. m. imelo občni zbor italijansko politično društvo za Istro. Štajarski nemški nacijonalci so zagrizenc-i, da se v jezik ugriznejo, ako ne morejo «kavsniti» po Slovencu: ali isterski Lahoni še so stokrat hujši, kar se je pri tem zborovanju tudi pokazalo. Hrvaško. Zagreb dobi lep spomenik pesnika Pre-radoviča. Spomenik bode do 8. septembra izdelal umetnik Bendič. — Dne 26. junija bodo v Zagrebu položili temeljni kamen za »Starčevičev dom«, za hišo, ki bode hrvatski narodni dom. Naj bode dom edinosti vseh zvestih hrvatskih src! Ogersko. Poslanska zbornica v Budapešti je vsprejela valutne predloge in potrdila trgovinsko pogodbo z Busijo. — Glede civilnega zakona so nekateri "VVekerlu in tovarišem nasvetovali, naj se uvede civilni zakon le za take, kateri se vsled cerkvenega zadržka ne morejo oženiti. Vlada tega ni hotela, in danes, 21. junija, bode gosposka zbornica v drugič zavrgla predlogo o civilnem zakonu. Wekerle se že tolaži s tem, da bode ta predlog jeseni tretjokrat stavil v gosposki zbornici. Vunanje države. Bi m. Sv. oče so podelili z ročnim pismom ko-morniku grofu Soderiniju pravico, da se sme udeležiti izročitve zlate rožice, kolikokrat jo bodo poslali kaki vladarici; Italijansko. Crispi je zopet ministerski predsednik; istotako so tudi skore vsi prejšnji ministri ostali, samo da so nekateri službe menjali. Finančni minister je Boselli. — Zadnjo soboto je na Crispija, ko se je vozil v zbornico, z revolverjem ustrelil anarhist Lega. Ni ga zadel, in napadovalca so prijeli. Crispi je zdaj hkrati postal zelo priljubljen. — Na .Siciliji so grozno žalostne razmere. Ubogi delavci vsled lakote po nekaterih krajih samo travo in listje jedo. Nemško. Od 15. junija je v Berolinu in v okolici prepovedano, prepuščati dvorane za socijalistične shode, z visokimi globami. — V Strassburgu je bil obsojen protestantski pastor Miiller, ker je zasmehoval katoliški verski nauk o papeževi nezmotljivosti. V Nemčiji, kjer imajo protestanti toliko moč, se torej ne sme grditi naša sv. vera. Busko. Car Aleksander III. je strog pravoslavni kristijan, toda nedavno je postal mehkejši proti drugim veram; torej je upati, da bode tudi milostno ravnal s katoličani. — Carjevič se je napotil na Angleško, da ondi obišče svojo nevesto, princezinjo Aliso hesensko. Ta-le je bojda bolehna. Ako je to res, potem ne bode ruska carica,- — Kmetijski delavci so se tako podražili, da jih kmetje ne morejo več plačevati; zato je jeden okraj že prosil vlado, da bi poslala vojakov ob letošnji bogati žetvi h kmetom na delo. Bolgarsko. Knez Ferdinand potuje s svojo soprogo te dni po deželi in povsod ga navdušeno sprejemajo, zlasti ga zahvaljujejo, da je odstranil Stambulova in njegovo vlado. — Knez je več politiških obsojencev pomilostil. Ge mu le ne bodo le dobrote s hudobijo povračevali! — V Sredcu je vlada župana Blagojeva zaprla, mestni zastop razpustila in za prihodnji mesec razpisala nove občinske volitve. Srbsko. V Šabcu, Kragujevcu in na nekaterih drugih krajih so te dni bile občinske volitve, in je zmagala napredna stranka. — Kmalu bode mladi kralj Aleksander potoval v Carigrad; med tem časom bode doma vladal stari Milan. Blagajnice naj pred njim dobro zapr6, ker mu vedno primanjkuje denarja za raz-veseljevanja. Špansko, Poslanska zbornica neče potrditi trgovinske pogodbe z Nemčijo, češ, da je pogodba državi škodljiva. Ako bodo poslanci ostali pri svoji trmi, bode ministerstvo moralo odstopiti. Kraljica bode gotovo zopet Sagasti naročila sestaviti ministerstvo, ki bode nove volitve razpisalo. Afrika. Mladi maroški sultan, Mulej-Abdel-Aziz, je po vsej maroški državi proglašen za vladarja. Pre-memba se bode torej bržčas mirno zvršila; saj ga' je njegov brat, podkralj v Fezu, tudi že za sultana pri-poznal. — One pokrajine, katere je Angleška podarila kongoškim državam, pripadale so prav za prav pod Egipet in s tem pod Turčijo. Zato pa je turški veleposlanik v Londonu že ugovarjal. Angleži bodo Turka že pomirili, pa se tudi s Francozi pobotali. Za, poduk in kratek čas. Izlet na Kranjsko o binkoštih. Potopisna črtica; piše T. M. Savinjski. Kranjska dežela, Najlepša dežela 1 Majhna je, vendar Pa čuda tri krije. S posebno navdušenim srcem pel sem to pesem še le pred nekoliko tedni. Zakaj neki? Videl sem tebe, prelepa Kranjska dežela, zamaknjen zrl mogočne tvoje snežnike ter občudoval preljubeznive kraje z mnogimi cerkvicami. A to imajo tudi druge dežele. Ti pa imaš še več! Gledal sem zaklad tvoj, ki ga skopo zakrivaš s skalnatim plaščem, biser tvoj, s kojim te jo Stvvarnik odlikoval pred vsemi drugimi deželami: svetovno znano Postojnsko jamo. Ze kot otrok sem slišal v šoli o tej čudoviti jami, ter poslušal vedno z največjim zanimanjem, če je kdo pripovedoval o božjih čudežih, v njej nakopičenih. Gital sem pozneje tudi večje in natančnejše opise, in od dne do dne rastlo je