t Leto XXXVIII Št. 4 CENA 23 din Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek KRANJ, torek, 15. 1. 1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo |°b 43. obletnici dražgoške bitke Naj mladi zvedo* kaj se je Ugajalo v hudi zimi Ko škimi Se ^°T?\ Cankarjevega bataljona januarja 1942 z nadčlove-znesli n&50r* lzy^ *z sovražnikovega obroča, so se besni morilci ne . Dražgošami. Zverinsko so pobili 41 domačinov, števil-zpt«i- Ja** v taborišče, vas pa požgali in pozneje zra^ pa požgali in pozneje zravnali z spomin na te dogodke prirejajo v Dražgošah vsako zaceku januarja prireditve Po stezah partizanske Jelovice. ?em!jo... v leto Dr, . ažgoše — Spokoj hribovske vasice |Pa južnem obronku Jelovice so v nedeljo, ob 43. obletnici dražgoške bitke, ob Jacetku praznovanj 40. obletnice osvojive in prazniku škofjeloške občine, ^motili, že osemindvajseti doslej, še ™veči borci Cankarjevega bataljona in ijrugih partizanskih enot, vojaki, sporiji, taborniki, mladinci in drugi obdani. Dražgoše so, tako kot v vojni vi-W*} že mnogokrat doslej, na stežaj oaprle vrata in ponudile prišlekom to-čaj ali šilce domačega. Oživele so j^ievilne poti na Jelovici; kolone pohod-F|kov so se vile proti Dražgošam in tu-F sneg, ki je vztrajno naletaval, jih ni !*aaržal. \7™<* - • l7nV>^ n .J u "«»«;tavai, jin ni pod pasje ravni je na pot, ki jo je v hudem mrazu in visokem snegu prehodil Cankarjev bataljon, že v soboto ob enajstih zvečer krenila 142-član-ska skupina. Iz bohinjske Soteske je v sveže zapadli sneg utrlo gaz »Po poti prvih partizanov« prek sto pohodnikov, med njimi so bili tudi planinci iz Kamnika pa zamejski Slovenci iz Gorice in skupina z Jesenic. Iz Kranja in okolice je odšlo Po poti heroja Iva Slavca-Jo-kla več sto občanov; telesno bolje pripravljeni so izbrali daljše in težavnejšo pot prek Čepulj in Mohorja, družine, starejši in manj vzdržljivi so se do Nemil j pripeljali z avtobusom, odtod pa krenili peš. Škofjeloški mladinci so hodili Po poti Škofjeloškega odreda. Ude- l^olone voh Vjtke Drn*~ n?dnikov so se v nedeljo z raznih koncev Jelovice vile v partizan-I r^gose. _ Foro: F. Perdan Gospodarstvo na kriznem P^pihu kovat^sk1 ~ ^ Prin°dnjem srednjeročnem obdobju je v Kranju priča-iz srnerni^°men g0spot^arski in družbeni razvoj. To je možno razbrati nedavneeaZapnpravo družbenega PJana kranjske občine, ki so bile do ^ast dohoHi/JaVni razPravi- Številke v dokumentu — predvsem realna brez dv mu sestavlJalec ni prisodil več kot 2 odstotne rasti — Vfi„-i voma dokaj razvnela nosilce planiranja v kranjski občini ^endar ^t ----—— ——— i--—— — » .»»v...j^.»». *w».»*u °snov0 to- Oznaka — pesimistične se je smernic, ki pripravljajo Pa i, „ Za sestavo družbenega plana občine, obdržala. Kaj več učinka 1Z razprav ni bilo. ^a ha o^ater^ SO s*cer pričakovali, da bo odgovore na vprašanje ali se V°j- tak.Srw°V* se<^anjih nestabilnih razmer planirati kaj živahnejši raz-Ska kon'f bo dajal višji dohodek gospodarstva, lahko dala problem-ferenCa o£enca- ki jo je prav o teh problemih pripravila občinska kon-llkvariai i ^ ^-ranJ- Zal pa se je večina udeležencev na četrtkovi seji Tako j, a. e s posledicami, ki naj bi jih prinesel tak skromen razvoj KOt 17 ris*---1 _ • ... bi j2 dosedanje razprave o smernicah tudi iz razprave na proda im uFenci ni Dil° m°g°če razbrati pravega odgovora na hipo- ul«rnsH i uu^eaa tezoi, da ikonferenci labk0 prS? kranJsko gospodarstvo vendarle še toliko sposobnosti, da rili pr»ćako i- okvire začrtanega skromnejšega razvoja. Če so optimi-lne odg0Va na P^b'emski konferenci pravi ognjemet idej ali vsaj «rskih"de]VOre' S° pač razočarani. Delegati konference iz gospodi, so hov rih organizacij so bili previdno tiho, če pa so se že ogla-prinaša j °.rin o posledicah, ki jih predvidena šibka gospodarska rast ki lahko anJske ruzbenim dejavnostim. Ni se mogoče znebiti vtisa, da so se v §ačnega ^.gospodarstvu že kar sprijaznili z dejstvom, da možosti dru-ročnega' ^reJsega razvoja vsaj v prvi polovici naslednjega srednje-staviia °^oobja pač ni. Pristajanje na podobo razvoja, ki bo Kranj poli6 v°di nik S ensko povprečje, je pristajanje na ždenje v zatišju ar»jsko or- Najbrž nihče ne zahteva in ne pričakuje, da bi lah.. ?te dimeng0SP0C*arstv0 ustvarjalo v sedanjih razmerah razvoj tja v še-rakor m; V' vendar pa bi od normalno vitalnega gospodarstva, vse-■ vSa; ^ ,Vali. vec Krizni prepih očitno nekaterim še ni segel pod J-a že zdavn°S še ne* sicer bi ponekod z zarjavelimi programi razvo-Se ni dovor • pometli- Kaže, da vizija razvoja za naslednjih nekaj let L^^hnnu-'! Crr>o.obarvana, sicer-bi verjetno že spodbudila odločanje Pritepl?Ja kot doslej \ i ,)^e proizvodne programe, za večjo mero upora-za\tak.šno združevanje sredstev, ki bo v Kranj nvestitorje, »i tako naprej. • / L. M. Božidar Gorjan — Bogo, predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije: »Dražgoška bitka je imela izreden moralno-politični vpliv na razvoj narodnoosvobodilnega boja.« ležencem pohoda Po poti Otona Vrhun-ca-Blaža so se na zbirnem mestu v Selcih pridružili še Slovenci iz zamejskega Števerjana; odtod je krenila v Dražgoše tudi deseterica slepih in slabovidnih iz Ljubljane. Številni so hodili in obujali spomine Po poti herojev Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča, od Rudnega do Dražgoš, spet drugi Po poti heroja Antona Dežmana-Tončka od Krope mimo Jamnika do Dražgoš. Športniki so se merili v biatlonu, cicibani v veleslalomu, mladinci in rezervne vojaške starešine v orientacijsko-taktičnem tekmovanju, vojaki, miličniki in pripadniki enot teritorialne obrambe v tekmovanju smučarskih patrulj. Njihova gesla so bila: Razvijajmo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Po poti heroja Kebeta, Junaški boj Cankarjevega bataljona je ponos najmlajših ... Vrhunec vseh prireditev, znanih pod imenom Po stezah partizanske Jelovice, je bila osrednja slovesnost pri spomeniku v Dražgošah. Zbranim je pregovoril predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Božidar Gorjan-Bogo. »Cankarjev bataljon je nastal iz množičnega razpoloženja na Gorenjskem, iz splošnega odpora prebivalstva ob koncu leta 1941 in kot odgovor preseljevanju, potujčevanju in ostremu nemškemu pritisku. En sam bataljon slovenskih partizanov se je takrat postavil po robu številčnimi in dobro oboroženi nemški vojski. Pogumna je bila takrat odločitev štaba in borcev, da v težkih razmerah vztrajajo tri dni na položajih in v borbi, čeprav bi se lahko tudi umaknili...« je dejal, potem pa poudaril, da je prišel čas, ko z rednim delom končujejo še zadnji, najmlajši partizani. Borci vse sile usmerjajo v družbenopolitično dejavnost. Pri tem pa se s preteklostjo spogledujejo le toliko, kolikor je potrebno za reševanje sedanjih težav. C. Zaplotnik V SREDIŠČU POZORNOSTI Z elektriko nihče ne varčuje rad Račune je spet prekrižalo vreme. Lani suša, letos mraz. Znova se je pokazalo, kako je pri nas že nekaj let tvegano napovedovati, da bomo zimo prebrodili brez redukcij. Tvegano, ker naš elektroenergetski sistem deluje brez rezerv, ki bi jih bilo moč pognati ob večji porabi. Slabše vremenske razmere, sleherna večja okvara v elektrarnah zahteva redukcije. Odklapljanja najprej zmotijo proizvodnjo pomembnih surovin, tovarnam nakopljejo velike stroške. Kaj kmalu so na vrsti gospodinjstva, kjer povzroče nevšečnosti in slabo voljo ljudi. V polarnem mrazu je rekordna poraba elektrike več kot razumljiva. Ljudi zebe in prižgo si električne pečice. Težko jim je to prepovedati, najsibo v pomanjkanju nasvet o varčevanju še tako pameten. Težko je ljudem dopovedati, naj ob osmih zvečer ne kuhajo večerje in gledajo televizije, da bo konična poraba elektrike manjša. Kajti elektrika je tako bistvena sestavina sodobnega življenja, da z njo nihče ne varčuje rad, prostovoljno. Res sem in tja brez potrebe gori žarnica, res je s predčasnim odklapljanjem kuhalnih plošč, z rednim odstranjevanjem ledu iz hladilnika, s tuširanjem namesto s kopanjem v kadi moč privarčevati nekaj kilovatnih ur elektrike. Toda takšno varčevanje bo le -malce omililo, nikakor pa ne bo rešilo elektroenergetskih zadreg. Slej ko prej jih bo izgradnja novih elektrarn. Izgradnja pa je pri nas polževa. Dober primer je elektrarna v Mavčičah, za katero nenehno zmanjkuje denarja, s tem pa postaja vse dražja. Tudi novi načrti za elektrarne na Savi in Muri načrtovalcem gredo le počasi iz rok. O malih vodnih elektrarnah, za katere je Gorenjska posebej primerna, že nekaj let veliko govorimo, za resnično spodbudo pa je bilo storjenega bore malo. Malokdaj tudi zasledimo, da bi v naših tovarnah javno izračunali, kolikšen delež imajo stroški energije v njihovih izdelkih. Predolgo jih je uspavala poceni energija. M. Volčjak Tudi za sindikat bo leto 1985 težje Pogoji delovanja sindikata v letu 1985 za sindikat ne bodo lažji. Delavci pričakujejo zlasti zaustavitev nezadržnega padanja standarda, vendar realnih možnosti za to skorajda ni. O tem je bila beseda na posvetovanju predsednikov Zveze sindikatov Slovenije v četrtek in petek na Brdu Brdo — Imamo resolucijo, ki v letu 1985 napoveduje 2,5-odstotno rast družbenega proizvoda. To pomeni, da bo poraba spet priškrtnjena; rast osebnih dohodkov bo namreč nominalno zaostajala kar za 10 odstotkov, da o realnem padanju niti ne govorimo. Poleg resolucije imamo tudi »vizionarski« izračun in oceno, s kolikšno rastjo družbenega proizvoda bi uspeli zajeziti nezadržno padanje delavčevega standarda. Če za 3,5 odstotka povečamo obseg proizvodnje, oziroma za 5 odstotkov družbeni proizvod, lahko zaustavimo drsenje družbenega in osebnega standarda. Tako so razglabljali na posvetu predsedniki občinskih, medobčinskih in mestnih svetov Zveze sindikatov Slovenije, ki je bil v četrtek in petek na Brdu. Zaščita standarda je namreč ena prvih nalog, ki si jih je sindikat naložil v tem letu. Ko je bila beseda o resoluciji na eni in optimističnih izračunih na drugi strani, so se razpravljalci seveda ogrevali za drugo možnost, vendar so hkrati ugotavljali, da je žal precej nerealna. Že za dosego resolucijskih ciljev bi morali krepko pljuniti v roke. Predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen je kot dokaz, da je vendarle moč preseči z resolucijo napovedani družbeni proizvod, navedel nekaj ohrabrujočih podatkov o tovarnah, ki se z večjo proizvodnjo bli- V Dupljah se že pripravljajo na nedeljske teke Duplje — Medtem ko so morali prireditelji šestih množičnih smučarskih tekov Gorenjskega odreda v Cerkljah odpovedati prireditev, je vreme za zdaj Du-pljancem bolj naklonjeno. V nedeljo in v ponedeljek je na sicer tanko snežno odejo zapadlo še toliko snega, da bo moč prireditev nemoteno izpeljati. V Dupljah bodo že te dni potegnili smučine, po katerih naj bi v nedeljo tekli udeleženci jubilejnega, 10. smučarskega teka Po poteh Kokrškega odreda. Z dokončnim urejanjem prog ter štartnega in ciljnega prostora pa bodo začeli v petek, pri tem pa bo vse do nedelje sodelovalo okrog 350 občanov — članov TVD Partizan Duplje, krajanov vasi, skozi katere bo potekala proga, in drugih ijubueijev športa in smučarskega teka. Start 10. množičnega dupljan-skega teka bo v nedeljo, 20. januarja, ob pol desetih dopoldne na Koncah v bližini Spodnjih Du-pelj. Udeleženci bodo lahko izbirali med tekom na 30, 15 in 7 kilometrov. Pionirji, stari 14 let in mlajši, bodo tekli na 7 kilometrov dolgi progi, vojaki, pripadniki enot teritorialne obrambe in milice pa na terenskih smučeh in v uniformah na 15 kilometrov. Prireditelj sprejema prijave še danes, 15. januarja, in na dan tekmovanju do 9. ure. Do 15. januarja bo štartnina za odrasle 250 dinarjev, kasneje pa za odrasle 300 dinarjev in za pionirje 50. (cz) žajo 5-odstotnemu družbenemu proizvodu. Med drugimi je omenil tudi dve gorenjski, LTH iz Škofje Loke in kranjski Tekstilindus. Ne le delavčev osebni, tudi družbeni standard je osiromašen. V šolstvu in zdravstvu morajo klestiti programe, da do konca leta ne bi zmanjkalo denarja iz skupne vreče. Tudi pokojnine zlepa ne bodo dohitele rasti osebnih dohodkov, če bo šlo tako naprej. Tudi v drugih družbenih dejavnostih tožijo, kako počasi kaplja denar v blagajno in kako hitro kopni. V sindikatih že lep čas razglabljajo, kako do trdnejšega standarda. Že izpeta so opozorila, naj v združenem delu kar najbolje izkoristijo delovni čas, stroje, material, človekovo delo. Slednje kajpak velja tudi ustrezneje plačati, če bi radi delavca motivirali za boljši delovni rezultat. Niso Časi, da bi lahko radodarno delili. Vendar prav novi prijemi nagrajevanja po delu dokazujejo, da je s tem delovni rezultat lahko boljši, v jeseniški in ravenski Železarni denimo. Izhod za boljši standard je tudi v hitrejšem združevanju dela in sredstev, skupnem investiranju, dogovarjanju v reprodukcijskih verigah. Združenemu delu so letos v marsičem razvezah roke. Tako je spet samostojnejše glede odločanja o cenah pa glede dohodka in skupne porabe. Samostojnost pa je omejena z devizno dejavnostjo, neučinkovitim razbremenjevanjem gospodarstva in različnimi protisamoupravnimi pritiski. Mimo zaščite standarda v letošnjih gospodarskih razmerah ima sindikat še vrsto drugih nalog. Na posvetu predsednikov na Brdu je bila beseda tudi o bližajočih se akcijah ob zaključnem računu, stanarinah, prehrani na delu, usmerjenem izobraževanju in preobrazbi visokega šolstva, pripravah na volitve, sodelovanju sindikata s pravnimi institucijami, kadrovski politiki in slednjič o