hrepenenje, videti to, kar občuduje ves svet. Letošnji binkoštni ponedeljek spolnila se mi je iskrena moja želja. Da se lahko raduješ z mano, dragi bralec, hočem ti podati majhno črtico tega svojega potovanja. Ze v nedeljo večer peljal sem se v belo Ljubljano, da sem v ponedeljek pred odhodom v Postojno lahko opravil svoje krščanske dolžnosti. V ponedeljek ob 1. uri popoldne bil sem že na živahnem kolodvoru, kjer se človek prevelike gneče niti izogibati ni mogel. Vsak izmed teh hoče v »Jamo«. Morali so podaljševati in podaljšati vlak, da smo našli vsi potovalci prostora. Dobra sreča nanese, da sem prišel s svojimi tovariši vred v voz I. razreda, kar se mi je prav veselo zdelo, ker sicer ni moja navada, voziti se v I. razredu. Težko je zasopel železni konj, ko je prvič potegnd dolgo črno kačo za seboj. Pa pogumno potegne še k drugemu in že drdramo mimo »Tivol«, ljubljanskega šetališča. Z Bogom bela Ljubljana! Ko te zopet vidimo, prinesemo ti pozdrave od tvoje najimenitnejše hčerke, Postojne! Cela vožnja do Postojne traja dve uri ter je povsem zanimiva. Ze črez kratek čas zvija se železnica ob skalnatem bregu več ali manj navkreber in zopet dol, da me je dostikrat spreletaval strah. Proti severozahodu videl sem v daljavi sivoglave gorenjske snežnike, proti jugu in jugozapadu pa pot, po kateri nas bode peljal v nekih trenotkih vlak. Čudil sem se velikanskim, iz kamna zidanim mostom, takozvanim cestovodom ali viaduktom, kateri vodijo črez prepade in močvirja. Doli v dolini videl sem širno polje ter ga primerjal našemu štajarskemu. O ljubi moj štajarski kmetovalec, ti bi za noben denar ne dal svojega rodovitnega polja za tisto slabo, deloma močvirnato zemljišče! Kmalu se vozimo med golimi pečinami, katere se na desni in levi vspe-njajo proti nebu. Silno težavno delo je bilo, ko so bili morali kopati in sekati v teh trdih skalah cesto za železnico. Tukaj še vidiš mogočne zelene gozde, ki se pa že v kratkem umaknejo golemu pečevju. To je pač žalosten kraj, kjer pokriva sam kamen tla. Nikjer ni va-lovja bogatega žitnega polja, nikjer sočnatega travnika ali prijazne gorice; niti teman gozd ti ne razveseli očesa. Ali je ljubi Bog celo pozabil ta kraj ter mu niti najmanjše krasote ni podaril, vprašaš se nehote, ko gledaš kamen in kamen in vedno le kamen, med katerim se le borno skriva travica in žalostno samotarijo grmiči? — Ne, dragi moj! Če pogledaš na desni strani, skozi okno, vzbuja tvojo pozornost visok, špičast hrib, vrh katerega vihra med skalovjem velikanska cesarska, nekaj nižje ob pobočju pa slovenska zastava. Obe ti pravita na glas: »Tu noter v to goro poglej, potem bodeš videl, je-li nas ljubi Bog pozabil ali ne!« Od gore naprej proti jugu razprostira se dolg, prijazen trg Postojna, v kojega sredini se dvigujeta zvonika župnijske cerkve. Vlak že stoji. Hajdimo dol k jami! »Do tje imamo četrt urice», slišim govoriti sopo-tovalce. Podam se koj ž njimi in za njimi skoz senčnati drevored navzdol v trg, od tod pa kar naravnost po dobrodejni senci še nižje k jami. Kupimo si vstopnice in zdaj smo pri vhodu. Blizu 19 »t pod nami na levi zgine v breg reka Pivka v črno votlino. Oddamo svoje vstopnice in za nekaj trenotkov ne vidimo več solnčnega svita; pač pa je na desni in levi pred in za nami vse polno gorečih svečic, ki nam razsvetljujejo pot v začarani podzemeljski grad. Hladen, vlažen zrak nas nekako čudno objema, pot je mokroten in raz strop padajo tu in tam vodene kapljice na nas. Ze ozki hodnik razkazuje po stenah in po vsem oboku toliko imenovane kapnike. V nekih minotah bije nam prečudno šumenje na uho. Vedno bolj divje se sliši bobnenje, še jeden korak — in mahoma odpre se našim očem «velika dvorana«. Kakor okamenel obstojim na tako zvanem »balkonu«, ter strmim črez zagrajo navzdol tako globoko, kakor bi doma gledal s cerkvenega stolpa na tla. Tam se peni in zvija v podobi črke S široka, temnozelena Pivka ter bobni toli mogočno, da se jedva moreš pogovarjati s tovarišem. Most, do katerega vodijo stopnice, pelje v globini črez reko. Toda tja ne grem zdaj, temveč pozneje, ko se vrnem iz jame. Zdajci pogledam še kvišku. V mogočnem oboku spenja se strop visoko, visoko nad nami, in sredi njega razsvetljuje električna svetilka, kakor polna luna ves široki prostor. Od stropa visi neštevilno večjih in manjših kapnikov, belih, sivih in rdečkastih, kakor vidiš po zimi viseti od slamnatih streh ledene sveče. Težko se ločim od te krasote, a hiteti moram naprej. Pri izhodu dvorane je spomenik, črna, mramorna plošča, kjer je naznanjeno, da je leta 1816 svetli avstrijski cesar Franc I. ogledal to jamo. Še več spomenikov nam v Postojnski jami priča o imenitnih gostih, ki so jo počastili v teku let. Od prvega spomenika vodi pot po ozkih hodnikih, kateri se zdaj bolj, zdaj manj razširjajo. Te razširjene prostore z dotičnimi hodniki zovejo jame. Najznamenitejše