bližnjem 11. kongresu Zveze sindikatov Slovenije. D. Z. Žlebir O LAS 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK. 15. JANUARJA j — Nova šola bo nared jeseni Zaradi zamude že na začetku gradnje nadomestne stavbe srednje šole elektrotehniške in kovinskopredelovalne usmeritve na Zlatem polju se bodo učenci namesto februarja lahko selili šele septembra Kranj — Če bi gradnja nove srednje šole elektrotehniške in kovinskopredelovalne usmeritve na Zlatem polju potekala tako, kot je bilo prvotno zamišljeno, se po zimskih počitnicah učenci ne bi več vrnili v stare, že zdavnaj pretesne šolske prostore v Savski Loki. Tako pa bo šola, katere začetek gradnje se je zavlekel za nekaj mesecev, povsem nared do novega šolskega leta — do septembra letos. Nova šola, v kateri bo 30 strokovnih in splošnih učilnic ter 15 delavnic, bo lahko sprejela jeseni 1300 učencev ter več kot 100 odraslih v izobraževanje ob delu. Potem ko je bila v začetku decembra stavba pod streho, zdaj dokončujejo notranja dela. Tudi ta gradnja se verjetno ne bo mogla izogniti podražitvam, saj je investicijska vrednost od decembra leta 1983, ko je SGP Gradbinec začel graditi, porasla od prvotnih 470 milijonov novih din na 620 milijonov. Poseben problem prav zdaj predstavlja financiranje opreme, saj je bila v prvotnem investicijskem načrtu vrednotena prenizko — le 27 milijonov din. Po sedanjih izračunih je PO JUGOSLAVIJI Sejem uspešnih izvoznikov Trideset let je poteklo od prvega sejma jugoslovanske mode in tekstila v Ljubljani, zato se je na jubilejni prireditvi na Gospodarskem razstavišču zbralo več kot 500 jugoslovanskih izdelovalcev konfekcije. Letošnji sejem mode je v imenu izvršenega sveta odprl njegov član in zvezni sekretar za zunanjo trgovino dr. Milenko Bo-janič. Dejal je, da se je tekstilna industrija morala že zelo zgodaj spopasti z zaostrenimi gospodarskimi razmerami, zato je sedaj v prednosti pred drugimi. Ima sodobno proizvodnjo, ki po kvaliteti in oblikovanju ne zaostaja za svetom Naša tekstilna industrija dosega že med 8 in 10 odstotki jugoslovanskega izvoza. imeli delo- Rudarji so vni vikend Rudarji v slovenskih rudnikih premoga so zaradi velike porabe premoga v teh dneh delali tudi konec tedna. Nakopali so šest tisoč ton premoga. V zasavskih jamah so delali v soboto, v Kaniža-rici v nedeljo, le v Senovem niso šli v jamo, ker imajo zaradi mraza težave pri separaciji. Večino nakopanega premoga v zasavskih jamah so dobavili termoelektrarni Trbovlje, kjer obratujeta dva kotla. Mehiški predsednik na obisku Na povabilo predsedstva SFRJ bo predsednik združenih držav Mehike Miguel de la Madrid v drugi polovici januarja uradno in prijateljsko obiskal Jugoslavijo. Z našimi voditelji se bo pogovarjal o mednarodnih razmerah in sodelovanju med državama. Šipadove hiše za Libijo Šipadova tovarna montažnih hiš iz Donjega Vakufa bo v prihodnjih dneh poslala še sto delavcev na gradbišče v Libijo. S stotuni, ki so že tam, naj bi do aprila zgradili novo naselje pri Tripoliju s 180 montažnimi hišami. za opremo potrebnih še dodatnih 100 milijonov, ki pa jih investitor šole Iskra Kibernetika sam ne zmore. Več kot polovico potrebnih sredstev za opremo bo zato šlo iz sklada za gradnjo družbenih objektov v občini Kranj, medtem ko naj bi okoli 40 milijonov din zbrale vse tri kranjske Iskrine delovne organizacije. Večji del teh sredstev je namenjen standardni opremi učilnic, manjši del, okoli 18 milijonov, pa predstavlja nakup orodja in strojev za delavnice in strokovne učilnice. Čeprav bo kar veliko učnih pripomočkov za strokovni pouk treba dokupiti, predvsem za elektrotehniško usmeritev ter nekatera avdiovizuelna sredstva, bodo predvsem za strojno usmeritev staro opremo le prenesli. Če pa bo dovolj denarja za opremo, bodo morda bodoči strojniki imeli za učenje tudi novo stružnico in frezalni stroj z elektronsko nastavitvijo. Prva generacija usmerjenega izobraževanja bo torej svoje šolanje zaključevala še v starih tesnih prostorih, v pogojih, ki so bili značilni za to šolo vsaj kakih 25 let, ko so velike potrebe po šolanih kadrih teh usmeritev prenatrpali sedanjo stavbo in učence porazdelili tudi po drugih šolah. Vendar na Zlatem polju zdaj dokončujejo šele prvo fazo gradnje, saj je zaradi pomanjkanja denarja nova šola brez telovadnice. Že doslej so učenci gostovali po telovadnicah drugih kranjskih šol, jeseni pa se bodo morali odpovedati tudi preveč oddaljeni telovadnici doma Partizana v Stražišču. Izhod v sili bodo asfaltirana športna igrišča ob šoli — seveda le ob lepem vremenu, pozimi pa bodo nekaj ur telovadbe skušali dobiti v bližnjih telovadnicah. Kupili so tudi opremo za tek na smučeh ter mize za namizni tenis. To naj bi vsaj delno omililo dejstvo, da bo nova generacija sicer stopila v lepe in sodobne šolske prostore, toda brez telovadnice. Obstaja le upanje, da bo morda • zanjo dovolj denarja v naslednjem srednjeročnem obdobju. L. M. Zlato polje — Selitve v februarju, kot je bilo prvotno predvideno, ne bo, saj bo nova šola povsem nared šele za novo šolsko leto. — Foro: F. Perdan Praznik KS Železniki Nadaljevanje lani začetih del Predsednik skupščine krajevne skupnosti Alojz Tolar: »Največji investiciji v krajevni skupnosti sta bili lani izgradnja mostu na Plavžu in telefonija. Letos bomo z deli nadaljevali.« — Na slavnostni seji družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov podelili priznanja Železniki — V krajevni skupnosti Železniki v škofjeloški občini se vsako leto v začetku januarja spominjajo dogodka iz leta 1943. Takrat je odšla v partizane večja skupina krajanov. Tudi letos so za krajevni praznik pripravili različne prireditve, ki so se začele že 2. januarja. Največ je bilo športnih tekmovanj. V petek, 11. januarja, popoldne pa je bila v kulturnem domu v Železnikih slavnostna seja samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, na kateri so na kratko ocenili delo v krajevni skupnosti v minulem letu in spregovorili tudi o letošnjih načrtih. Ob tej priliki so podelili tudi priznanja krajevne skupnosti, priznanja zaslužnim kmetijam med NOB in priznanja krajevne konference socialistične zveze. Godba na pihala iz Alplesa in učenci osnovne šole Železniki so pripravili kulturni program. »V krajevni skupnosti sta bili minulo leto največji investiciji izgradnja mostu na Plavžu in telefonija,« je povedal predsednik skupščine krajevne skupnosti Alojz Tolar. »Bilo pa je tudi več drugih akcij. Tako smo postavili dve avtobusni postaja- lišči, uredili peš pot in brv čez Daš-njico, asfaltirali most čez Češnjico pri Petričku in avtobusno postajališče na Jesenovcu. Na Trnju so dobili telefonsko govorilnico. Krajevna skupnost je sofinancirala tudi gradnjo silosa toplarne Alplesa. Od načrtovanih del pa nista bila zgrajena televizijska pretvornika na Puču za Zali log in na Miklavžu. Zmanjkalo je denarja.« Letos nameravajo v krajevni skupnosti nadaljevati z gradnjo že lani začetega krajevnega telefonskega omrežja. To je velika akcija, ki bo trajala dlje časa. Razen tega naj bi letos v krajevni skupnosti nadaljevali z urejanjem struge Dašnjice in izgradnjo kanalizacije od Iskre do Trnja. Med večja dela pa sodijo še: urejanje ceste na Martinj vrh, sanacija usada na cesti v Davčo in zamenjava vodovodnih cevi od Tehtnice do Alplesa. Zamenjava vodovodnih cevi se je začela že novembra lani. Še posebej pa se v krajevni skupnosti zavzemajo za gradnjo bloka na Trnju in za pridobitev zemljišča v Dašnjici za nadaljevanje stanovanjske gradnje. A. Žalar NAŠ SOGOVORNIK Mladina je premalo vztrajna Kranj — Mlada generacija v svetu in pri nas zahteva svoje mesto družbi. Čeprav imajo mladi pri nas z Zvezo socialistične mladine ve« možnosti, da uveljavijo svojo samoupravno besedo, jim to ne uspe vse'^ Razlog tiči v notranji razcepljenosti mladinske organizacije. Tudi letos, je v svetu oklicano mednarodno leto mladih, slovenska mladinska org* zaci j a še išče svojo identiteto. Tudi to je eden od razlogov, zakaj ne-U*P tam, kjer se oglašajo resnični, življenjski problemi mladih. »Mladinska organizacija se na žalost veliko ukvarja s svojimi or I JO j skci no, stvi pos V d cev obr 7.7) dur 15C dre s a lan 7.9 del se za Gorenjsko. »To dokazuje primer iz Save, ko si je mladina prizadevala za sp1^ membo družbenega dogovora o stanovanjski politiki. Savski mladine^, terjali spremembo lestvice, po kateri izračunavajo prispevek za stanov* sko samoudeležbo. Mlade družine imajo premalo denarja, da bi ta znl zmogle naenkrat, zato naj bi odplačevale postopoma. Tudi družbeni dol vor naj bi znova dal prednost pri dodeljevanju stanovanj mladim d namj. Čeprav smo zahtevo prenesli na republiko, nismo ničesar dos« Takrat smo morda dvignili prah, vendar se je hitro polegel, ker ni* vztrajali. Tudi glede pripravništva je ostalo veliko nedorečenega. Mladi bi m°. li vztrajati pri družbenem dogovoru, ki od organizacij združenega dela v pa teva, da sta 2 tretjini novo zaposlenih pripravniki, da imajo na sto zapo* do nih 4 štipendiste, da v razpisih za nova delovna mesta ne zahtevajo od » didata več prakse, kot je lahko da pripravniški staž. Menda ima mladij organizacija tolikšno avtoriteto, da bi lahko zahtevala spoštovanje dru« nega dogovora! Ko bi dosegli dogovorjeno, bi nam morda uspelo izposlov tudi boljše nagrajevanje pripravnikov, saj zdaj pripravnik z visoko brazbo dobi borih 16 tisočakov mesečno. j Preokorni smo tudi pri izvajanju mladinske samopomoči. Akcijo, naj bi izobražene mlade ljudi zaposlili pri reševanju problemov mlade'- ^ neracije, so vse mladinske organizacije navdušeno podprle. Toda ostal • le pri načrtih. Očitno nam za to, da bi zadeva uspela, manjka kak trn" Janez Janša.« j Veliko samoupravnih poti obstaja, po katerih bi mladi lahko dos« svoje načrte. Toda zakaj jih ne? »Vzrok so standardne metode dela, zaradi katerih mlad človek i organizaciji težko prodre. Če hoče nekaj doseči na nov, svojski n8? usi i/.v do ril, Tr le svoji organizaciji —~~-----------j-------------. —.— . w naleti na odpor. Drugi razlog je fluktuacija v mladinski organizaciji, ^ tu večja kot kjerkoli drugje. Mlade je tudi strah avtoritete. Na s^ upravni poti do ciljev mladih pa so tudi ovire, privatni interesi, zhanstv8 podobno.« w) Družbeni problemi so tudi problemi mladih, pravi Miha Potočnik. ^ di jih pač gledajo s svojimi očmi in jih drugače prikazujejo. Člani ml**| ske organizacije, so stari od 18 do 20 let (vodstvo je starejše) in zato ti'' vejejo novi revolucionarni vetrovi. Za začetek se kažejo v neformalnih, rovnih in ekoloških gibanjih, ki sramežljivo prodirajo tudi na Gorenj** Morda bodo taki in podobni tokovi kmalu prevetrili organizacijo, ki) svežina še kako potrebna. D. Z. Žleb« da 4,f tk ni G. 3( C Priznanja ob prazniku KS Železniki — Na slavnostni seji samouprav nih organov in družbenopolitičnih organizacij v Železnikih so podeli' li več priznanj. Odbor skupnosti borcev Gorenjskega odreda je podeli spominske plakete zaslužnim kmetijam med NOB. Dobile so jih dO' mačije pri Magušarju, Mohoriču, Posečniku, Čemšišarju, Smrekarj^ Bohincu, Kopiščarju, Škrobu, Benclju, Karbuskarju, Janu, pri MšiW in na Puču z Martinj vrha, pri Kosu, Zaglobu, Sivarju in Brdarju z Oy strega vrha, pri Francetu iz Smoleve in pri Matjažu ter Štancarju s P*' tovča. Priznanja krajevne konference socialistične zveze so dobiti Franc Demšar in Miro Drobnič s Kresa ter Anton Šmid in Anton Oz? bek iz Železnikov. Krajevna skupnost pa je podelila priznanja: podjt' tju za PTT promet Kranj, Alešu Gartnerju, Janku Logarju, Jožetu Mo' horiču in Francu Plešcu. -.