imajo vsaka svoje ime. Take so n. pr. Ferdinandova, Fran Josipova in Elizabetina jama, nadalje jama cesarice Marije Ane in druge. Največji prostor Ferdinandove jame je »plesišče«. Vojaška godba je svirala tam, in velika množica veselih ljudij se je sukala po prostoru, kateri je 28 m širok, 48 »t dolg in tako visok kakor cerkev. Natančneje si tega kraja nisem mogel ogledati, ker je bilo preveč plesalcev. Sicer se sam rad včasih v pošteni družbi veselo zasučem, pa ples po tej podzemeljski dvorani, na mokrotnih tleh mi pa, odkritno-srčno rečeno, nikakor ni ugajal. Nekako zamolklo donela je godba, in zdelo se mi je, kakor bi se skrunil s tem razveseljevanjem prelepi čudež božje roke. (Dalje prih.) Smešnica. V nekem trgu, kjer so posebno „kunštni« ljudje, vprašal je tujec tržana, čemu da ura na zvoniku na vseh štirih krajih kaže? Tržan odgovori: »Veste, za to, da lahko trije na enkrat pogledajo na uro«. -H»--- Razne stvari. (Prvo sv. obhajilo) 180 učencev in učenk bilo je na god sv. Alojzija v mariborski prestolnici tako slovesno, da še nikoli. Milostljivi knezoškof so ob 7. brali sv. mašo. Pred sv. obhajilom so razložili v prisrčnih besedah, kak dan je dan prvega sv. obhajila. ' Po sv. maši so s primernim nagovorom blagoslovili dve krasni novi šolski zastavi deških in dekliških ljudskih šol. Ko so milostni nadpastir z navdušenimi besedami otroke vspodbudili, naj vpričo zastav prisežejo Bogu zvestobo, in so otroci trikrat glasno zaklicali: da, ter so milostni knezoškof starišem izročili v skrb prvoobhajance, raz-solzilo se je vsako oko. Prostorna cerkev je bila polna ljudskih in meščanskih učencev in vernikov. Prelepa slovesnost se je končala z zahvalno pesmijo in z blagoslovom s presv. Reš. Telesom. (Najvišje potrjenje.) Presvetli cesar so potrdili izvolitev celjskega župana Gustava Stigerja. v stranski kapeli, prižnico in krstni kamen, kupili so tudi nove svečnike, ki so posebni kinč velikega oltarja. Lani so dali prenoviti še ostala dva stranska oltarja, namreč oltar Lurške M. božje, katere krasno podobo je kupila neka domača dobrotnica, in oltar sv. Florijana, za katerega lepo podobo so pa mladeniči stroške poplačali, in letos ravno 9. junija bil je izgotovljen lepi novi cementni tlak, katerega je bilo že silno potreba. Pa nadjamo se še, da preden bo nastopil mesec oktober, razveselili nas bodo z novo podobo roženvenske Kraljice in morebiti še s čem, česar pogrešamo. Iz tega je torej razvidno, kako vneti so naš ljubljeni dušni pastir za dobro stvar. Izrekamo jim na tem mestu najsrčnejšo zahvalo, želeč, da bi nam jih ljubi Bog še ohranil v zadovoljnosti med nami mnogo let! Zahvaljujemo se pa tudi vsem dobrotnikom, kateri so kaj pripomogli za olepšanje naše župnijske cerkve, in ob enem tudi prosimo, darujte še za naprej, kolikor bo mogoče; saj vam ne bo brez plačila ostalo. Pravični Bog bo gotovo vsakemu povrnil, če ne na tem, pa na onem svetu. Šentjernejčan. Od nemške meje. (Volk v ovčji obleki.) Svetovalec »Štajerski kmet« priplezal je v onem tednu tudi k nam. Poslali so ga iz Maribora na enega tukajšnjih občinskih uradov, od tam so ga potem dajali v tukajšnje krčme na »košto«. Šmencano »kiinštni« so. »Štajerski kmet», kako nedolžen naslov! On hoče biti kmetom svetovalec v političnih in gospodarskih zadevah. Kaj še hočete več in koristnejšega? Ali si ga ne bode vsak kmet z veseljem naročil? Pa pozor Slovenci! Pred seboj imamo res volka v ovčji obleki. Kakoršen da mu je namen, to nam pove na prvi strani. Delovati hoče, da poneha tisto hujskanje (mi Slovenci bi bili tega res veseli), da se doseže sporazumljenje med narodi, (Slovenci in Nemci.) Krokodilove solze toči, ko toži, da se še žalibog ta blagi namen ni dosegel. Kako hinavsko obžaluje, »da se je narod ločil od naroda.« Glejte ga no, kako prijateljski nam ponuja v spravo svoji roki nasproti; iz ust se mu cedi ljubezen do bližnjega. Pa vprašamo te zdaj ti »Štajerski kmet», kdo pa je vsemu temu nemiru kriv? Kdo drugi, kot tvoji sta-riši, tvoji krstni botri, bližnji in dalnji sorodniki (sovražniki Slovencev), kateri mislijo, da mi Slovenci moramo biti »ambos«, oni »hammer«. Pa od zdaj naprej mora biti drugače. «Štajerski kmet« hoče spraviti enkrat vse v pravi tir, vse sovraštvo in hujskanje odpraviti, kmetom mora se zopet na noge pomagati, (čujte! menda bode zdaj »Siidmark« tudi Slovencem posestva kupoval). Tudi mu je na tem ležeče, da bode se delila resnica in pravica, ker celo med duhovniki je znašel take, kakor sam pravi: katerim je prav malo mar za resnico in pravico. Bodemo videli, ti »Štajerski kmet«. Ker ti tako grdo sumničiš duhovnike, in ako je tebi res kaj za resnico in pravico, tedaj je tvoja dolžnost, da podučiš tvoje sobrate (slovenske nasprotnike) tam gori na Dunaju, v Gradcu, da mi Slovenci po pravici moramo imeti slovenske šole, da se uvede pri uradih slovensko uradovanje, da dobijo Slovenci v Celju slovenske paralelke na gimnaziji, in še dosta krivic bi ti lehko našteli, katere zdaj Slovenci trpimo; ker to vse, kar smo ti tukaj našteli, nam gre po pravici in resnici. Ako tega ne boš z vso odločnostjo tirjal, tedaj boš pač sam nasprotoval besedam svetlega cesarja, s katerimi si prišel prvikrat na svetlo, namreč: da se doseže blagostanje, zadovoljnost in sreča Njih narodov. Bodemo videli, drugače ostaneš volk v ovčji obleki! G. 1 z Slov. Bistriškega okraja. (Nemškuta-rija.) Nekega dne grem po opravku in pridem v Vr-hovlje Tam najdem pred županovo hišo kažipot z nemškim napisom. Mislil sem si, kam smo prišli? Svoje dni je ta vas imela same Slovence, zdaj so pa menda že vsi pomrli. — Pridem na Slov. Bistriško postajo. Tukaj vidim zopet takšen kažipot, kateri pa želi menda pobegniti. Zdaj še samo sloni na drevesu in kaže nazaj, kjer se Slovencem za drag denar ne kaj posebno dobrega prodaje. Da ta kažipot narobe kaže, to je tudi slabo za one agente, kateri Crešnjevskim dekletom nove »mode« donašajo. —- Vstopim v čakalnico, kjer zagledam na mizi pismo z nemškim natiskom na zavitku »J. K. Gasthausbesitzer in Kerschbach«. Mislil sem si, vse je nemško, samo jaz sem ubog Slovenec. Prosim Vas, dragi rojaki slovenski, ne bodite »pustove cime«, ampak možaki in narodnjaki, da se nam ne bodo omikani gospodje od zadi smejali. Glejte, so možaki, kojih ni slovenska mati rodila, pa se vendar potegujejo za slovenščino, kakor n. pr. gospod Peter Novak v Slov. Bistrici. Domačinov Vam ne bom našteval, pa veliko jih je, kateri imajo več v mezincu, kakor mi v glavi, vendar pa se nikoli ne sramujejo, da so Slovenci. Odpadniki, Vas je res lahko sram! —r. Iz Slov. goric. (B abjever stvo.) Pri nekem viničarju v Jarenini je zbolela krava. Ker ji niso vedeli pomagati, reklo se je, da je krava »zacoprana«, in le kaka copernica jo more rešiti. Pride neka cunjarica iz Leitersberga in spozna, da je krava res »zacoprana». Ženska zatrdi, naj njej dado 5 gld. in štiri velike kose svinjskega mesa, češ, te bodem v gozdu pokopala in priklicala copernico. Res, dali so jej, kar je zahtevala; ali ženske ni bilo več nazaj, in kravo so morali zaklati. Tako „Marburgerca« z dne 7. t. m. Kdo je pa tega babjeverstva kriv? Cujte, jareninsko učiteljstvo; kajti tako se bere v istem časniku na četrti strani z naslovom: »Slovenisirungsarbeit!« Ali pa je babjeverstvo žal, najti tu in tam samo med našim ljudstvom? Ravno predzadnjo nedeljo je bilo brati v nekem nemškem časniku: V neki vasi na Spodnjem Avstrijskem (Kreutsch-lach bei Gmünd) so tri ženske šle na limanice ciganki. Najprej je bila ta pri neki bolni kočarici, katero je na tanko izpraševala zaradi bolezni. Kočarica ji vse razodene ter ji tudi da 8 gld. Ciganka ji je namreč pripo-dovala, kako zna celo neozdravljive bolezni na enkrat ozdraviti, samo prej more denar skrivnostno v zemljo zakopati in potlej izkopati. Na ravno tak način še je osleparila neko drugo osebo za 1 gld., in še neko drugo za uhane, vredne 3 gld. Ko bi »Marburgerca« o tem poročala, ali bi k temu tudi dostavila, da so tega krivi ondotni učitelji ? Gotovo ne, ker so na Spodnjem Avstrijskem liberalni učitelji. Čemu se je torej s tako bes-nostjo zagnala v jareninsko učiteljstvo. posebno v ta-mošnjega g. nadučitelja? Gospod nadučitelj je vzgleden kristijan, izvrsten učitelj, ki se strogo ravna po predpisih šolske gosposke, in značajen mož, ker ne preganja svojega rodu, ampak mu kot izkušen gospodar v gospodarskih rečeh rad svetuje. Bog daj mnogo takih učiteljev vsakemu narodu, zlasti pa našemu slovenskemu! — Duhovščina je kriva babjeverstva. Tako bo morebiti zarobontal „Štajerski kmet«, da bi zopet jedno zi-solil naši častiti duhovščini. Pa predno si bode kaj takega upal trditi, naj jo mahne, saj ima mesec dnij časa in fino frankfurtarsko suknjico, v Berolin. V Berolinu bode našel sicer brezverske, nemško-razsvetljene glave, pa veliko babjevernikov, sicer ne bi tam neka vedeže-valka na mesec tisočakov zaslužila: in glede babjeverstva bode z nami jednih mislij, ter bode klical: Slovenci in Nemci radi poslušajte krščanski nauk! Iz Kostrivnice. (Zaslužni križec.) [Konec.[ V področje občinskega odbora, ne pa samo župana ali celo beriča, spada med drugim po § 32 obč. reda skrb za domače ubožce, in po § 36 tega reda nadzorovanje opravil občinskega starešinstva in gospodarstva občin- skih naprav. Odbor ima pravico, postavljati v ta namen posebno zaupnike, kakor tudi zato, da pazijo na občinska podvzetja in da povedo v občinskih zadevah svoje mnenje in stavijo nasvete. Med take zaupnike odbor lehko pokliče tudi neodbornike, nikdar pa ne beriča. Odbor .je dolžan, da da pregledati večkrat med letom blagajnico. V področje občinskega starešinstva spada v obče po § 45 obč. reda gospodarstvo v občinskih rečeh in izvrševanje odborovih sklepov. § 56 se glasi: »Župan je za svoja službena dejanja odgovoren občini, za dejanja v izročenem področju pa tudi vladi.