- -^1 te\ od: Se let Pri BCr n0 tei to •so de btv Pd: SP( vaj Problemska konferenca SZDL Kranj Korak nazaj ali naprej Kranjsko gospodarstvo očitno verjame slabim obetom razvoja v prihodnjih letih, je ugotovila problemska konferenca SZDL — Obuditi bi kazalo vse take delovne organizacije, ki so zaspale na zastarelih, nedonosnih proizvodnih programih in le še životarijo ob skromnih osebnih dohodkih zaposlenih — Brez zarjavelosti v programih in ob zagnanih kadrih bi se Kranj v prihodnje morda uspel izogniti veliki stagnaciji dejavnostim prinesla skromna i asi ustvarjenega dohodka. O tem, kako več ustvariti tudi v skromnih razmerah ter tako prestopiti prag stagnacije, ki se obeta Kranju, so bili tiho tudi delegati iz tistega dela gospodarstva, kjer so v sedanji krizi nekako otrpnili na zastarelih programih. Iz nekaterih delovnih organizacij niti niso poslali delegata na problemsko konferenco SZDL. kaj šele, da bi za svoje in skupne probleme razvoja iskali smelejše rešitvi'. Takšna politika pa je kai kratkovidna, je v razpravi dejal Stane Pirnat. Ce imamo v Kranju K run j — Skromnost je sicer lepa čednost, vendar se ne pobira dobro z uspešnostjo. Tako nekako je bilo slišati na četrtkovi problemski konferenci o vprašanjih gospodarskega in družbenega razvoja kranjske občine v naslednjem srednjeročnem obdobju, ki jo je pripravila občinska konferenca SZDL Kranj ozirona njen svet za ekonomske odnose. O možnostih gospodarskega razvoja v naslednjih letih niso razpravljali niti delegati iz uspešnih delovnih organizacij, če pa so se oglasili k besedi, so tako kot drugi govorili večinoma o posledicah, ki jih bo družbenim delovne organizacije, ki tudi v sedanjih slabih pogojih gospodarjenja dosegajo nadpovprečne rezultate, to velja predvsem za tekstilno, kemijsko, grafično industrijo, potem ne bi smeli pristajati na životarjenje tistih organizacij, ki obstajajo le še na račun izredno nizkih osebnih dohodkov zaposlenih, pri tem pa prav nič ne narede za prestrukturiranje svoje proizvodnje. Trenutno obstajajo brez načrtov za razvoj, brez upanja, da bodo preživeli krizni čas, saj jim bodo še preostali kadri enostavno ušli drugam. Vrsta razpravi jalcev na problemski konferenci je govorila o posledicah, ki jih bo imela skromna gospodarska rast na delež sredstev, namenjenih družbenim dejavnostim. Edo Resman je opozoril na vpliv, ki ga bo mogoče občutiti tako na osebnem kot na družbenem standardu, saj je Kranj po sedanjih napovedih na najboljši poti, da iz gospodarsko visoko razvite občine zdrsne še globlje kot v sivo povprečje. Problem bo kako obdržati sedanji odstotek otrok v vrtcih, obeta se zastoj v stanovanjski gradnji. Več razpravljaloev (Prinčič, Kalan, Pavlin) se je lotilo vprašanja ustrezne kadrovske strukture, načinov, kako doseči planirane visoke odstotke višje in visoke izobrazbe v naslednjih I uvajanje znanja v proces dela nasploh. I Eno se je zavedati, da bo denarja v p? za najrazličnejše želje manj, drugo pa ie'2 preprečiti nazadovanje. Odgovor na to bi ,» \ ! poiskati tudi v organizacijah združene^ m kjer se še niso znali lotiti temeljnih spfC [\r< je dejal Henrik Peternelj. Verjetno je gospodarstvo sposobno bolje izkoristiti ?3 ,P< sti, ki jih ima, toda v dosedanjih napove^ '°t jega razvoja je očitno zelo previdno, ne W\ di tudi zaradi pričakovanih ekonomskih u^. *2| Če je imela problemska. konferenc« izmeriti pripravljenost gospodarstva, da vimi rešitvami loti starih problemov in &, organizacijo dela, sposobnim kadrom. ^ njem znanja bori za večjo akumulacijo, Pfj to dosegla. Meritve kajpak niso bile ohrfl''. saj bo treba še nekaj spodbud, da bi se P. nili tudi v tistih delovnih organizacijah, *y. lej ve. Pri st, i fl l°\ stagnacija že zajela. Vsekakor je tudi oo . okostenelega dela kranjskega gospodai*sL< ho je ugotovil predsednik problemske b Milan Bajželj, odvisno, ali si Kranj zm0^ !rr slednjih letih prigospodariti večji hleb TOREK, 15. JANUARJA 1985 NOTRANJA POLITIKA - GOSPODARSTVO .3. STRAN OLA8 Število obrtnikov se povečuje r Po številu zaposlenih je drobno gospodarstvo tretja najmočnejša gospodarska panoga — Drobno gospodarstvo ustvari 7,2 odstotka družbenega proizvoda Gorenjske — Delavci v družbeni obrti zaslužijo manj, delavci v zasebni več kot delavci v gospodarstvu ~ Več vlaganja v zasebno kot v družbeno obrt — Število obrtnikov in obratovalnic se povečuje Iz analize drobnega gospodarstva, ki jo je pripravila Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko, je razvidno, da je bilo lani v drobnem gospodarstvu zaposlenih 10,8 odstotka vseh zaposlenih v gorenjskem gospodarstvu. V družbeni obrti je delalo 3.121 delav- cev, v zasebni 2.261 delavcev, zasebnih obrtnikov pa je bilo 2.399. Skupaj je to 7.781 delavcev. Razen tega se s popoldansko obrtjo ukvarja na Gorenjskem spodarstvo potrebuje več živega dela in zato njegov razvoj nudi večje možnosti zaposlovanja. Manjši kot delež družbenega proizvoda je delež akumulacije drobnega gospodarstva. Ta dosega komaj 5,5 odstotka celokupne akumulacije. Najbolj akumulativna je obrt v radovljiški in jeseniški občini. Družbena akumulacija, v kateri so prispevki in davki iz osebnega dohodka, prispevki in davki iz dohodka, del dohodka za druge namene, prometni davek in neproizvodne storitve, je sicer enaka deležu družbenega proizvoda in znaša 7,2 odstotka, zato pa je podjetniška, ki zajema del čistega dohodka za skupno porabo in poslovna sredstva, zelo nizka in znaša komaj 1,9 odstotka. Podjetniška akumulacija v odnosu na družbeno in družbeni proizvod kaže na slabo reprodukcijsko sposobnost drobnega gospodarstva in tehnološko zaostalost panoge. Družbena obrt je najbolj razvita v jeseniški občini, medtem ko imajo kranjska, radovljiška in tržiška zelo nizko stopnjo reprodukcijske sposobnosti. Tudi povprečni čisti osebni dohodki v družbeni obrti zaostajajo za povprečnimi osebnimi dohodki v gospodarstvu. Višje povprečne osebne dohodke prejemajo le delavci v družbeni obrti jeseniške občine. Tudi naložbe so zelo skromne. V zadnjih treh letih ni bilo večjih naložb v drobno gospodarstvo, - investicijski Ob tem opreme „.-odstotna in je nekaj nižja kot v celotnem gospodarstvu. Vse to govori, da bo treba poiskati in spodbujati hitrejši razvoj družbene obrti. V odročnih krajih, kjer je delovna sila, bi spodbujali izkoriščanje naravnih danosti in obrt, ki že ima tradicijo, ustrezno pa bi prilagodili tudi davčno politiko. Predvideni so posebni progra- a je drobn --------~~v...~0. mi za Jezersko, Bohinj in škofjeloško '6 °dstotka° k0sp?darstv0 ustvarilo s hribovsko območje. Bolj naj bi spodbu-tov i« , ,0 skupnih materialnih izda- jali delo na domu in razširjali servisno -"MOKO oDrtjo ukvarja na LrorenjsKem 1500 ljudi. Po številu zaposlenih je drobno gospodarstvo tretja najmočnejša gospodarska panoga. V industriji je lani delalo 44.752 delavcev, v trgovini 7-981 in v drobnem gospodarstvu 7.781 delavcev. Za drobnim gospodarstvom se uvrščajo panoge, kot so gradbeništvo s 5.561 zaposlenimi, promet s 3.170 zaposlenimi, gostinstvo in druge. Stevi-lo zaposlenih in obrtnikov se tudi hitro Povečuje. V zadnjih dveh letih se je namreč število zaposlenih v družbeni obrti povečalo za 12 odstotkov, v zasebni za 11 in za prav toliko se je povečalo tudi število obrtnikov. Podatki o vrednostno-bilančnih kazalcih gospodarjenja v drobnem gospodarstvu veljajo za leto 1982, ker se poslovni rezultati za zasebno obrt statistično beležijo z vsaj enoletno zamudo. Vendar po mnenju zbornice za oceno Panoge v gospodarstvu Gorenjske zadostujejo. Leta 1982 je drobno gosodarstvo ustvarilo 7,2 odstotka družbenega pro- lZvnHa ~-----1____. i-« - t r r>~ ---.v. uustouca aruzoenega proizvuua. Medtem ko je po absolutno doseženih zneskih družbenega proizvoda na prvem mestu drobno gospodarstvo kranjske občine, sledita pa radovljiška in jeseniška občina, je v strukturi razvoja Posameznih panog najbolj razvito drobno gospodarstvo v radovljiški občini. • Omenjeni delež družbenega proizvoda je drobno eosnnrfarctvn ustvarilo s Tudi zasebni sektor pesti zastarela oprema, katere nadomeščanje je težko, ker jim je priznana prenizka amortizacija. Davčna politika premalo stimulira vlaganje. denarja v širjenje obratovalnic, zato se velik del dohodka preliva v osebno porabo. To se vidi že po tem, da je delež osebnih dohodkov za 3,9 odstotka višji od ustvarjenega družbenega proizvoda in tudi osebni dohodki zaposlenih so občutno višji od povprečja v gospodarstvu. Kljub temu v zasebno obrt več investirajo kot v družbeno. Lani je v devetih mesecih 112 obrtnikov najelo pri bankah 82 milijonov dinarjev kreditov za investicije, kar je 66 odstotkov več kot leta 1983. Povečalo se je tudi število obratovalnic in sicer za 6 odstotkov, kar dokazuje, da zanimanje za zasebno obrt raste. L. Bogataj Mladi krvodajalci Škofja Loka — Da se mladi rade volje odločajo za darovanje krvi, so dokazali učenci srednje družboslovne jezikove šole Šolskega centra Boris Ziherl iz Škofja Loke. V sodelovanju z občinsko organizacijo RK je njihov aktiv mladine RK v decembru organiziral krvodajalsko akcijo. Prijavilo se je 47 učencev, od tega več kot polovica iz Srednje kovinarske, cestnoprometne šole. Pred odvzemom krvi so mladi poslušali predavanje o tem, za kaj in kako se kri uporablja pri zdravljenju, pa tudi — glede na to, da so darovali kri prvič — način odvzema. Učenci Šolskega centra so se na ta način pridružili 3500 krvodajalcem škofjeloške občine. Marjeta Žagar tkov in z 19 4 Upnm materialnih izda- jali delo 1 n>h osebnih H°dSt°tlta skuPn0 izplača- dejavnost. Prav tako naj bi več spodbu- Gorenjske T 0C^^0V v g°sP°darstvu de dobile kooperacije obrtnikov z veli- • io potrjuje, da drobno go- koserijsko industrijo. 3° let Elite Kranj Cas potrdil nekdanjo odločitev zahtn *^zJak' direktor Elite Kranj: »Specializacija v trgovini je m« _fv.na> omogoča p« kvalitetnejšo ponudbo — V prihodnje bo- dednost še bol? 1 starega mesta.« **htevna, omogoča pa kvalitetnejšo ponudbo - V prihodnje bo- m° dejavnost še boli razširili. To naj bi bil tudi novi ____ J delež Elite k ob- Kranj - Trgovska delovna orga-Racija Elita Kranj letos praznuje* ■ "petnico obstoja. Ob ustanovitvi, • januarja 1955, je imela Elita pet tr-n°Yln- z leti pa se je število le-teh ne-l£uno večalo. Tako ima danes Elita °*rog 20 trgovin v Kranju, Škof ji Lo-torViamniku in na Jesenicah. Direk-iak lovne organizacije Bojan Biz-•* pravi, da so danes organizirani iih ?' ?a so kos različnim težavam in »D Prih°dnost ne skrbi. od, ,Ve pomembni samoupravni še \tVi obeležujeta poslovanje naletih orgai»zacije v tridesetih pri 196l-leta smo se med prvimi Co nas odločili za specializacijo trne a lokalov. To je bila za takrat-tern Se doka3 smela odločitev, za ka-to n 8 danes lahko rečem, da je Eliso Pfavzaprav rešila. Naše trgovine no ^rnreč po površini dokaj majh-fek^re 01 v njih prodajali vse iz kon-izva-31 0ziroma tekstila, bi pred pro-Part ^stopali kot nepomemben sper?e,r- Ce Pa Je neka Prodajalna vaia lrana- Potem se tudi proizveo, • zaveda, da njegov izdelek v v ceio^1 praktično predstavlja njega t*v?!;atera pa ie b|la drusa o*110*'" TUDI TO SE ZGODI Svež datum, pokvarjeno meso Preskrbovalci trga z mesom so se že dolgo tega odločili za prodajo raznih vrst mesa, zavitega v celo-fansko folijo, v samopostrežnih trgovinah. To pride kupcu kar prav, da mu ni treba vselej tekati v mesnico, še posebej, če je ta od rok. Žal pa ima takšen način prodaje mesa tudi svoje slabosti. Ker je meso zavito, kupec ne more natanko vedeti, kaj se skriva v zavitku. Čeprav je na njem odtisnjen datum pakiranja in je moč videti meso skozi prozorni ovitek, kupec vselej ne dobi tistega, kar pričakuje. Kljub prepričanju, da je kupil dobro meso, se lahko krepko moti, saj je odnesel domov mačka v žaklju. Nekaj takega se mi je pripetilo pred dnevi, ko sem kupil zavitek govejega mesa. Na omotu je bila na lepka KŽK Kranj, kjer so zapisali poleg podatkov o vrsti in teži vsebine tudi datum; star je bil le dan. Toda ko sem doma odstranil ovitek, mi je neprijeten vonj izdal, da sled nji podatek lahko velja le za parki ranje, ne pa tudi za meso. Trgovec kateremu sem pozneje vrnil kupljeno blago, je prav tako potrdil, da je meso pokvarjeno. Povedal je, da niso prvič vrnili v trgovino slabega mesa s svežim datumom na zavitku. To, da se sveže meso v takem zavitku ob pravilni hrambi ne more pokvariti v enem samem dnevu, pa je verjetno vsakomur jasno! Vem le to, da je od nekdaj moral kupec gledati mesarju pod prste, če je hotel dobiti dobro blago. Dandanes ga samopostrežna prodaja mesa in mesnih izdelkov sili, da zaupa dobremu imenu firme, ki blago ponuja. In če še velja rek, da se dobro blago samo hvali, je gotovo vsaka prodaja pokvarjene robe preskrbo-valcem prej v škodo kot v sloves. Mar sami mislijo drugače? (S. Saje) Deset tovarn ustvari tri četrtine izvoza Industrijska proizvodnja je lani porasla za približno 3,5 odstotka, finančni rezultati pa so se poslabšali — Gorenjsko gospodarstvo je izvozilo za 275 milijonov dolarjev blaga, vendar 10 tovarn izvozi več kot tri četrtine Po podatkih Zavoda za statistiko se je industrijska proizvodnja v lanskih enajstih mesecih povečala za 3,5 odstotka. To je za 0,7 odstotka več, kot se je povečala proizvodnja v Sloveniji. Ocenjujemo, da je tudi celoletna rast proizvodnje enaka, je na 4. seji skupščine Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko dejal njen predsednik Bojan Urlep. Hkrati pa so se finančni rezultati poslabšali. Najbolj je vplivala na slabšanje finančnih rezultatov poslovanja visoka inflacija, ob tem še posebno visoka rast cen surovin in materialov za proizvodnjo, nizka razpolagalna pravica z ustvarjenimi devizami, premalo denarja za kredite, visoke tečajne razlike in obrestne mere. Do večjih zastojev • v proizvodnji ni prišlo in le dve tovarni naj bi leto zaključili z izgubo. To sta Iskra Telematika in Reteče, vendar v obeh že pripravljajo ukrepe za boljše poslovanje v letu 1985. N Do konca novembra lani je gorenjsko gospodastvo izvozilo za 275 milijonov dolarjev blaga, od tega za 85 milijonov dolarjev na vzhodna tržišča, drugo pa na tržišča s trdo valuto. Uvozilo pa je 237 milijonov dolarjev, od tega z zahoda za 190 milijonov in z vzhoda za 47 milijonov dolarjev. Konvertibilni uvoz je z izvozom približno izenačen, medtem ko je bilo vzhodnega izvoza za 80 odstotkov več kot uvoza. Devetdeset odstotkov nakupov v tujini predstavljajo surovine in material za proizvodnjo, le 8 odstotkov pa je opreme in strojev, kar gotovo ne zadostuje za posodabljanje proizvodnje. Največ je izvozila kranjska Sava in sicer 14,5 odstotka celotnega izvoza, sledijo Iskra Telematika z 10,5-odstotnim deležem v izvozu, Železarna Jesenice z 9,9 odstotka gorenjskega izvoza, Planika z 8 odstotki, Iskra Široka potrošnja s 6,5 odstotka in Iskra Kibernetika s 6,3 odstotka, LTH s 4,3 odstotka, Elan s 4 odstotki ter Alpina in Peko s po 3,9 odstotka skupnega gorenjskega izvoza. Teh deset tovarn ustvari več kot tri četrtine deviznega iztržka Gorenjske. Od leta 1980 do konca lanskega leta, kot ocenjujejo, se je proizvod-naj povečala za 10,3 odstotka, kar je za 1,6 odstotka manj, kot je porasla v Sloveniji. Hkrati pa je izvoz v štirih letih na Gorenjskem večji za 34,3 odstotka, medtem ko se je v Sloveniji povečal za 10,2 odstotka manj oziroma za 24,1 odstotka. To kaže, da gorenjska industrija v tem srednjeročnem obdobju ni gradila novih zmogljivosti, dosegala pa je nedpovprečne izvozne rezultate. Takšen razvoj lahko pričakujemo tudi letos. Delegati na omenjeno poročilo niso imeli pripomb, prav tako niso nič povedali o dosežkih in težavah v tovarnah, kjer delajo, zato so oceno sprejeli. Dogovorili pa so se, da bodo o finančnih in gospodarskih dosežkih lanskega leta temeljiteje spregovorili na marčni seji skupščine Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko, ko bo že znana analiza gospodarskih rezultatov, oziroma, ko bo SDK ocenila zaključne račune. L. Bogataj Malo denarja za raziskave Čeprav si raziskovalno skupnost jeseniške občine želi, da bi kre pila množično inovacijsko dejavnost in raziskovanje, ima le ma lo možnosti, kajti za raziskave občutno primanjkuje denarja J se^ačetk^u mi drip! °dloči)i- da se skupaj s štiri- januarja 1978. leta smo 1 uril — *» ,-*'»* •JHMf'Mj —-— ganiZaglmi Podobnimi delovnimi or-seStavlClJami v Sloveniji povežemo v irneno J°n° delovno organizacijo z pred d^k M°da. Tako smo nastop t utrdil°p ltelJ» blaga še povečali in ' Sp°Pad V zat0 se danes tudi laže lotno s težavami, ki jih ima cedi tQ ^Podarstvo. Nedvomno je tu-h l20-čia t" °d razlogov, da lani v ležil, r," h k°lektivu nismo zabe-vedno h 1 pr°daje in da smo bili pr'hodi £ * dobro poženi. Celotni Hjonov Ve /naSal lani okt'°£ m) mi~ st°tkov lnarJev in je bil za 52 od-ny'n jI Vls" kot leto poprej. S tem °s°Wi fiU,Spi'10' da je bil povprečni lovni0r ° °dck na zaposlenoga v de , "KaL-Ua.Ul/'aci.i' 27.900 dinarjev." ^nj?? Pa so načrti v E,iti v Pri" "^ašfi, lr^am0 Upci s<> se že navadili^da la Primer na Titovem, trgu Bojan Bizjak, direktor Elite in v prodajalnah v tako imenovanem strogem delu starega mesta najboljše oziroma kvalitetne konfekcijske in tekstilne izdelke. V Vodopivčevi ulici pa so na primer prodajalne z blagom po nižjih cenah. Tovrstno usmeritev in specializacijo bomo razvijali še naprej in temu primerno tudi vzgajali kader. Sicer pa nameravamo v starem delu mesta še povečati prodajne površine. To naj bi bil tudi delež Elite k obnovi starega mesta, ki zdaj, ko je ukinjen promet skozenj, počasi že dobiva svojo živahno privlačnost. Prepričan sem, da v teh prizadevanjih naša delovna organizacija ne bo ostala osamljena. Mi si bomo vsekakor prizadevali, da bi v stavbi, kjer imamo zdaj poslovne prostore, v prihodnjem obdobju odprli prodajalno blagovniške-ga tipa. Sicer pa za letos predvidevamo, da se bo blagovni promet v naši delovni organizaciji povečal /a najmanj 31) odstotkov. To je po naši oce ni tudi primeren start za spodbudno nagrajevanje. Prepričan pa sem, da bomo tudi dobro založeni z različni mi izdelki.« A /alar In mleko je postalo led! — Zadnje dni se vse suče okrog zimskih nevšečnosti. V Metohiji imajo snega, da se ne vidijo iz njega. Snežec je presenetil tudi prebivalce obmorskih krajev in jim nakopal na glavo nepredvidene sitnosti. V Novi vasi na Blokih se je živo srebro spustilo 31 stopinj pod ničlo in potolklo več-desetletne rekorde. V Portorožu, kjer hujšega mraza niso vajeni, so nočne temperature dosegle minus devet stopinj. Do kosti nas zebe tudi na Gorenjskem, kjer mraz povzroča vsakovrstne težavice. Za zimo nenavadno nizke temperature so navsezadnje krive, da mleko, ki ga kranjska Mlekarna v kanglah vozi z Jezerskega, iz Besnice in okolice Kranja (od drugod ga v cisternah) med potjo zmrzne. Zlobnež je ob tem pripomnil, da bi Mlekarna lahko izkoristila priložnost, zmrznjenemu mleku dodala smetano in občanom sredi ledenomrzle zime po nudila sladoled, ki bi bil konkuren čen celo izdelkom Ljubljanskih mlekarn. Pustimo šalo ob strani: odkar so jutranje temperature nižje od minus deset stopinj Celzija, morajo v kranjski mlekarni (in verjetno še v kateri) taliti mleko — poli-vati kangle 1 vročo vodo ali jih segrevati s plinom. Dodatno delo je tudi dodatni i/.datek, ki pa ga vlada ni upoštevala, ko je določala merite« cene mleka, (cz) Jesenice — Jeseniška raziskovalna skupnost si prizadeva, da bi v naslednjih letih postala resnično mesto usklajevanja inovacijskih, razvojnih in raziskovalnih programov vseh organizacij združenega dela v občini. Se posebej se namerava bolj ukvarjati z mladimi in društvi za raziskovalno dejavnost. Vedno znova pa naletijo na prepreke, saj inovativna dejavnost še ni tako razvita, kot bi si želeli in kot terja razvoj. V razvitih državah, ki se zavedajo pomena inovacij, pride vsako leto od 150 do 500 podeljenih patentov na milijon prebivalcev, medtem ko je jugoslovansko povprečje štirje patenti in slovensko 14 patentov na milijon prebivalcev. Pri nas okoli 80 odstotkov izumov prijavijo posamezniki in le 20 odstotkov organizacije v gospodarstvu in raziskovalne organizacije združenega dela. Podobna je slika pri novatorstvu. V razvitih dežalah sodeluje v množični inventivni dejavnosti polovica in več vseh zaposlenih, v Sloveniji pa je bilo pred leti le okoli 5 tisoč delavcev vključenih v inventivno delo, kar predstavlja 0,6 odstotka zaposlenih v Sloveniji. Vendar je udeležba nekaterih delovnih organizacij večja, kar lahko razumemo tudi tako, da mnogo koristnih izboljšav ni zajetih v inovaci- je in da marsikateri delavec svoj koristni predlog šteje kot svoje delovne dolžnosti. Vzrok za to, da se inovacijska dejavnost v jeseniški občini — z izjemo jeseniške Železarne — ne krepi, čeprav ji nakazujejo prednost v vseh samoupravnih aktih, je v administrativnem omejevanju obsega sredstev, ki se združujejo za raziskovanje ni v zastareli opremi. Premalo je tudi tuje literature in vzgoja mladih v tej smeri je zapostavljena. Smernice za pripravo dolgoročnih družbenih planov občine Jesenice za obdobje 1986 do 1995 so postavile raziskovalno dejavnost na prednostno mesto. Raziskovalci se zavedajo, da bo kvaliteten napredek mogoč le, če bo dovolj denarja v družbenem proizvodu, če se bodo raziskovalne organizacije povezale in če bodo povsod spoznali, kaj sploh prinaša -razvejana in množična inventivna dejavnost. V občini se zdaj poklicno z raziskavami ukvarja le en odstotek zaposlenih, v večini delovnih organizacij pa imajo razvojno dejavnost organizirano na nivoju enovite organizacije. Z njo se ukvarjajo le v treh temeljnih organizacijah. Premalo pa je inovacijskih pobud na področju negospodarskih dejavnosti, posebej izobraževanja in zdravstva. D. Sedej Proračun bo večji r 1 ada ele Tržič — Na zborih 26. in 27. decembra so se delegati tržiških skupščinskih zborov odločili za sprejetje vseh predlogov in osnutkov predlogov ter odlokov, kot jih je predlagala občinska skupščina. Tako so bili sprejeti predlog smernic za dolgoročni družbeni plan občine Tržič, resolucija o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana občine Tržič za obdobje 1981-1985 v letu 1985, osnutek programa dela zborov skupščine, družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji, odlok o usklajenosti urbanističnega programa in urbanističnega načrta /. družbenim planom občine Tržič /a obdobje 1981-1985, predlog odloka o začasnem financiranju proračun skih potreb občine Tržič /a I. trome-sečje 1985, odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985 pa tudi predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odlo ka o davkih občanov občine Tržič. S slednjim so se delegati odločili za poseben davek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,35 odstotka. Tako bodo od 1. februarja tr-žiški delavci od svojih osebnih dohodkov dajali v. občinski proračun približno 100 dinarjev poprečno na zaposlenega na mesec. Če bi se ne odločili za ta davek, bi bil tržiški občinski proračin za 15 odstotkov manjši, kar bi pomenilo za občino hudo težave. S to odločitvijo pa bodo za kritje proračunskih potreb dobili tudi del posebnega republiškega davka od prometu proizvodov, ki gre le tistim občinam, ki se odločijo za ta dodatni davek iz osebnih dohodkov dolavcv\ D. D. ' OLAS4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE VAŠA PISMA MI NISMO NIC BOUŠI! Razmišljanje ob zadnjem onesnaženju Save in drugih rek -v Srbiji Zadnje čase smo veliko poslušali in brali o hudem onesnaževanju Save in problemih, ki so jih imeli v Beogradu in drugje pri oskrbi s pitno vodo. Morda je ob tem kdo škodoželjno pripomnil: zakaj pa bolj ne pazijo na čistočo rek! Žal pa beograjski primer ni osamljen. Onesnaženost naših rek je postala zaskrbljujoča, vendar javnost ponavadi zve le za hujše primere. Kam nas bo tp pripeljalo, se sprašujem. Še pred nekaj desetletji so bili naši vodotoki čisti in polni življenja, v kratkem času pa so postali umazani in smrdljivi. Struge so podobne smetišču, tolmuni pa greznicam. Kljub prizadevanju ribiških družin je rib vedno manj, pa še užitnost teh je vprašljiva. Zakaj prihaja do tako močnega onesnaževanja okolja, še posebej voda? Večina gleda samo nase, na svoj obstoj, žal na račun drugih. Vidimo samo napake drugih, pred svojim pragom pa ne pome-temo. Vlagamo ogromna sredstva v industrijo, tudi tako, ki ni čista in nenevarna za okolje, čeprav ni v bližini surovin. Pri tem pride v okolju do neprecenljive in nepopravljive škode. Varstvo okolja je bilo največkrat upoštevano le do take mere, da je bilo zadoščeno najnujnejšim predpisom. Zato se dogaja, da razne čistilne naprave niso popolne in največkrat odpovedo. Poglejmo samo Bistrico, ki teče skozi Tržič. Prepričan sem, da bi imeli enake težave, čebijo morali tako kot v Beogradu Savo prečiščevati za pitno vodo. Primer. Mimoidoči lahko vidimo, kako pri Lepenki iz cevi včasih bruha umazana brozga, zaradi katere postane Bistrica umazana in siva. Posebno je to očitno ob manjšem pretoku vode. Takšna potem teče skozi Tržič in naprej, umaza-. nija pa se usede na dno. Drugi primer. Videl sem soseda, kako stresa v strugo polne kartone odpadkov. Opozoril sem ga, pa mi je odvrnil, da voda vse odnese. To je počel človek, ki se šteje za nekaj več, pa tudi njegova zaposlitev to potrjuje. Če hočemo imeti čiste reke, moramo začeti pri izvirih in pritokih. Menim, da je to mogoče ioseči le z organizirano in ne-lehno družbeno akcijo ter odločnimi ukrepi. Zakonodaja zoper onesnaževanje obstaja, le spoštovati jo je treba. Ostrejši moramo biti pri spoštovanju rokov za sanacijo onesnaževanja. Prav to pa, na primer, pogrešam v tržiški resoluciji za leto 1985. Omenja namreč le nekatere načrte za gradnjo kolektorja, ki pa brez ostalih ukrepov stanja bistveno ne bo spremenil. Preiti je treba v akcijo in poostriti kdznovalno politiko. Seveda ga je treba marsikaj spremeniti pri vzgoji, začenši pri najmlajših. S. R., Tržič POJASNILO BORCEV Z GODEŠlCA V Glasu z dne 28. 12. ste v rubriki Vaša pisma objavili pismo Staneta Gabra z Bleda, v katerem opozarja na pomanjkljivosti pri odkritju spomenika padlim borcem nad vasjo Gosteče. Pisanje se nanaša predvsem na komando mesta Škofja Loka. Krajevna organizacija ZB Go-dešič daje naslednje pojasnilo. Spomenik je bil odkrit petim padlim borcem, ki so jih v hajki L novembra 1944 zajeli belogardisti in jih na kraju samem ustrelili. Na spomeniku so vklesana tudi imena tistih okrajnih odborov, ki so imeli v letih 1943/1944 tu svoje sedeže. Mišljeno je področje Osolnika. Obeležena je tudi puškarska delavnica, ki je bila septembra leta 1943 ustanovljena z odlokom Gorenjskega odreda. Imenovala se je A-13, za vodjo pa je bil imenovan Drago Vraničar-Fedia. Komanda mesta Škofja Loka je bila ustanovljena v Farjem potoku. Sedež komande je bil vse do osvoboditve na področju Farjega potoka oziroma Martinj vrha. To je razlog, zaradi katerega na spomeniku ni imena komande mesta, prav tako pa tudi ni razlogov, da bi njeno ime vklesali na spomenik danes. Krajevni odbor Zveze borcev Godešič Najprej pokopališče V Križah imajo krajani kar precej križev: največji je zagotovo pokopališče v Križah, takoj za njim so pa avtobusna postajališča, cesta Križe—Gozd, voda za Gojžane, cesta iz Retenj in čez Bistrico do Kovorja, cestna razsvetljava od Retenj do Križ, telefoni v Snakovem pa še kakšnega bi našli ... Križe pri Tržiču — 'Ado ve, ali so se prav zaradi številnih problemov, ki so se zadnja leta zgrnili nad krajevno skupnostjo Križe, kamor spadajo še Retnje, Gozd in Snakovo, v vodstvu krajevne skupnosti dogovorili, da bo vsako leto drug predsednik krajevne skupnosti. Saj bi bil za enega samega en mandat resnično predolg. Rajko Marenčič je kot tretji predsednik prevzel funkcijo šele decembra lani, pa je že sredi najhujšega. »Najprej moramo urediti pokopališče. Kdor nima svojega groba, takih pa je veliko, saj je v krajevni skupnosti veliko mladih, priseljenih ljudi, mora svojca pokopati kar na pot. Tako se nam dogaja in trenutno nič ne moremo pomagati. Osebno čutim skrb, da mo- Rajko Marenčič, novi predsednik krajevne skupnosti Križe ramo to kar najhitreje urediti, saj so na kriško pokopališče vezane kar štiri krajevne skupnosti: Senično, Sebenje, Pristava in Križe. Idejni načrt je že narejen in tudi vsa soglasja so pridobljena. Dvanajst soglasij je bilo potrebnih! Vsa so že predložena Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja Tržtf in v kratkem pričakujemo lokacijsko dovoljenje. Takoj ko bo izdano, bomo lahko dali izdelat, načrt z vsemi podrobnostmi. Denar bomo pa dotlej vezali v banki, da ne bo še bolj izgubil na vrednosti, kot je že. Ne držimo križem rok. Trenutno imamo v gradnji dve avtobusni postaji: v Križah pred pošto in pred gostilno pri Jak%ob cesti Pristava—Duplje. Veliki, da