« Seveda so odgovorni tudi občinski svetovalci in služabniki, ako ne opravijo poslov, katere jim je izročil župan. Toliko v poduk onim odbornikom, ki res mislijo, da je v občini župan in berič vse, oni pa nič. Že pod prejšnjim županom se je vzel v proračun večji znesek za popravilo tukajšnega župnišča in lansko leto ravno tako, občinski prebivalci so odrajtali ta davek, toda ti bi zastonj iskal pri belem dnevu s svetilnico kakšnega posebnega popravila v farovžu. Moj Bog! kje bi vzela župan in berič čas za to, ko pa imata imenitnejše opravilo, sklicevati seje in obdelovati odbornike za zlate križce. V zadnjem dopisu se pritožuje Slatinčan čez slabe naše ceste ter svetuje Karžupniku, da naj pridno nasiplje te ceste, bralno društvo pa, ki mu ni nič storilo, pri miru pusti. Res, dober svet, ki je vreden, da si ga k srcu vzame! Gosp. dopisniku bodi povedano, da se res sedaj nasi-pavajo ceste, toda na nekaterih mestih tako, da sprehaja človeka strah in groza; zakaj tu pa tam zagledaš cele skale in prav previdno moraš stopati in skakati, da si nog ne polomiš. Vrlim Slatinčanom svetujemo, da se pripeljajo na prihodnjo veselico s teškimi vozovi, »parizerji«, ki bodo s širokimi svojimi kolesi nekoliko zdrobili ogromno kamenje. Naš gosp. župan in berič njim bosta gotovo hvaležna; posebno poslednji, ki mora noč in dan postopati po teh cestah; znabiti še skličeta sejo, da tudi za Slatinčane poprosita zlatih križcev. Seveda bi bil ves trud zastonj, kar ju je izučila bridka skušnja. Zaslužnega križca ni in ga ni. Oh, nehvaležnost sveta, da si vendar tako velika! Cela Kostrivnica ve za neštevilne zasluge beričeve ter jih kar občuduje, pa gospodje pri okrajnem glavarstvu so bili tako trdih glav, da tega niso hoteli verjeti ter so prošnjo, namesto na Dunaj, poslali nazaj v Kostrivnico. Sedaj vemo, zakaj Iiaržupnik toliko žaluje. Kar veselja mu je srce igralo, dolge brke, »kostrivniški strah« imenovane, so kar trepetale, ko je noč in dan sanjaril, kako bo ponosno z novim križcem korakal po Kostrivnici, češ, glejte me, sam svetli cesar me spoštujejo in odlikujejo. V svojem duhu je koval nove sovražne naklepe proti bralnemu društvu, ki mu je pravi trn v očesu. Storil je že vse mogoče in nemogoče, da bi uničil to preimenitno društvo, ki z dobrimi časopisi in knjigami odpira oči našemu sicer pridnemu, pa zapeljanemu ljudstvu; izlival je svojo jezo na poštene krščanske hiše, posebno pa na č. g. kaplana, pardon, »tega pr.....kaplana«, ki bralno .društvo vodi. Pa oh, ves trud je bil zastonj — bralno društvo raste in cveti, iz Beča pa zlatega križca ni. Iz Konjic. (Z a dušn ic e.) Občinski očetje se skoz leto po večkrat zbirajo k posvetovanju, da obravnavajo o blagostanju občine. Podobno se po naročilu škofovem duhovniki po posemeznih dekanovinah morajo vsako leto v našej školovini zbrati k zborovanju po enkrat (v škofovim sekovski po dvakrat), da se pogovarjajo glede du-šeskrbja. Za dekanovino Konjice se je tako zborovanje vršilo dne 19. junija. Pred zborovanjem so se gospodje bili zbrali v farnej cerkvi: onde so opravljali zadušnice ali mrtvaško sveto opravilo za blagor duši rajnega pre-lata msgr. Kosarja. Slovesno sv. mašo popeval je vele-častiti gospod J. Voh, knezoškofji svetovalec in dekan in nadžupnik v Konjicah. Diki lavantinski, pokojnemu prelatu Kosarju, naj sveti večna luč! Iz Središča. (Toča, vinogradi.) V vsi h časnikih je bilo nedavno citati, kako je letos meseca maja toča zdaj tu, zdaj zopet tam razbijala in pobijala. Tudi naši okolici ni prizanesla, da si ni zdatne škode napravila. Nekaterim vinogradom bližnjih vinorodnih goric (Sv. Bolfenk, Sv. Miklavž) je pač usekala nekaj ran, a veliki večini je prizanesla. Bog nas čuvaj še tudi nadalje vsake hude nevihte in pa srditega ledenega biča! — O peronospori še do sedaj ni duha ne sluha, ker se je skorej povsod pridno škropilo; pač pa se kaže skorej v vsakej gorici p i k e c, zlasti na napnencih ali kakor iste tu imenujejo na »konjih«. Listje na njih izgleda, kakor bi ga bil kdo z razbeljenim železom osmo-dil. Nekateri vinogradniki mislijo, da pikec (nemški der schwarze Brenner) napade samo grozdne jagode; kar ni tako, zakaj ta bolezen se loti tudi listov, peceljev, mladih poganjkov in opletkov. Glavni uzrok pikca ni solnce, kakor se krivo misli, ampak kakor pri peronospori tudi neka glivica (Sphacelsma ampelinum), kar je strokovnjak de Bary že leta 1874 dokazal. Ker se pa ta glivica najhitreje po kakem toplem dežju -razvije, odtod mnenje, da je topli solnčni dež pikčev oče. K—i. Iz Ormoškega okraja. (Cepljenje zelene trte.) Ono sredo, dne 6. junija, razkazoval je na Humu v društvenih goricah ormoškega vinorejskega društva navzočim v lahko umljivem domačem jeziku gosp. Fr. Matjašič, c. kr. komisar