gre pod streho 40 do 50 ljudi. Kontrolirali smo, koliko ljudi čaka zjutraj za v službo pa tudi, kam se vozijo. Ugotovili smo, da se jih večina vozi proti Kranju, v Iskro in Planiko, ostali pa v tržiške delovne organizacije. Zaprosili smo tudi delovne organizacije, da so prispevale h gradnji avtobusnih postajališč pri nas. Na veliko razumevanje smo naleteli pri Peku in BPT v Tržiču, kranjske delovne organizacije nam pa niti odgovorile niso. Prepričani smo bili, da bosta postajališči dokončani že do konca leta 1984, pa gre delavcem počasi od rok. Kmalu po novem letu bo pa zares vse skupaj gotovo, saj ne manjka več veliko. Potem bomo šli še do obeh transportnih podjetij, Alpe-toura in Integrala, in se skušali dogovoriti, da bi čimveč avtobusov vozilo skozi Križe, saj imajo ljudje tudi dopoldne in popoldne opravke v mestu, morajo k zdravniku, po nakupih in podobno,« se je razgovoril novi predsednik Rajko Marenčič. Naslednji problem je cesta iz Retenj čez Bistrico do Kovorja. Tu makadama sploh ni mogoče vzdrževati. Tovornjaki ga sproti uničujejo, pa imajo prepovedano vožnjo tod. Letos so naredili-drenažnike, obnovili cestišče, a nič ne pomaga. Asfalta ne morejo položiti, ker je prestrm teren, če pa bi šli v ravno traso,' bi to pomenilo prevelike stroške. Reda bo treba najprej naučiti voznike tovornjakov. Martin Košir je pred leti zagotovil, da bo ob 40-letnici požiga Gozda vas dobila novo cesto in svoj vodovod. Pa ni ne enega ne drugega. Ceste še niso začeli ne širiti ne na novo speljevati, ker posamezniki ne odstopijo svoje zemlje, vodo pa še iščejo. Zdaj je en sam izvor za vso vas. Ob sušnih dneh vaščanom manjka vode. Raziskave za vodo v Gozdu še tečejo: če bodo ugotovili, da je voda zdrava in če je je dovolj, bodo zajetje sanirali in vodo s črpalko dvigali na višji nivo, v rezervoar, in potem potegnili po vasi. Nekaj problemov je bilo v letu 1984 dokončno rešenih. Obnovili so prostore krajevne skupnosti, sejno sobo in vse pritikline. Tudi prostor za civilno zaščito so uredili. In cestna razsvetljava po vasi Retnje že tudi sveti. V načrtu imajo še cestno razsvetljavo od Retenj do Križ. Zanjo se dogovarjajo z Elektro Kranj. V Križah imajo novo telefonsko centralo. Narejena je bila pred dvema letoma. Vendar Snakovega ne more več pokrivati. Telefone za Snakovo, asfaltiranje ulic in še kaj drugega bo še potrebno urediti v krajevni skupnosti. Sicer pa, dela nikoli ne bo zmanjkalo, pa če bodo še bolj pridni in prizadevni. Športno društvo Partizan dobro dela. Člani so uredili igrišče za tenis, moderno, veliko. V telovadnici osnovne šole starejši pridno hodijo k telovadbi. Tudi planincem gre vsa pohvala. Šahistom prav tako. Ne morejo pa se pohvaliti z mladino. Kar ne more in ne more priti na zeleno vejo, pravi predsednik Marenčič. Prostor so jim dali v zadružnem demu. Nekaj časa so se sestajali, imeli so svojo glasbeno skupino, zdaj pa je spet vse zvodenelo. Nekdo bi se moral posebej zavzeti zanje in jih zainteresirati za delo. D. Dolenc Domača arhitektka Katarina Zaplotnik je naredila načrt za avtobusni postajališči v Križah. Ko bodo pritrjeni žlebovi in bo streha obita z lesom, bo postajališče v Križah kar lično. — Foto: D. Dolenc Prepolni kontejnerji — Razumljivo je, da se ob polnem obisku hotelov nabere več odpadkov, zato so pri hotelu Lanx v Kranjski gori kupili dva velika kontejnerja. Žal pa sc tega vse premalo zaveda'jeseniški Kovinar, ki naj bi redno in v skladu s potrebami odvažal odpadke na centralno deponijo. Dokaj žalostna slika pa ni značilna le za Kranjsko goro, enake probleme imajo tudi v drugih krajih, na primer v Ratečah. — Foto: F. Perdan Že tri leta sta Alenka in Edo Stranjac v stanovanju na Zlatem polju 2a in vsako leto sta ga morala pobeliti. V teh dneh je v stanovanju toliko plesni in vlage, da je kar neverjetno. Vlaga nažira nova stanovanja V tri leta starem stanovanjskem bloku na Zlatem polju 2a v Kranju si stanovalci že od vselitve prizadevajo, da bi graditelj SGP Gradbinec odpravil napake — Bodo morali res stopiti na sodišče?! Kranj — Stanovanjski blok s številko Zlato polje 2a v Kranju je bil zgrajen pred dobrimi tremi leti. Kmalu potem, ko je bil blok strokovno prevzet, so se vanj vselili prvi stanovalci. »Že prvi dan, ko smo se vselili v trisobno stanovanje v tretjem nadstropju, smo v otroški sobi opazili vlago,« obupano razlaga Alenka Stranjac. Z možem Edom in še z nekaterimi stanovalci v tretjem nadstropju in v pritličju si že tri leta prizadevajo pri Domplanu in graditelju bloka SGP Gradbinec, da bi odpravili napake. »Takoj smo obvestili Dom plan in izvedeli, da ob prevzemu bloka vlage ni bilo opaziti; da pa so običajno stanovanja na začetku, ob vselitvi, nekaj časa vlažna.« Vendar tokrat ni bilo tako. Vlaga se je v posameznih prostorih v tretjem nadstropju vedno bolj kazala. In čez čas tudi v pritličju. Ker so bila stanovanja še v garanciji, so stanovalci ponovno opozorili Dom-plan in izvajalca, naj nekaj ukrenejo. »Prišla je strokovna komisija in si ogledala vse prostore. Čudili so se, kako je mogoče, da so stanovanja v novem bloku s centralnim ogrevanjem tako vlažna. Nazadnje je komisija ugotovila, da izolacija na fasadah ni v redu.« SGP Gradbinec je bil zadolžen, da napako odpravi. Sicer pa so tudi Gradbinčevi strokovnjaki preverjali vzroke za vlago. Zadeva se je potem vlekla in še danes ni razrešena. »Skoraj ni bilo seje hišnega sveta, da ne bi načenjali tega problema. Nekajkrat smo še opozorili Domplan. Oktobra lani pa smo od Gradbinca dobili obvestilo, da smo deloma krivi tudi stanovalci, da pa bodo napake, ki so njihove, v novembru začeli odpravljati. Vendar se do danes ni še nihče oglasil. Stanovanja pa so vse bolj vlažna in tudi hladna. Trikrat smo že belili in spomladi bomo morali spet. Zaradi tolikšne vlage sem nenehno v skrbeh, da bodo zboleli otroci.« Med obiskom pri družini Stranjac smo se sami prepričali, da je stanovanje v tretjem nadstropju zares vlažno. Nismo strokovnjaki, a bi se težko strinjali s tem, da so za tolikšno vlogo v novem stanovanjskem bloku krivi stanovalci. Kaže, da bo hišni svet res moral uresničiti sklep in stopiti do sodišča ter potem morda le dosegel odpravo na- pak" A. Žalar V Olševku in Hotemažah dobili telefon Slavko Rozman, predsednik gradbenega odbora: »Krajani so zelo prizadevali in zares vsi zaslužijo pohvalo. Opravili so prekftuc Ka P P U rti z teza VZi av 02 Dek »ot * P 5 di tjer teč 'al li U ožb sk r a25 >ble hoc bov to < oži Bk P *oj, S p I C le Dv. <*0i Ivo 4000 prostovoljnih delovnih ur.« Olševek — Krajevna skupnost Ol-ševek-Hotemaže je ena najmlajših. Krajani so si v obeh naseljih že dlje časa prizadevali, da bi dobili telefonske priključke. V Hotemažah so namreč poleg javne telefonske govorilnice imeli le nekaj telefonov, v Olševku pa ga sploh ni bilo. Pred tem so že nekajkrat razmišljali, da bi se lotili akcije za telefon. Lani so se odločili. Krajevna skupnost je podpisala samoupravni sporazum s PTT podjetjem Kranj. Tako so si zagotovili možnost za 40 parov priključkov. »Akcije smo se lotili marca lani. V krajevni skupnosti je bilo takrat okrog 80 interesentov za telefon. Vsi so se obvezali, da bodo poleg prispevka sodelovali še pri prostovoljnem delu. Akcija je potem trajala vse do pozne jeseni. Treba je bilo izkopati jarek, položiti kabel in teren spet zravnati. Krajani so opravili prek 4000 prostovoljnih delovnih ur in prav vsi zaslužijo pohvalo. To je bila zares velika in enotna akcija, v kateri so se pokazale težave zaradi težkega terena in od časa do časa zaradi nabave materiala. Vendar so vsi z razumevanjem sodelovali v njej,« nam je pred dnevi povedal predsednik gradbenega odbora za izgradnjo telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Slavko Rozman. Novembra lani so tako v obeh naseljih dobili 80 novih telefonov. Pred koncem leta so ocenili, da so celotno akcijo uspešno izvedli. Zanimanje za telefone pa v krajevni skupnosti še ni ponehalo. Ugotovili so, da bodo s podobno akcijo lahko nadaljevali, ko bo v večnamenskem objektu na Vi- Popravek V članku Še revma pomine pri devetdesetih nam jo je zagodel tiskarski škrat, saj je ime Franca Tomažiča spremenil v Primožič. Za neljubo pomoto se Francu To-mažiču uredništo opravičuje. sokem stala nova telefonska centi* la. Sedanji naročniki so namreč P^J vezani s telefonsko centralo v Pr^ dvoru. A. Žalar Voda teče po stopnišču Kranj — Menda so se okrog n vega leta pokvarila nihajna vra v pritličju stanovanjskega objek ta v Ulici Veljka Vlahoviča 6 n* Planini pri Kranju. Stanovalci $0 začeli opozarjati, da bi bilo vrat* treba čimprej popraviti. Kot k*" že, pa okvare nihče ni jemal rC sno. In ker nesreča, kot pravim0« nikdar nre pride sama, se je zgodi' lo, da je pri nezaprtih vratih n* stopnišču v pritličju zmrznil r*' diator. Zdaj stanovalci že lep ča$ lovijo vodo, ki se od časa do čas* razlije tudi po stopnišču. Stan0' valci upajo, da bodo okvaro vefl' darle popravili, saj je škoda vsa* dan večja. gggM5. JANUARJA 1985 KULTURA 5. STRAN GLAS Karel Kuhar Potrebo po slikanju Prineseš s seboj Uta 1977 se nam je prvič predsta-nl z muhami. Detajli muh na velikih tezanih ploščah. Njih oči so bile ne-Kjzabne. Poseben detajl. Takrat, £avi, si je zaradi napetega gledanja Pozi mikroskop skoraj pokvaril oči. ^oile so enkratne, te njegove muhe. Pekorativne, zanimive, originalen POtiv. Leto ali dve kasneje se nam * Predstavil v kleti Prešernove hiše '•.detajli dreves. Zgornji del debla, »Jer se drevo razve j a. Rad ima de-K»> Ce jih zbereš v celoto, ti dajo teč kot celotno sliko. To je dokazoval skoraj pri vseh svojih slikah. Tuljani, ko je razstavljal v Elitinih iz-Ozbah. Aranžerski tim Elite je »sklajal barve amaterskega slikarja tarla Kuharja z oblačili, ki so jih »zstavili. Nebesna modrina z belimi j^ački se je znašla med prav tako jtodrirni srajcami v moškem klubu, oove vejemedženskimi bluzami.Toni i se ujeli. Njegove slike so dale iz-Ozbam poseben pečat in Kranj je bil »krat slikovitejši. Potrebo po slikanju prineseš s se-*>J. je prepričan Karel Kuhar, slikar samouk iž Spodnje Besnice pri Kranju. Rad je slikal že v osnovni šoli. Njegov učitelj risanja je bil akademski slikar Vinko Tušek. Videl je, da je fant nadarjen, in spodbujal ga je pri risanju. V osmem razredu so risali srno v naravnem okolju. Karlova je bila tako prepričljiva, da se Tušek še danes čudi, da je fantu tako uspela. Morda je bila prav ta srna, vsa priznanja, ki jih je dobil zanjo, spodbuda za naprej. Vleklo ga je k velikim ploskvam, velikim slikam, k olju na lesu. Njegove slike so velike, dekorativne, toda zato le malokje uporabne. Primerne za velike prostore, hotele, restavracije, za majhna stanovanja, v kakršne smo ukleščeni, njegova dela niso. Zato ne proda veliko, skoraj nič, dobiva le nagrade. Denarja od nikoder, toda on se ne more ločiti od svojih sestavljank. Kombinacije dreves in oblakov. Mehkoba oblakov proti trdoti treves. Neizčrpen vir sestavljanja, če jih položiš na tla ali obesiš na steno. Toda uporabne so le za razstavo. Spomnili so se ga koroški Prijatelji Celovec - Zadnje dni starega leta J Praznoval 65. rojstni dan Silvo |vsenk, dolgoletni kulturni delavec ^0renjske, predvsem pa poznan po »v°]fjm kulturnem delovanju med Roškimi Slovenci. {L *e med vojno je Silvo Ovsenk par-H8?anil*na Koroškem. Boroveljske 5ute, Sentjanške Rute, Žingarica, £0r.te, Radiše, Sela-... Kdo bi naštel vasi, kjer se je med vojno zadr-lurp Sllvo- kjer je pri zavednih Slo-lizh Clh vedno dobil zatočišče. Od tam. In -Uia n-ie8ova velika ljubezen do J asih ljudi onstran meje. Vsa leta po |^ni je zahajal mednje, bil nekak-L^-Ulturni glasnik, povezovalec z ItvpVCno domovino. Slovenska pro- fco i? zveza ga ie Pred Novim letom |joyabila v Celovec, ga v okviru svoje Gh!e seje Počastila in mu izrekla •«nvalo za njegov doprinos k razvo-iU slovenske kulture na Koroškem, /en u 21 Weiss. podpredsednik Slo-nske prosvetne zveze, se je v svo-Ova80voru Silvovega kulturnega de-temhia ^P0rnmJal še iz voine 9.R d »uvoru Slivovega kulturnega de-I Janja spominjal še iz vojne. 26. de-l-embra 1944, ko je bil v Boroveljskih ISS veUk partizanski miting, je KI med koroške Slovence prvič l^mesel Kajuhove pesmi. Skoraj ne Ki nieno Je bil° njegovo kulturno Poslanstvo na Koroškem. Leta 1948 •j* ^uvo začel organizirati prva go- štovanja koroških kulturnih skupin v Sloveniji. 1952. so prve slovenske gledališke skupine in pevski zbori gostovali na Koroškem. Tega leta je Silvo tudi že režiral prvo večjo gledališko predstavo na Brnci... Kulturno sodelovanje med obema deželama se je posebno razmahnilo v letih od 1960 do 1969, ko je bil Silvo Ovsenk v Kranju izmenično sekretar in predsednik Zveze kulturnih organizacij. Največ je delal kot režiser v raznih gledaliških društvih na Koroškem, zadnja leta pa tudi kot mentor mladim Korošcem, ki se poskušajo v režiji. Nazadnje je režiral na Radišah delo Katajeva »Dan oddiha« in Miška Kranjca »Pot do zločina«, v Šentprimožu delo Jake Žigo-na »Kadar se utrga oblak«, na Brnci pa Manzarija »Naši ljubi otroci«. Prav zdaj pomaga pri režiji Goldoni-jevega »Lažnika« na Radišah. Lepo slovesnost so mu pripravili koroški prijatelji ob njegovi 65-letni-ci. Slovesnosti so se udeležili vsi člani odbora Slovenske prosvetne zveze v Celovcu s častnim predsednikom dr. Francijem Zvvittrom vred, prišli pa so ga pozdravit tudi skoraj vsi predsedniki podeželskih kulturnih društev slovenske Koroške. Čestitkam se pridružuje tudi Gorenjski Glas- D. Dolenc Ko je nekoč risal oblake, nežne, mehke, bele, se je ob njegovih barvah ustavil možakar iz Dražgoš. »No, ravno ploskali ti ne bodo!« je zmajeval z glavo. Možakar je pričakoval, da, če že slika oblake, naj bodo ti svinčeno sivi, izražali naj bi napetost pred nevihto, kot da bo zdaj zdaj zagrmelo ... A ne, njegovi oblaki so bili tako nedolžno beli. Vse lahkotno, razpoloženjsko. Slika je barometer človekove du-ševnosti, razpoloženja. Bolj resnična je kot beseda. Z besedo lahko manipuliraš, s sliko ne moreš. Pogojene so s časom, v katerem živiš, z mislimi, ki jih nosiš s seboj. Iz slik se zrcali tisto, česar ne moreš in ne znaš povedati, pravi Karel. In čeprav ne gredo v prodajo, se ne more ločiti od svojih velikih platen. Če bi ne imel službe, prodajalec je pri Merkurju v Globusu, bi ne zmogel toliko stroškov, kot jih ima z lesom, barvami, s prevozi del na razstave. »Če imaš pošten odnos do slikanja, nimaš možnosti, da bi preživel,« je prepričan. »Samo s slikanjem se ne moreš preživeti. Imaš tri možnosti: da nehaš z delom ali da zamižiš na eno oko, se skomercializiraš in se greš obrtnike ali pa vztrajaš in se zdiš kot trdoglavec« Razstavljanje danes ni problem. Zanj še posebno ne, ker se je uvrstil med člane Društva slovenskih likovnikov in ker je poznan po svojih posebnostih. Veliko razstavlja in tudi dobiva nagrade. Piranski Ex Tempo-re, Trst, Novo mesto, reški bienale. Tudi letos bo na Reko poslal svoja dela. Zamegljeno okno. Motno se vidi skozenj pokrajina, toda tam, kjer spolzi kaplja, se pokaže skozi reže jasen, oster pogled. Dobil je že vrsto nagrad na razstavah: za sečoveljske soline, za pri morske trte, za sestavljanke dreves, sestavljanke kraških hiš v kraško vas, za nebo z zarisanimi avionskimi sledovi in za morje in sledove čolnov v njem. Na njih ni ne aviona ne čolna, le njih sledovi dajo čutiti, da se je pred tem tu nekaj dogajalo. Lani .je v Tržiču dobil nagrado za sestavljanko čevljev in na piranskem Ex Temporu nagrado za Tihožitje z vinom. Narisal je prazno steklenico in .večerno nebo skoznjo. Dobro vino je popito ... Toda Karel Kuhar vse bolj spoznava, da se bo moral, če bo hotel nadaljevati s slikanjem, lotiti manjšega, kar bo šlo v denar. Tako, kot delajo danes skoraj vsi umetniki. Da bo imel za sproti, za barve, les. Potem bo še naprej lahko ustvarjal po svoje. Ima velike načrte. Lani je pet svojih del razstavljal v Parizu, letos se pripravlja na podobno razstavo v Monacu. In še druge se obetajo. Tudi idej ima veliko. Enkratnih. Nič ponavljanja. Ideje, s katerimi bo zagotovo uspel. Le materialno plat mora najprej urediti, potem bo ustvaril še veliko lepega, zanimivega, prepričljivega. D. Dolenc Razpis Popevke vesele jeseni 85 Sto1^ tfruoim6 ?farcnui prijatelju - Silvu Ovsenku je za njegovo o, i! ?e sloi»e„I /est,ra' tudi ina- Tonči Schlapper, član Osrednjega I l*«>kih organizacij Koroške r-letni-odbora Društvo glasbenih delavcev Harmonija iz Maribora razpisuje javni natečaj za Popevko vesele jeseni 85, ki bo 14. septembra v Mariboru. Natečaja se lahko udeležijo vsi ustvarjalci zabavne glasbe s skladbami, ki še niso bile javno predvajane ali posnete. K sodelovanju vabijo tudi zamejske rojake. Posamezni avtorji bodo na prireditvi lahko nastopili le z dvema popevkama. Izvedenih bo šestnajst popevk z narečnimi besedili, zato naj skladatelji upoštevajo vedrost in barvitost posameznih slovenskih narečnih območij v glasbi in besedilu. Melodije pošljite na kaseti kot »demos« posnetek ali note v treh izvodih z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim besedilom ter posebej natipkanim besedilom v treh izvodih. Šifriranim skladbam priložite v posebni ovojnici naslov, ime in priimek avtorja glasbe in besedila Ivan Pibernik, predsednik kulturno umetniškega društva Moste Kulturno umetniško društvo Moste Predvsem pohvala mladim Ivan Pibernik, predsednik društva: »Pred petimi leti, ob ustanovitvi društva, sem nekako z nezaupanjem prevzel dolžnost predsednika. Danes me delo v društvu ne skrbi« Moste pri Komendi — Med najmlajša kulturno umetniška društva v kamniški občini vsekakor sodi društvo v Mostah pri Komendi. Ustanovljeno je bilo pred petimi leti na pobudo krajevne konference socialistične zveze. Ob ustanovitvi je imelo blizu 40 članov, danes pa jih ima okrog sto. Društvo pa ni mlado le po letih, marveč tudi po članstvu. Pa ne le to. Živahna dejavnost mladih v štirih sekcijah je tudi sicer spodbudila mlade v krajevni skupnosti, da so danes vestransko aktivni. »V krajevni konferenci socialistične zveze se je pred petimi leti zelo zavzemal za ustanovitev kulturno umetniškega društva Tone Špenko,« pravi predsednik društva Ivan Pibernik. »Ker v Mostah dotlej še ni bila organizirana kulturna dejavnost, sem ob ustanovitvi nekako z nezaupanjem prevzel dolžnost predsednika. Pred formalno ustanovitvijo društva je kratek čas deloval le mešani pevski zbor, katerega vodja je še danes Tone Špenko. Takrat smo ustanovili tudi dramsko in folklorno sekcijo. Pred nedavnim pa je začela delovati tudi likovna sekcija. Letos bomo praznovali peto obletnico delovanja in nanjo se že skrbno pripravljamo. To bo v začetku julija, ko bo hkrati tudi krajevni praznik. Pripravljamo zares veliko praznovanje z različnimi prireditvami.« »Začetek je bil najbrž dokaj težak?« »Delo v društvih mi ni neznano. Sem namreč tudi predsednik društva paraplegikov ljubljanske regije. Vem, da je včasih začetek zelo težak. Pri razreševanju začetnih težav v našem društvu v Mostah pa sem bil zares prijetno presenečen. Da bi prebrodili denarne težave, so nam na primer veliko pomagali obrtniki oziroma krajani. Kmalu smo lahko kupili ozvočenje, opremili večnamenski prostor v šoli s stoli, članice pevskega zbora so dobile nove obleke in tudi folklorna skupina ima danes že dve noši.« »Vaše društvo ima štiri sekcije. Kako kaj delujejo?« »Najbrž mislite, katera je aktivnejša. Lahko rečem, da so vse; morda še najmanj likovna, ki smo jo ustanovili nazadnje. Vendar sem prepričan, da bo tudi ta zaživela. Mešani pevski zbor se je hitro uveljavil doma in tudi v okolici. Zadnje čase je bilo nekaj težav s pevovodjo, vendar smo to zdaj rešili. Zbor veliko gostuje in tudi drugi zbori prihajajo k nam v goste. Zelo prizadevna je dramska skupina. Vsako leto naštudirajo eno dramsko delo in en skeč. Potem uspešno gostujejo v okoliških krajih; tudi v kranjski občini. Za folklorno sekcijo pa sploh lahko rečemo, da je zelo uspešna. Kar dve skupini imamo. V prvi so plesalci, ki so stari okrog dvajset let, v drugi pa učenci sedmih in osmih razredov. Sicer pa moram pri tem še posebej pohvaliti zares dobro sodelovanje z vodstvom šole. Tudi v krajevni skupnosti vedno naletimo na razumevanje in podporo. Zelo zadovoljen sem, da od ustanovitve društva naprej v naši krajevni skupnosti nismo nikdar v zadregi s kulturnim programom ob različnih prireditvah. Še bojj pomembno pa je, da so vse prireditve (in teh med letom ni malo) vedno zelo dobro obiskane. Skratka, danes me delo v društvu ne skrbi. Z mladimi v vseh štirih sekcijah vzgajamo svoj kader.« . A. Žalar Višja članarina Radovljica — Svet Knjižnice A. T. Linharta je decembra sprejel poslovnik za letošnje leto, s katerim so določili tudi novo članarino, spo-sojnino in druge prispevke v matični knjižnici in v njenih krajevnih knjižnicah. Članarina letos v knjižnicah v Radovljici, na Bledu, v Bohinjski Bistrici in v Lescah znaša 350 dinarjev, v drugih krajevnih knjižnicah pa 250 dinarjev. Za osnovnošolce pa enotna članarina letos znaša 150 dinarjev. Za bralce, ki niso včlanjeni, znaša sposojnina po 50 dinarjev za knjigo, za revijo ali slikanico pa 20 dinarjev. Leposlovne knjige si bralci lahko sposodijo za štirinajst dni, strokovne za mesec dni. Za vsak zamujeni teden je treba plačati po 5 dinarjev zamudnine, v kar so vračunani stroški opomina. Revij, časopisov, priročnikov in dragocenih ilustriranih knjig praviloma ne izposojajo na dom. Za izgubljeno ali poškodovano knjigo pa mora bralec plačati odškodnino. Tudi knjig in gradiva, ki jih za svoje bralce dobijo iz f'rugih knjižnic, praviloma ne izposojajo na dom. V radovljiški občini imajo poleg matične knjižnice še 16 krajevnih knjižnic, odprte so glede na krajevne potrebe, matična knjižnica pa je odprta vsak dan, razen nedelj in sobotnih popoldnevov. JR TOMŠIČEVA 44 V gradu Kieselstein bodo v okviru zimskih počitnic naslednje predstave: torek, 15.1. ob 16. uri predstava eksperimentalne skujpine GLG z igrico Švigolin četrtek, 17.1. ob 15.30 in 16.30 gostujejo lutkarji iz Senice pri Medvodah z lutkovno igrico Topija petek, 18.1. ob 16. uri nastopa lutkar C. Sever z lutkovno igrico Vrtiljak sobota, 19.1. ob 19.30 predstava eksper. skupina GLG s predstavo Apokalipsa ter predloga za izvajalca in urunzci-ja. S sodelovanjem na razpisu avtorji soglašajo, da se njihova dela snemajo za radijski in televizijski program, predvajajo ter izdajo na ploščah, kasetah, v notni knjižici oziroma da sodelujejo na festivalu v skladu s statutom festivala. Na izboru sprejete popevke avtor ne more več umakniti iz konkurence. Skladbe pošljite najkasneje do 28. februarja na naslov: Društvo glasbenih delavcev Harmonija Maribor, Gledališka 8, s pripisom »za Popevko vesele jeseni 85«. Najboljša narečna popevka po izboru organizatorja bo prejela 30 tisoč dinarjev nagrade. Občinstvo bo dodelilo tri nagrade v vrednosti 20 tisoč, 15 tisoč in 10 tisoč dinarjev. Za najboljše narečno besedilo pa tri nagrade v vrednosti 15 tisoč, 10 tisoč in 8 tisoč dinarjev. Najboljši aranžma bo nagrajen z 10 tisoč dinarji. OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH O LAS 6 STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 15. JANUARJA SPOROČILI STE NAM Tržič: novoletno srečanje športnikov in telesnokulturnih delavcev — Ob koncu minulega leta so se zbrali v gostilni Pr' Slug na tradicionalnem novoletnem srečanju najuspešnejši športniki in najzaslužnejši telesnokulturni delavci tržiške občine. Predsednik skupščine telesnokulturne skupnosti Tržič je ob tej priložnosti spregovoril o uspehih in težavah tržiškega športa in podelil priznanja športnikom in športnim delavcem. Bloudkove značke so prejeli: zlato Vili Špehar in Ludvik Soklič, srebrno Štefan Jakšič, Antonija Marin, Janez Plajbes in Luka Rožič ter bronasto Danilo Hafner in Janez Laibacher. Posebna priznanja so prejeli lani najuspešnejši tržiški športniki: Bojan Križaj, Polona Pehare, Uroš Markič, Peter Jošt, Robert Kaštrun, atletinja Polona Pesjak, alpinist Jože Rozman, sankač Albert Perko, najboljši športnik ŠŠD Janez Šmid, najuspešnejša rekreativ-ca Anica Jerman in Jože Bohinc ter udeleženec invalidskih olimpijskih iger Franc Prelog. — J. Kikel Železniki: prijeten večer s športniki in dobitniki Bloudkovih značk — V škofjeloški občini so podelili Bloudkove značke zaslužnim telesnokulturnim delavcem na slovesnosti, ki jo je v Železnikih pripravilo Športno društvo Al-ples. Značke je prejelo 19 posameznikov, posebna priznanja pa še ŠD Kondor GodeŠič, TVD Partizan Gorenja vas in KK Lokainvest. Organizatorji so pripravili bogat kulturni program in razgovore z nekaterimi uspešnimi škofjeloškimi športniki, športnicami in njihovimi trenerji: z Borisom Strelom, Janezom Lampičem, Filipom in Alešem Gartnerjem — trenerjem moške in ženske smučarske reprezentance, s sankači, dvigalci uteži, rokometaši in alpinisti. — J. Starman Tržič: sankači sami uredili novo tekmovalno progo — Sankanje je v Tržiču med prednostnimi športnimi panogami in tudi sicer je zanj v občini precej zanimanja. Tržič je imel vedno dobre sankače, od katerih so nekateri posegli tudi v jugoslovanski kakovostni vrh. Sankači so po lanskem uničujočem februarskem viharju ostali brez tekmovalne proge Zapotoki v Podljubelju, vendar so z marljivim delom speljali novo. Sankaška sekcija TVD Partizan Tržič — vodi jo Janez Bahun — bo letos priredila skupaj s sankaškim klubom iz Sveč tradicionalno karavanško turnejo; njeni člani pa se bodo udeležili tudi vseh drugih tekmovanj v Sloveniji in nekaterih v tujini. Tržiški sankači so si za letošnjo tekmovalno sezono zadali naslednje cilje: na državnem prvenstvu uvrstitve do tretjega mesta, na republiškem dve zmagi, na karavanški turneji pa uvrstitev do tretjega mesta med člani, do osmega mesta med mladinci in do petega mesta med članskimi dvosedi. — J. Kikel Tržič: izšla je 14. številka Biltena — Telesnokulturna skupnost Tržič že peto leto izdaja glasilo Bilten, s katerim seznanja ljubitelje športa in rekreacije z dosežki tržiških športnikov na domačih in tujih tekmovanjih, z rekreacijo v tržiški občini in z drugo telesnokultur-no dejavnostjo. Pred nedavnim je izšla 14. številka Biltena, ki zajema športne prireditve in dosežke tržiških športnK kov v lanski jeseni. V njej so zapis o uresničevanju zastavljenih ciljev za sezono 1983/84 ter program dejavnosti v prednostnih športnih panogah za sezono 1984/85, poročilo o uspehu tržiških atletov na krosih, še posebej na krosu Dela v Litiji, sestavek o občinskem atletskem prvenstvu, o boju rokometa-šev za ponoven vstop v prvo slovensko ligo, o občinski rekreacijski ligi v nogometu ter o nastopu nogometašev v gorenjski ligi. Na koncu je še nekaj krajših vesti o manjših prireditvah v občini ter šahovski prispevek. — J. Kikel Cerklje: pokal ekipi Trim Zalog — Športno društvo Krvavec je na kegljišču pri Jančetu v Srednji vasi priredilo tradicionalni novoletni kegljiški turnir v