iz Ptuja, kako je trto »zeleno" požlahtnovati. Cepili so na to stari in mladi več trsov in se z veseljem priučili prepotrebnega dela. Bog daj, da bi se zanimanje za to velevažno delo vedno bolj širilo med ljudstvom, ker le na ta način se lahko ustavi uničenje vinogradov, katero povzročuje trtna uš. 0(1 Zgornje Sv. Kungote. (Bela žena. Tretji dan t. m. se je nemila smrt zopet pri moji hiši zgla-sila in mi pokosila mojo še mlado priljubljeno ženo, Alojzijo Gamser. Res je že več let na pljučih bolehala, pa smrti se" še ni nadjala; toda smrt je prišla, kakor tat in jo pokosila, sprevideno s sv. zakramenti. Izrekam prisrčno zahvalo najpoprej našemu častitemu gospodu župniku, ki so nje pogreb tako slovesno opravili, drugič našemu vrlemu gospodu nadučitelju in organistu, ki so ji tako milo nagrobnico zapeli, da so vse priču-jdče do solz ganili, tretjič vsem vernikom, ki so prišli od blizu in daleč zadnjo čast jej skazat. — Za vso skrb, trpljenje milo — Naj ljubi Bog jej da plačilo! L. Gamser. Iz Ptuja. (Vabilo.) Naznanjajoč vspored učiteljske slavnosti, prosimo ter vabimo slavno p. n. slovensko občinstvo, ker se približuje 1. julij, da nas z mnogobrojno udeležbo počastite. Kuvert za osebo stane 80 kr. Kdo želi se istega udeležiti, naj blagovoljno pismeno javi vsaj do 28. junija 1894. g. Drag. Zupančič-u, učitelju v Ptuju, da zamoremo slavnim udeležencem povoljno postreči. Nadejamo se obilne udeležbe, ter Vam kličemo »Dobro došli«. --*-- Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličanstvo presvetli cesar se bodo koncem tega meseca s presvetlo cesarico podali na Južno Tirolsko. Govori se, da se bodo tedaj pri njih tamošnji Lahi oglasili glede samouprave Južne Tirolske. Za koalicijo se Lahom to ne bode posrečilo; ako pa (Telegram.) Shod zaupnih mož v Celju, sijajno obiskovan, zahteval je slovenske paralelke na celjski gimnaziji. Dr. Gregorec. (Nadzorovanje.) Deželni glavar, grof Edmund Attems, in deželni odbornik dr. Wanisch sta ta teden prišla nadzorovat deželnih toplic na Slatini in Dobrni. (Najlepši spomin birmancem) je gotovo »Duhovni Vrtec«, ki se dobiva v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. V usnje vezan z zlatim obrezkom stane 85 kr., v istem vezanju s kopčo 95 kr. (V čast sv. Alojziju) so učenci mariborske spodnje gimnazije 21. t. m. imeli v gimnazijski kapeli sv. mašo, katero je bral č. g. dr. A. Medved, profesor veronauka. (Grozna nesreča pod zemljo.) V Karvinu v avstrijski Šleziji se je pred nekaj dnevi v podzemeljskih rovih, kjer grofu Larišu premog kopljejo, plin užgal, da je našlo žalostno smrt 232 rudarjev. (Slaba setva na Ogerskem.) V Budapešto prihajajo od vseh stranij obupne vesti o stanju polja vsled poslednjih neviht. Severne pokrajine so popolnoma uničene; na raznih krajih so ceste razdrte. Žetev je na mnogih mestih popolnoma uničena, v ostalih pa bode jako slaba. (Nesreča s puško.) Dne 10. t. m. je šel 141etni •ložef Majal v Bančah, okraj Maribor, s puško v log, da bi streljal lisice. Ker ga dolgo ni bilo domov, šli so ga iskat. Našli so ga v logu ustreljenega. Bržčas se mu je puika po nesreči sprožila in ga smrtno zadela. (Pogreb f V. S t i pl o v še k a), župnika ločkega, ki je umrl v Gradcu pri usmiljenih bratih, in so njegovo truplo v Loče prepeljali, bil je dne 20. t. m. Sprevod so vodili preč. g. A. Hajšek, častni kanonik, pridi-govali in maševali so vlč. g. nadžupnik Voh. Cč. gg. duhovnikov je bilo 33, vernikov blizu štiri tisoč. (Südmark.) Nekdanji «Kmetski prijatel», dr. Ed. Glantschnigg, v prostih urah — odvetnik v Mariboru, se je zgrizel z gospodo «Südmarke» ter je izstopil iz društva. (Z Dunaja do Trsta — po vodi.) Te dni jo. trgovinsko ministerstvo ruskemu dvornemu svetniku Uno van Beuninyen, bivajočemu na Dunaju, dovolilo pričetek prvih tehniških del na jedno leto za načrt plav-benega kanala med Dunajem in Trstom. Kanal bi se dotikal Brucka nä Muri, Gradca, Spod. Dravograda, Trbovelj in Ljubljane. (Dajte jim pravic o!) Gospa Bakuscheva v Celju je od slavca zahtevala, naj bi brez odškodnine delal čez uro. Ker tega ni hotel, dala ga je gospa, ki gotovo pri mestnem zastopu hlač ne nosi, po redarju zapreti. Vsled te nečuvanc silovitosti so vsi drugi stavci del > ustavili. »Slovenci so tega krivi!