borbenih partijah. Prehodni pokal krajevne skupnosti Zalog je osvojila ekipa Trim Zalog s 392 keglji pred Krvavcem 372, Adergasom 370, Britofom 363, Titanom iz Kamnika 350 in Jelovico Škofja Loka s 330 keglji. — J. Kuhar Športne igre delavcev radovljiške občine Tekmovanja v devetih panogah Radovljica — Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Radovljica je že sprejela program letošnjih sind;kalnih športnih iger. Ekipe bodo tako kot lani razdeljene v tri skupine: v prvi bodo tekmovale ekipe iz delovnih organizacij z manj kot sto zaposlenimi, v drugi ekipe iz podjetij, ki imajo od 100 do 400 delavcev, ter v tretji ekipe iz več kot 400-članskih delovnih kolektivov. Udeleženci se bodo letos pomerili v devetih športnih panogah. Prvenstvo v smučarskih tekih bo januarja v Lescah, veleslalom konec februarja ali v začetku marca na Kobli, ekipno kegljanje v borbenih partijah marca v Radovljici, prvenstvo v odbojki aprila v Radovljici, Lescah, Begunjah in Lipnici, strelsko tekmovanje maja v Mošnjah, turnir v malem nogometu v drugi polovici junija v Radovljici, plavalno prvenstvo julija na radovljiškem kopališču, kegljanje novembra na Bledu in prvenstvo v namiznem tenisu oktobra v Radovljici. Košarkarice Save opozarjajo Dotrajna oprema ni v čast zveznemu ligašu Košarkarice kranjske Save želijo pokrovitelja in večje razumevanje ZTKO Kranj pri delitvi denarja in pri uporabi športne dvorane na Planini. Kranj — Košarkarski klub Sava združuje prek 160 igralk — od pionirk do članic. Največji uspeh je dosegel pred štirimi leti, ko so kadetinje osvojile tretje mesto na državnem prvenstvu. Članice, ki so že dve leti igrale v drugi zvezni ligi — zahod, so sicer izpadle, a so se lani spet vrnile med dru-goligaše. Po jesenskem delu tekmovanja v drugi ligi se jim ni treba bati izpada; z 12 točkami iz devetih tekem so na tretjem mestu in z dobrimi možnostmi, da se spomladi povzpnejo še za kako mesto proti vrhu. Kadetinje in mladinke so po uspehih na gorenjskem prvenstvu igrale v četrtfinalu slovenskega prvenstva, medtem ko so se pionirke uvrstile v polfinale. V klubu bodo z načrtno vadbo in vzgojo igralk nadaljevali tudi letos. Pionirke bodo vadile trikrat tedensko na osnovnih šolah Staneta Žagarja, Lucijana Seljaka, Bratstva in enotnosti ter Simona Jenka v Kranju, Davorina Jenka v Cerkljah, Stanka in Janka Mlakarja v Šenčurju ter Josipa Broza-Tita v Predosljah. Starejše pionirke bodo poleg vadbe imele tudi teden skupnih priprav v Premanturi, vendar bodo morale za to tudi same prispevati nekaj denarja. Kadetinje bodo trenirale skupaj s'starejšimi pionirkami in bodo igrale v gorenjski ligi, v šestčlanski slovenski ligi — zahod in v drugih republiških tekmovanjih. Mladinke bodo vadile štirikrat tedensko in bodo nastopale v gorenjski ligi in v pokalnem tekmovanju. Članice naj bi se po uspešnem igranju v spomladanskem delu prvenstva, ko naj bi zbrale še 10 točk, zbrale 10. avgusta na kondicijskih pripravah v Bovcu, zatem odigrale 20 prijateljskih tekem in se nato borile za mesto pri vrhu v drugi zvezni ligi. V klubu imajo kopico problemov. Težavnega gmotnega položaja ni treba posebej omenjati. Lani so za priprave in tekmovanja ekip ter za opremo porabili 1,2 milijona dinarjev, letos naj bi domala trikrat več — 3,2 milijona. V klubu se zavedajo, da bodo dovolj denarja zbrali le, če bodo dobili pokrovitelja in podporo še katere kranjske delovne organizacije. Igralke znova in znova opozarjajo klubsko vodstvo na dotrajano opremo, ki ni v čast zveznemu drugoligašu. Ženska članska ekipa ima le dva kompleta dresov, vsega skupaj 24 kosov, dotrajane copate in premalo žog. Pri ostalih ekipah je položaj še slabši. »Prostor za vadbo naših ekip smo morali iskati tudi v drugih kranjskih telovadnicah, čeprav je bila športna dvorana na Planini zgrajena predvsem za potrebe košarke. Od upravljalca dvorane bomo zato zahtevali, da to upošteva,« je na nedavnem občnem zboru kluba opozoril na enega od problemov Rudi Hlebec, tehnični bodja kluba. »Vsi tudi vemo, da imamo v Kranju poklicnega trenerja, ki naj bi vodil in usmerjal delo vseh moških in ženskih košarkarskih ekip,« je nadaljeval. »Trener se žal ukvarja le z moškimi ekipami — s košarkarji Triglava, zato v klubu menimo, da bi morali zaposliti tudi trenerja za ženske ekipe.« Igralke in vodstvo kluba so tudi opozorili, da bi morala ZTKO Kranj pri delitvi denarja telesnokulturnim organizacijam upoštevati predvsem uspehe, ki jih je ta ali oni klub dosegel. Programi in izpolnjevanje teh programov bi morali postati pri tem edino veljavno merilo. C. Zaplotnik Ocena prvega dela rokometnega prvenstva Tudi razočaranj ni manjkalo Kranj — Vodstva in trenerji gorenjskih rokometnih ekip, ki nastopajo v slovenskih ligah, imajo do začetka spomladanskega dela prvenstva dovolj časa za razglabljanje o uspehih in neuspehih v prvem delu, predvsem pa za odpravljanje pomankljivosti in za te-meljitejše priprave. Gorenjske ekipe so v jesenskem delu igrale uspešno, vendar je treba reči, da tudi razočaranj ni manjkalo. V slovenski ženski ligi so igralke Alplesa iz Železnikov končale prvi del na tretjem mestu, z dvema točkama zaostanka za Burjo iz Škofij in Jeklo-, tehno iz Izole, tako da imajo v nadaljevanju dobre možnosti za prvo mesto in s tem za napredovanje (prek kvalifikacij) v drugo zvezno ligo. Slabše je v moški ligi igrala škofjeloška Jelovica. V 11 tekmah je le dvakrat zmagala, proti Usnjarju in Ormožu, igrala neodločeno z Jeklotehno in s petimi točkami pristala na 12. mestu. V drugi moški republiški ligi sta po prvem delu prvenstva v vodstvu bivša republiška prvoligaša — Prule imajo 16 in tržiški Peko 14 točk. Ekipa Preddvora, ki je bila do šestega kola v vodstvu, je v nadaljevanju popustila, izgu- bila vsa preostala srečanja in z lOJ čkami zavzela peto mesto. ŽabnicJf končala jesensko tekmovanje osmem mestu in Križe na desd zadnjem mestu. V enakem ženskj. tekmovanju so za največje presertl nje poskrbele varovanke Andreja M čiča, mlade igralke Dupelj, ki so pof le jesenske prvakinje z dvema tO ma prednosti pred ljubljansko Oli jo. Preddvorčanke bodo »prezimil tretjem in igralke Peka na šestem stu. Pomembno vlogo so gorenjske eJ igrale tudi v mladinskih republiški« gah. V moškem tekmovanju so v skW; ni center na.prvih treh mestih gotf., ske ekip: Jelovica, Žabnica in trži*! Peko. Preddvor je sedmi, Križe deV* ter Storžič in Škofja Loka na zcM dveh mestih. V enakem ženskem movanju so bile jeseni naj uspešni' igralke Dupelj. Mladinke Alplesa so* le tretje, igralke Ratitovca četrte, P** N< dvorčanke pete in rokometašice P6' fcc osme. ^r V občinski (kranjski) ligi je v A $ ^ pini zmagala ekipa Britof a pred Kf* q4 cem in Gumarjem in v B skupini V* ~, rani iz Kranja. J. Kub8' € Bojan Križaj ponovil lanski uspeh KITZBUHL - Avstrijsko smučarsko središče je bilo za konec tedna prizorišče svetovnega alpskega moškega pokala. Na dveh smukih in slalomu se je zbralo nad devetdeset tekmovalcev iz enaindvajsetih držav Evrope, Amerike in Japonske. V slalomu ni nastopil le dvakratni zmagovalec dvojnega kitz-biihelskega smuka s »Petelinjega grebena« Zurbriggen iz Švice, ki si je na drugem smuku kljub zmagi nekoliko poškodoval nogo in moral je v Švico. Izreden uspeh je v nedeljo na pobočju Ganslerna dosegel Jugoslovan Bojan Križaj. Osemindvajsetletni Tržičan je tako s tretjim mestom ponovil lanski uspeh, ko je bil za letošnjim zmagovalcem Girardellijem in Avstrijcem Gruberjem, v nedeljo pa mu je drugo mesto odvzel Italijan Tosch. Vendar je Bojan Križaj, ki je na prvi progi pokazal vse najlepše v tehnično zahtevnem slalomišču in krepko povedel pred vsemi. Vsi smo pričakovali, da bo Bojan Križaj tudi drugi slalom odpeljal tako kot samo on zna. A že v zgornjem delu je napravil veliko napako in ta ga je nato stala zmage. A tudi tretje mesto je izreden uspeh med svetovno slalom-sko elito. Ostali naši so odstopili v prvem in drugem nastopu. Rezultati — 1. Girardelli (Luksemburg) 1:40,68, 2. Tosch (Italija) 1:40,86, Smučarsko tekmovanje upokojencev Radovljica — Zveza društev upokojencev radovljiške občine se že pripravlja na organizacijo drugih zimskih iger upokojencev Slovenije. Tekmovanje v veleslalomu bo na Kobli, tekaško tekmovanje pa na Dobravi ob Bohinjski Bistrici. Tekmovalci bodo razvrščeni v štiri starostne kategorije. Ženske bodo tekmovale v dveh kategorijah: v prvi bodo upokojenke, stare nad 55 let, v drugi pa upokojenke, stare do 55 let. V dveh skupinah bodo tekmovali tudi upokojenci. V prvi kategoriji bodo tekmovalci, stari do 60 let, in v drugi tekmovalci, starejši od 60 let. Zveza društev upokojencev Slovenije kot prireditelj tekmovanja bo podelila zmagovalnim moštvom v vsaki kategoriji pokale, posebej za veleslalom in teke, 24 najuspešnejših posameznikov pa bo prejelo kolajne. Tekmovalcem bo zagotovljeno brezplačno kosilo ter povrnjeni stroški javnega prometnega sredstva. Druge zimske igre slovenskih upokojencev bodo 21. februarja. Pismeno se je treba prijaviti do 11. februarja na nas'ov Organizacijski odbor zimskih iger upokojencev Slovenije, Zveza društev upokojencev Radovljica, 64240, Ljubljanska 4. Prijavijo se lahko vsi člani društev upokojencev, vendar samo prek koordinacijskih odborov, zvez društev in društev upokojencev. 3. Križaj (Jugoslavija) 1:41,05, 4. Giorgi 1:42,27, 5. De Chiesa (oba Italija) 1:42,37. V skupni uvrstitvi svetovnega pokala vodi Zurbriggen (Švica), Križaj je šesti, v slalomu vodita Girardelli in Wenzel, Križaj pa je četrti. -dh Snega dovolj, smučarjev malo ---"de se cic ka k za la. sti Kranjska gora — Kranjskogorska temeljna organizacija žičnice upr«' vlja s skupaj dvaindvajsetimi žičnicami in vlečnicami v Kranjski gor'> g. Gozd Martuljku, Mojstrani, Podkorenu, Španovem vrhu nad Jesenicami i° v Planici. Letos je padlo kaj malo snega, zato je mesec dni in več obratov«' ge lo le enajst vlečnic. Snežna odeja je bila ledena, zato so se ob hudem mrazu ^ smučali le najbolj vztrajni, večinoma gostje iz kranjskogorskih hotelo^t. Ker ni bilo snega na Zatrniku, so tudi blejske goste vozili v Podkoren. ^ Žičničarji prodajajo dnevne vozovnice po 650 dinarjev, poldnevna st»' ne 350 dinarjev, popoldanska od 12. do 19. ure pa velja 400 dinarjev. Dom*' čih smučarjev je zaradi zanje visokih cen vozovnic bolj malo, tako, da s« upravljalcem žičnic kljub temu, da je minulo nedeljo padlo dovolj sneg* obetajo v zaključnem računu rdeče številke. Običajno jim blagajne polnij0 že novembra, cene vozovnic pa so daleč za ekonomskimi. Ta teden sta začeli obratovati še dve novi vlečnici na smučarski prog1 v Podkorenu, kjer radi smučajo tisti, ki ljubijo strmino in ki uživajo zahtevnejših terenih. Postavili so jih že za predvideno FIS tekmovanje, I pa ga žal zaradi pomanjkanja snega ni bilo. Za umetni sneg je potrebni vsaj minus pet stopinj Celzija in primerna količina vlage: traja pa neka) dni, da smučišče pokrijejo z umetnim snegom. Zdaj imajo otroci že zimske počitnice in tudi v Kranjski gori so stm* čišča oživela. Prav gotovo pa živahna otroška smučarija ne bo bistveno p0" pravila poslovnega rezultata, kajti ni domačih smučarjev. Minula leta ^ lažje odšteli denar za tedensko ali dnevno smuko. Nekoliko bolj zadovolji so kranjskogorski turistični delavci lahko le zato, ker so ukinili depozit Z* prehod preko meje. Kranjska gora je tako zanimivejša za domače goste I drugih republik, ki bodo prihajali tudi zato, da bodo odhajali nakupovatv bližnjo Italijo in Avstrijo. Kljub revni dinarski menjavi na meji se jim b° najbrž splačalo kupiti nekaj kilogramov kave. D. Sedej Deseti jubilejni Beštrov spominski smučarski tek Članska zmaga Janija Kršinarja JEZERSKO — Na Jezerskem je bil namesto v Nemiljah, kjer je premalo snega, smučarski klub Triglav iz Kranja organizator letošnjega desetega jubilejnega Beštrovega spominskega tekaškega tekmovanja. V odlično pripravljenih smučinah je v vseh kategorijah, razen pri članicah, nastopilo nad sto dvajset smučarskih tekačev iz enajstih slovenskih klubov. V članski konkurenci ni bilo na startu naših re-prezentantov, ki bodo nastopili na letošnjem svetovnem prvenstvu v Seefel-du. Na startu torej ni bilo Iva Čarma-na, Jožeta Klemenčiča, Saša Grajfa, Jane Mlakar in Andreje Smrekar. V članski konkurenci je na petnajst kilometrov dolgi smučini zmagal član Uni-or-Olimpije iz Ljubljane Jani Kršinar, ki je bi hitrejši od Dušana Djuričiča iz Mojstrane. V konkurenci mlajših članov je zmagal Rok Slabanja iz Dola, pri mlajših članicah pa je bila najboljša Vida Ber-toncelj, ki je premagala edino konku-rentko v tej disciplini, Raišpovo iz SK Pohorje. Lepa je bila konkurenca v kategoriji starejših mladincev. Med vso tekaško elito je bil na petnajst kilometrov najhitrejši Katrašnik iz Triglava, ki je ugnal najhujša konkurenta za zmago Kerštajna iz Rateč in Mateja Kordeža iz Kranja. V ostalih kategorijah so bile dosežene pričakovane zmage, v moštvem delu pa je največ točk zbral prav SK Triglav iz Kranja, pred TVD Partizanom iz Gorij in Unior-Olimpijo. Rezultati ml. pionirji (3 km) — 1. T. Žemva (Gorje) 11:41,2, 2. Povšnar 12:13,7, 3. Vozel 12:21,7, 4. G. Mali (vsi Triglav) 12:34,8, 5. Gudlin (Ihan) 12:39,2; st. pionirji (5 km) — 1. Majcen (Gorje) 17:20,0, 2. A. Zupan (oba Gorje) 17:54,3, 3. A. Ažbe 18:59,4, 4. Pajk 19:06,7, 5. M. Ažbe (vsi Triglav) 19:13,0; ml. mladinci (7 km) — 1. Nunar (Triglav) 31:35,9, 2. Starbek (Ihan) 32:30,3, 3. Kolman 32:50,3, 4. J. Šolar 33:46,0, 5. F. Prevodnik (vsi Triglav) 36:29,9; st. mladinci (15 km) — 1. L. Katrašnik (Triglav) 47:10,1, 2. Kerštajn (Rateče) 47:38,2, 3. M. Kordež (Triglav) 48:38,2, 4. I. Raišp (Pohorje) 49:11,9, 5. J. Kle-menčič (Triglav) 50:18,9; ml. člani (15 km) — 1. R. Slabanja (Dol) 46:49,7, 2. Cigler (Gorje) 49:05,3, 3. Povirk (Ihan) 49:41,9, 4. M. Katrašnik 51:14,5, 5. Kumer (oba Triglav) 51:33,9; člani — (15 km) — 1. Kršinar (Olimpija) 44:01,1, 2. D. Djuričič (Mojstrana) 44:36,6, 3. Verovšek (Olimpija) 48:26,7, 4. T. Zupan (Gorje) 49:22,9, 5. Lebar (Kranjska gora) 49:30,4; ml. pionirke (3 km) — 1. Popovič (Gorje) 13:14,9, 2. Kozina 13:46,6, 3. Močnik 18:56,1, 4. M. Naglic (vse Triglav) 21:53,0; st. pionirke (5 km) - 1. A. Grašič 19:41,4, 2. V. Kaučič (obe Triglav) 20:11,1, 3. Kunstelj (Gorje) 21:45,5, 4. M. Naglic 21:53,0, 5. S. Ru- V konkurenci mlajših članic sto stopili le dve tekmovalki. Naj*> se je znašla Triglavanka Vida toncelj, ki je doma iz Nemilj. tar (obe Triglav) 22:26,4; ml. mlarfjj (5 km) — 1. B. Hočevar 19:16,7, 2- 5 ti nik (obe Triglav) 19:42,5, 3. Ro* W ' (Tri( 19:46,6, 4. Markelj (obe Bohinj) 20^J 5. Kokalj (Olimpija) 20:44,4; st. ml»J ke (10 km) - 1. 