« Tako kriči zadnja «Deutsche Wacht», mi pa pravimo: «Dajte vsakemu svoje!» (Okrajna učiteljska konferenca) ali posvetovanje za Šmarijski in Konjiški okraj bode dne 11. avgusta v Ločah. (Pri Sv. Petru) blizo Badgone so zaprli šolo, ker nekaj otrok boleha za davico in legarjem. (Učiteljske spremembe). G. Janez Karba, učitelj pri sv. Križu na Murskem polju, pride za učitelja na ¡-lov. šolo v Ljutomer. Gdč. Liza Jug je iineno-v.ma za učiteljico ženskih ročnih del za šolo v Do-brovcah, pri sv. Marjeti in pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju. (Slovenski ulični napisi) bodo v Ljubljani od zanaprej, kakor smo slednjič poročali. Mestni zastop bode slovensko-neinške napise dal napravili le tedaj, kadar bodo taki napisi v Celju in Mariboru. Ali bodo naši Nemci prišli «stiskanim» ljubljanskim Nemcem na pomoč? Zdaj so lahko v zadregi. (K veselici) vabi »kmečko bralno društvo gornje Šaleške doline« o priliki obletnice ustanovitve društva v nedeljo, dne 1. julija 1894. ob 3. uri popoldne na vrtu Korunove gostilne pri Velenju. Vspored zanimiv. Pri prosti zabavi bode sodeloval šaleški pevski zbor. (Toplice.) V Rimskih toplicah je do 7. t. m. bilo 87 družin z 182 osebami; na Slatini do 16. t. m. 266 družin s 384 osebami. (Nezakonska mati.) Pri Sv. Judoku ob Dravi je 10. t. m. 281etna dekla Ana Winkler svojega novorojenega otroka vrgla v podzemeljski jarek ali kanal, kajti nekaj dnij pozneje so tam našli njegovo truplo. Gospodar je ničvredno deklo izročil sodniji. (Najden) je lep brevir: »Pars hiemalis«. — Mechliniae H. Dessain, Successor P. J. Hanicg. 1864. Kdor ga je zgubil, naj se zglasi pri č. g. župniku v Pod-sredi. (Požar). Dne 20. junija je v Rušah zgorela Voš-nakova tovarna za izdelovanje žveplenk. Blizo 150 delavcev zgubi zaslužek. (Nagla smrt). Ko se je oni dan v Gradcu na državnem kolodvoru vsel v železniški voz 26 let stari slikar Aleksander Krakauer, da bi se peljal v Gleichen-berg v toplice, udrla se mu je kri iz ust, in bil je pri priči mrtev. (Brod na Savi). Kranjska deželna vlada in šta-jarska namestnija sta dali zopet Ignacu Vecu dovoljenje, da sme s čolnom ljudi prevažati med Zidanim mostom in Podkrajem, dokler ne bode radeški most zgotovljen. (Bo p ar j a), in sicer kakih 20 let stara, sta ulo-mila v Poljani doljni blizo Varaždina v hišo posestnika Tomaža Vuka in mu odnesla gotovega denarja 3938 gld. Ni varno imeti mnogo gotovega denarja doma; čemu so posojilnice? (Tatvin a.) Ono nedeljo večer so neznani uz-moviči ulomili v tobačno prodajalnico na Mariborskem južnem kolodvoru in odnesli 6 fl. in več stotin različnih smodk. Tičke že imajo pod ključem. (Utonil) je pred nekaterimi dnevi dragonec Lu-dovik Kolb v ribniku na Betnavi zunaj Maribora, ko se je tam kopal. Še le drugi dan so našli njegovo truplo. (Loterija.) Te dni je na Dunaju v veliki revščini umrla neka ženka, pri kateri so našli cel kup riskont, iz katerih je razvidno, da je ženka črez 20 tisoč gold, znosila v loterijo. Koliko pametneje bi bilo, ko bi ta denar zanesla v hranilnico ali posojilnico, ki je najboljša loterija. (Gasilnem društvu) v Šikolah pri Pragerskem so darovali: prebl. gosp. grofica na Hausenbachu 20 fl., okrajni zastop v Ptuju 20 fl., graška zavarovalnica 20 fl., »llnio Catholica« 5 11., Cirkovški župan 13 fl. Vsem dobrotnikom izrekuje presrčno zahvalo odbor. (Bolezen.) Dne 18. t. m. morali so Središko pet-razrcdn i narodno šolo zaradi ošpičkov ali blekov, ki tamkaj med deco hudo razsajajo, na 14 dnij uradno zaključiti. (Duhovniške spremembe.) Č. g. Jak. Lempl, župnik v Skalah, postal je dekan Šaleške dekanije. C. g. Jakob Korošak, kaplan v Ločah, postal je ondi pro-vizor. Umrla sta čč. gg.: Valentin Stiplovšek, župnik v Ločah, dne 15. t. m. v 57. letu in Franc Nendl, kaplan v Laporju, dne 17. t. m. v 44. letu svoje dobe. Naj v miru počivata! Bazpisane so sledeče župnije: Loče do 25., Sv. Lenart nad Laškim do 29. in Beka do 31. julija t. 1. T^otei-ijne številke. Gradec 16. junija 1894: 85, 54, 52, 14, 61 Dunaj » 68, 1, 34, 48, 85 Služba organista 12 pri mestni župnijski cerkvi v Celju je s tem do I. julija t. I. razpisana. Služba nese 433 H. (po fasiji) na leto; poleg tega zamogel bi si dobro izvežban glasbenik mnogo zaslužiti s privatnimi urami. Prošniki, koji naj pošljejo svoje prošnje opatijsko-župnijskemu uradu v Celju, morajo dokazati, da so izvežbani v vseli strokah cerkvene glasbe, v koralu, dirigo-vanju, podučevanju v petju, v pravilnem or-glanju, ter biti strogo cerkvenega mišljenja. Znanje obeh deželnih jezikov neobhodno potrebno. Na prodaj je pri Sv. Benediktu v Slov. goricah hram, na katerem je krčma, štacun in c. kr. pošta, k temu tudi druga posestva. Več se izve pri posestniku Juriju Golob tamkaj. 1—3 VíBiograd pri Sv. Ani v Slov. goricah, poprej lastnina č. g. kanonika in dekana Jurija Tu te k, sedaj lastnina cerkve pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, se proda. Kupci naj se oglasijo pri cerkvenem predstojništvu v Št. Lenartu v Slov. goricah. 1-2 Uradne in ti-g-ovsslce KUVERTE s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Za zeleno cepljenje trt priporoča patentne vezi is gumija (Grummispangen) v dvojni širokosti 1-4 Janez Pucher, Maribor, goSDOSke ülice 19. Maribor. Ure za zvonike vsake vrste in velikosti in kakor znano najboljše izdelane ponujam po smrti svojega očeta Andreja Bertholda v Gnasu prav po ceni in z večletnim jamčenjem. Naša tvrdka obstoji 40 let tel- je izdelala čez 200 novih ur za zvonike, med temi 10 novih za različne cerkve in stolpe, kakor tudi za Srce-Jezusovo cerkev v Gradcu. Tudi prevzamem vsakovrstne poprave ur. Sé spoštovanjem Ignacij Berthold 2-3 v Arnožu (Ehrenhausen) Štajarsko. Za Mrmance lep spomin. V tiskarni sv. Cirila v Mariboru je na prodaj : Duhovni vrtec V. natis. Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 480 straneh še poduk za sveto birmo, 116 svetih pesmi in velja: v usnje vezan z zlatim obrezkom . 85 kr. a » a » s kopčo 95 „ ZAHVALA. Stolni kapitelj Lavantinski izreka najsrčnejšo zahvalo za vsestranske dokaze sočutja, kateri so mu došli ob smrti in pogrebu prečastitega p. u. gospoda prelata in stolnega dekana Frančiška Košar. Posebno se zahvaljuje prevzvišenemu in milostljivemu knezoškofu, visokim c. kr. uradom, slavnemu mestnemu starešinstvu, velečastiti duhovščini iz Sekovske in Lavantinske škofije, katoliškim društvom, vsem mestjanom in okoličanom, ter priporoča predragega pokojnika v pobožno molitev in blag spourn. V Mariboru, dne 14. junija 1S94. Stolni kapitelj Lavantinski. Y vsaki fari in občini namešča se razumna, spoštovana in denarno zanesljiva oseba kot zaupni mož z dobrim postranskim zaslužkom. Pisma naj se pošiljajo pod „201.IU1"1 Grnilrr. poste restante. 17-20 Leserer-jeve gorice na Pečičkem vrhu lepe lege, stanovanje za lastnika, preša, klet, stanovanje za viničarja, gospodarsko poslopje, gorice, sadonosni (ravnik, njiv 9'/, oralov je na oddajo. Več pri lastnici ali pri Kari Sarku (Kaiserstrasse 8) v Mariboru. 3-3 11-24 Važno za vsako gospodinjo iss mater! Katlireinerjeva Kneipp-ova sladna kava velja vedno več za izvrstno, edino naravno in zdravo ter ob enem za rabo ceno pridajo h kavi. Ona se hvali od visokih zdravstvenih zavodov in je za gospe, otroke, želodčne in živčne bolnike najbolja nadomestila za kavo. Previdnost pri nakupu! Zahteva se naj in vzame le beli, izvirni zavitek pod imenom Dobi se Ds^r- liafll VPlll Al» '/2 kilo povsodi. B3T- -iVcILUl tJilltJl . -^j 25 kr. Kamnik na Kranjskem, postaja državne že leznice, « vestno, individno zdravljenje pod vodstvom š|M'ri.ialnc£ii /ilrav- nilta. ki je tekom posled-nih štirih let dosegel najboljše vspehe. Zdravišče je odprto od I. ninj» d<> 15. ohlobru. Ilustrovani slovenski in nemški prospekti se dobivajo pri Ig. pl. K!einmayr in Fed. Bambergu v Ljubljani. Natančneje pojasnila podaja zdraviško vodstvo. 3-3 neippovo zdravišče. /\ /N /N/N /N /»v /N ^ ¿"V /\ O, /N/N/K v v/ v*? v/ v w v S 9 9 9 9 9 9 c!) 9 9 9 9 9 o Zalivala zavarovalnemu društvu ,Unio cathofica J v Podpisanemu je 29. maja t. 1. ogenj vpepelil celo poslopje in vse pohištvo. Bil je pa zavarovan pri zavarovalnem društvu „Unio catholica". V kratkih dnevih sta prišla generalni zastopnik gospod Deutsch iz Gradca in gospod zastopnik društva iz Ptuja ter sta precenila škodo in omenjeno „katoliško društvo" ¡ili „unio catholica" je točno izplačala zavarovano svoto. Iz lastnega prepričanja tedaj vsem katoličanom priporočuje podpisani to društvo. Svoji k svojim. Židovsko zavarovanje opustimo. Bog živi katoliško zavarovalno društvo „Unio catholica" ! Hošnica pri Poličanah, 17. junija 1894. Jožef Tomažič, pogorelec. Matevž Pivec, župan, priča. Franc Gajšek, priča. 9 (!) o 9 9 (!) 9 0 (!) 9 (!) 9 9 o Posojilnica pri Mariji-Snelni na Veliki z odlokom ces. kr. višje sodnije v Gradcu dne 29. maja t. 1. št. 4594 registrovana zadruga z neomenjenim poroštvom naznanja s tem, da bode imela v nedeljo 24. junija ob 4. uri popoludne v začasni pisarni, stari šoli, svoj prvi redni občni zbor. Dnevni red: 1. Volitev dopolnilnih udov načelstva. 2. Volitev nadzorništva. 3. Določba upravne pisarne in uradnih dnij. 4. Razni predlogi. Načelstvo. Nova dva živinska sejma v Paličanah (Poltsehach) v soboto pred Janezom Krst. letos 23. junija (ako je Janževo v soboto, pa prejšnjo soboto) in soboto po rožnivenški nedelji. /a Janževo soboto so češki kupci napovedani, ki pridejo posebno volov kupovat. 2-2 Županstvo v Poličanah. Služba orpista in mlmM v Negovi je razpisana do dne 1. ju ija t. 1. Podpisani želi moža samskega, v službi zvestega, v življenju zmernega in lepega zadržanja in vdanega tudi podpisanemu; le takemu zagotavlja podpisani prijazno življenje v Ne g o vi. 2-3 ^ Alojzij Sijanec, župnik. O N J A K. Kose, kose, kose! Adalbert Geiss, poprej Josip Sirca, trgovec v Zalci uljudno naznanja, da je dobil novo zalogo najboljših kos. Le te so iz najvlačnejšega in iz najtrdejšega jekla izdelane, so prav lehke in lepo izpeljane. Taka kosa zdrži ojstrino tako dobro, da je treba le malokrat zopet sklepati in da lahko ž njo najtrdejšo travo |to lOO hornkov («topi nj ) iit'|ii'<'ii<'li<>mii kosiš, da si koso enkrat s kamenom nabrusil. Vsaka popisanih kos ima vsekano znamko poljedeljskega orodja in besedo „Garantie':. Slednjo tako koso, če ni dobra, zamenja A