40:24,3, 2. Lapajne (Bohinj) 4u:36A Mlinar (Rateče) 41:43,4, 4. Rečnih horje) 46:12,0, 5. Bonča {Olm 51:19,7; ekipno - 1. Triglav (rWJ 158, 2. TVD Partizan Gorje 50, 3. lW Olimpija (Ljubljana) 31. Foto: F. Perda" D. Humer V članski konkurenci je bil najhitrejši Jani Kršinar (Olimpija), ki je ugnal Dušana Djuričiča iz Mojstrane. Medaljo je podelil trener Unior-Olimpije iz Ljubljane Viktor Brezovšek. Mošt veni pokal so brez konkurence osvojili tekrn°]J in tekmovalke kranjskega Triglava. Pokal je P I poklicni trener kranjskih tekačev Gašper Kordež- K iffOREK, 15. JANUARJA 1985 ŠPORT IN REKREACIJA .7. STRAN O Sedemnajsta mednarodna skakalna turneja Treh dežel Skupna zmaga Norvežana Pera Olsruda Občinske športne sindikalne igre Kranj V vodstvu Iskra pred Savo t Na uvodni skakalni tekmi Treh dežel, ki šteje tudi za točke za fV™P*fP£_ k* Je v Planici in Beljaku zmagal Norvežan Per Olsrud ki je bil ^ikon i)?,1 zmagovalec turneje. Na prenovljeni 90-metrski skakalnici v>P'lamci j * ^ od naših na drugem mestu Vasja Baje, novi rekorder te ^akaHice pa je « i M-metri Miran Tepeš. Od leve proti desni: Vasja Baje Per Olsrud, Miran 4 TePež. KRANJ — Na letošnjih in lanskih letnih sindikalnih občinskih športnih igrah, ki so na sporedu še letos, je nastopalo nad šesttisoč športnikov iz skoraj vseh kranjskih delovnih organizacij. Letne športne igre še niso končane, saj bo na sporedu še namizni tenis in odbojka. Če pogledamo sumo ekipni del letnih sindikalnih športnih iger, je res nastopalo izredno število ekip in posameznikov. Vsi so tekmovali v šahu, streljanju, tenisu, rokometu, malem nogometu, balinanju četvork, plavanju in vaterpolu, skoraj vse ekipe pa se bodo potegovale še za zmagovalca v namiznem tenisu in odbojki. Po teh dveh panogah bo znan tudi končni ekipni zmagovalec. Sedaj vodi moštvo Iskre Kiberneti-ke pred Savo in Tekstilindusom. V posameznem delu ekipnega tekmovanja je seveda imela največ uspeha prav Iskra Kibernetika. Ekipni vrstni red v posameznih di- sciplinah — moški — šah — 1. Iskra Kibernetika, 2. Iskra Ero, 3. Sava; streljanje — 1. Iskra Telematika, 2. Iskra Kibernetika, 3. Iskra KIH-števci; rokomet — 1. Iskra Kibernetika, 2. Sava, 3. Iskra Telematika; mali nogomet — 1. Planika, 2. Sava A, 3. Tekstilindus; balinanje — četvorke — 1. Gradbinec, 2. Merkur I, Iskra Kibernetika in števci; Kolesarstvo — 1. Sava, 2. Zavarovalna skupnost Triglav, 3. Tekstilindus; kegljanje 1. Iskra Telematika III, 2. Elek-tro, 3. Merkur; plavanje — 1. Iskra Kibernetika, 2. Tekstilindus, 3. OŠ Helene Puhar; košarka — 1. Iskra Kibernetika, 2. Gorenjska oblačila, 3. Gradbinec; vaterpolo — 1. Ikos, 2. Planika, 3. Sava; Ženske — šah — 1. Tekstilindus; streljanje — 1. SO Kranj, 2. Iskra Telematika, 3. Iskra Kibernetika; kegljanje — 1. Tekstilindus, 2. Sava 3. Iskra Telematika; plavanje — 1. OS Helene Puhar, 2. Iskra Kibernetika, 3. Živila. -dh PLANICA — Na prenovljeni devet-desetmetrski skakalnici pod Poncami se je v petek začela sedemnajsta tradicionalna mednarodna smučarska skakalna turneja Treh dežel, ki šteje tudi *a točke evropskega skakalnega pokate. Nad osemdeset skakalcev iz dvanajstih držav Evrope in Amerike je turne-' i? nadalievalo v Trbižu in končalo v , ^Ijaku. Skupno zmago si je letos pri-i skakal Norvežan Per Olsrud, ki je bil • Prvi v Planici, drugi v Trbižu in prvi v i ■»eljaku. Od naših se je v skupnem se-ftevku najbolje uvrstil Matjaž Žagar, l1 je bil deveti, medtem ko je Globo-;nik enajsti. Prenovljena skakalnica v Planici je sprejela dobro mednarodno udeležbo, saj so nastopili najboljši Američani in Jugoslovani, ki bodo nastopali na svetovnem prvenstvu v Seefeldu. Ti najboljši turneje niso nadaljevali na preostalih dveh tekmah, saj so trenirali za dobre uvrstitve na svetovnem prvenstvu. Organizacija tekmovanja v Planici, ki je bila v rokah smučarskega kluba Ilirije iz Ljubljane in ob pomoči komiteja Planica, delavcev smučarskega kluba Rateče in teptačev iz Krope ter računalnikov Iskra Delte, je bila spet odlična. Ta tekma je bila hkrati tudi uvod za osmo svetovno prvenstvo, ki bo marca v Planici, ter pod pokroviteljstvom IS SR Slovenije. Dobitniki Bloudkovih značk: Priznanje — zadoščenje za trud Radovljica — Zveze telesnokulturnih organizacij in telesnokultur-ne skupnosti v gorenjskih občinah so ob koncu leta podelile prizadevnim telesnokulturnim delavcem najvišja občinska priznanja na področju telesne kulture — Bloudko-ve značke; zlate za 30 let, srebrne za 20 in bronaste za 10 let strokovnega ali organizacijskega dela. V radovljiški občini so značke prejeli Peter Ježek, Anton Šegula. Franc Peterman, Boris Kozinc, Srečo Medven in Filip Praprotnik. Jugoslovanski udeleženec svetovnega prvenstva v Seefeldu Robert Ka-štrun je v Planici dosegel šestnajsto mesto. Le za las je bil ob točko evropskega pokala. Največ je na skakalnici v petek pod Poncami pokazal Norvežan Olsrud, ki je povedel že v prvi seriji. Od naših se je najbolje odrezal Vasja Baje, ki je bil drugi in na koncu ostal tudi na drugem mestu. Od našega zastopstva sta dobro v prvi seriji skočila tudi Tepeš in Tomaž Dolar ter Janez Štirn. Najbolj je razočaral Primož Ulaga, saj je bil s tem skokom šele na trinajstem mestu. Toda v drugi seriji je spet skočil tako kot smo ga navajeni in si z novim rekordom skakalnice pri 94-metrih zagotovil odlično tretje mesto, čeprav bi lahko z dobrim prvim skokom zmagal. Od naših so bili na svoji skakalnici dobri, poleg Bajca, še Dolar, Tepeš, Štirn in Kaštrun. Ta šesterica nas bo zastopala tudi na svetovnem prvenstvu. Rezultati: — 1. Olsrud (Norveška) 213,8 (88,5-91), 2. Baje 207,9 (89-89), 3. Ulaga (oba Jugoslavija) 207,7 (82-94), 4. Resch (Avstrija) 200,4 (84-86,5), 5. Dolar 194,5 (82—87), 6. Tepeš (oba Jugoslavija) 193,8 (83,5-83,5), 7. Mobekk (Norveška) 192,9 (87,5-83), 8. Palmer (ZDA) 191,5 (87-82), 9. Koj-da (ČSSR) 191,0 (81-85,5), 10. Brejčev (Bolgarija) 188,4 (81-85,5) in Raulend (Norveška) 188,4 (82-83,5), 12. Hirner (Avstrija) 188,2 (79-84,5), 13. Štirn (Jugoslavija) 185,6 (82-83), 14. Skarseth (Norveška) 185,3 (81,5-83), 15. Sambu-garo (Italija) 185,1 (81,5-83), 16. Kaštrun (Jugoslavija) 185,0 (81-83). Foto: F. Perdan D. Humer Med počitnicami v kinu Po stezah partizanske Jelovice Borbenost tekmovalcev v partizanskih Dražgošah » _ i 34 OS. 5. Branko Ceferin 34,85, 6 igrala v drugi zvezni ligi, lani si je z zmago na slovenskem prvenstvu vnovič zagotovila mesto med drugo-ligaši. »V društvu smo si zastavili dva cilja: navdušiti mlade za igranje šaha in s tem tudi za koristno preživljanje prostega časa ter vzgojiti kakovostne igralce, ki bodo dostojno zastopali radovljiški in gorenjski šah na republiških in zveznih tekmovanjih. Za zdaj cilje uspešno izpolnjujemo. Od 80 članov društva je več kot polovica mladih. Spet smo se vrnili v drugo ligo, naši igralci pa dosegajo zavidljive rezultate tudi na posamičnih tekmovanjih.« Dražgoše — V okviru 28. prireditev Po stezah partizanske Jelovice je bilo v Dražgošah in v njeni bližini več športnih tekmovanj. Že v soboto je bila ena izmed treh letošnjih presku-šenj ekipnega mladinskega tekmovanja v biatlonu za jugoslovanski smučarski pokal maršala Tita; drugi dve bosta na Igmanu in Mrkopalju. Tekmovanje je pripravilo Športno društvo Plamen iz Krope s pomočjo Smučarske zveze Slovenije. Nastopilo je šest ekip — V. P. 1098 Kranj, Slovenija, Hrvatska, Črna gora, Srbi ja, Bosna in Hercegovina, zunaj kon kurence pa še Romanja iz Pal. Zrna gala je ekipa V. P. 1098 Kranj, za katero so tekmovali: Roman Kline, Peter Jošt, znani kombinatorec iz Du pelj ter smučarski tekač Jure Vele-pec iz Dola; slednji je bil najhitrejši tudi na tekmovanju posameznikov. Rezultati - ekipno: 1. V. P. 1098 Kranj 1.47, 2. Slovenija 1.49, 3. Bosna in Hercegovina 1.57, 4. Črna gora 2.05, 5. Srbija 2.06, 6. Hrvatska 2.09; posamezno: 1. Velepec (V. P. 1098 Kranj) 32.56, 2. Lekan (Slovenija 33,02, 3. Kline (V. P. 1098 Kranj) 35,34, 4. Krajšek (Slovenija) 36,37, 5 Jovičič (BIH) 37,12. Cicibani in cicibanke, stare do 11 let, so se na pobočjih Slemena pome rili v veleslalomu. Nastopilo je 47 tek movalcev, predvsem iz Selške doline. Rezultati — cicibanke: 1. Nataša Kalan 33,33, 2. Mojca Nastran 45,80, cicibani: 1. Boris Kavčič 32,37, 2. Andraž Rant 33,73, 3. Niko Jenstrle To- 34,05, 5. Branko Ceferin 34,85, 6. maž Ceferin 36;33. Republiški konferenci ZRVS in ZSMS. občinski konferenci Radovljica in Športno društvo Plamen iz Krope so pripravili 11. republiško orientacij sko-taktično tekmovanje ekip ZRVS in ZSMS, združeno s pohodom Po poti heroja Kebeta. Šestčlanske ekipe so po streljanju z malokalibr-sko puško in reševanju različnih nalog krenile še na pohod (tek) od Krope do Dražgoš. Med 33 ekipami iz vse Slovenije so zmagali tekmovalci iz Krškega. Rezultati: 1. Krško 594 točk, 2. Murska Sobota 574, 3. Celje 563, 4. Škofja Loka 559, 5. Slovenske Konjice 559, 9. Radovljica 552, 11. Domžale 548, 13. Kamnik 540, 16. Kranj 514, 25. Jesenice 459. Pokrajinski štab teritorialne obrambe za Gorenjsko je v okviru dražgoških prireditev pripravil 14. odprto tekmovanje moških in ženskih smučarskih patrulj enot teritorialne obrambe SR Slovenije. Start in cilj kilometrskega teka sta bila na vrhu Dražgoške gore. Tekmovanja se je udeležilo 46 ekip vojakov, miličnikov in pripadnikov enot teritorialne obrambe iz Slovenije, Črne gore, Bosne in Hercegovine in Hrvatske. Največ uspeha so imele gorenjske ekipe. Pri moških je zmagala ekipa teritorialne obrambe iz Radovljice pred Jesenicami, Kranjem, Tržičem in zaščitno enoto RSNZ, pri ženskah pa Kranj pred Škofjo Loko in ekipo Bosne in Hercegovine, c. Zaplotnik zlato Blm,rfieter Ježek Je Prejel 'oudkovo značko. Zasluženo. V tn- esetih letih je veliko prispeval h ?.re.Pitvipif • ». epitvi planinstva v radovljiški ob-, V, Ustanovil je gorsko reševalno Jluzoo in bil 17 let njen načelnik. .ot Sorski vodnik, reševalni in alpi-*s"čni inštruktor je pomagal pri /■Boji mladega rodu. Zadnja leta ^ *°t narolr,;u______i___i____„Aca U - * ""uuega IOUU. tiOUIlja j~ oi načelnik gospodarskega odseka ste Rad°vljica posvetil veliko pro-' ega časa gradnji, obnovi in oskr-ovanju planinskih postojank. p *yed tremi leti sem prevzel 5.710 tovorne žičnice iz Trente * briške pode. Lani sem vodil dela r » urejanju zimske sobe in skladi-100 *V P°8ačnikovem domu. Prek žili J°n raznega materiala smo zvo-uda g0r in pravili prek 2200 ur .^arniskega dela. Urediti moramo tiliPpd m polkna. potem se bomo lo-te> Hoblekovega doma, kjer imamo *ave pri oskrbi s pitno vodo.« sr<^ Ar,ton Šegula iz Lesc je dobil k0vn 0 Bloudkovo značko za stro-hu "° l" organizacijsko delo v ša-nin predvsem v loški Murki in nje-druSlPredhodnikih. V časih, ko je j« hiti zaDredl° v gmotne težave, 'r>abir! °d podJetJa do Podjetja in ga š k pnsPt>vko za dobrobit leške-škiv Vodno je največ dobil v lc-Prev7?i'gl ln Murk'-. slednja je tudi skini a Pokroviteljstvo nad šahov- sluS užtvom- Tudi po njegovi za-•skih m -e Mupka prebila iz občin-vansW Ja v slovenski in jugoslo-1 sa». Trikrat doslej je že • Franc Peterman iz Zgornjih Gorij je 32. leto član domačega TVD Partizan. Pokojni Lovro Žemva, gonilna sila športa in rekreacije v kraju in velik privrženec smučarskih tekov, je imel v Francu dobrega pomočnika. Franc je ostal takšen tudi po njegovi smrti; rad pomaga pri izvedbi tekaških tekmovanj in tudi pri drugih akcijah v kraju. »V Gorjah je največ zanimanja za smučarske teke,« pravi. »Imamo 50 tekmovalcev in dokaj obetavno mladinsko ekipo. Odbojkarice igrajo v drugi slovenski ligi, zelo številčna je tudi sekcija za rekreacijo. Metalci varpe so lani ustanovili svoj klub. Velika pridobitev za naše društvo in za kraj bo novo igrišče za domom Partizana. Upamo, da bomo letos zbrali dovolj denarja in ploščad končno asfaltirali« C. Zaplotnik Kranj — Marsikateri otrok tudi te počitnice ne bo deležen dragega smučanja in drsanja. Zato bodo v kinu Center in v kinu Storžič v Kranju vrteli filme za otroke. V kinu Center bodo na sporedu dopoldne, ob 10. uri, v Storžiču pa popoldne, ob 16. uri. Tako bo v obeh kinematografih na sporedu v torek, 15. januarja, italijanski akcijski film Vesoljski šerif, v sredo, 16. januarja, francoska komedija Gadje maturirajo, v četrtek, 17. januarja, novozelandska komedija Neuničljivi Mini Mourice, v petek, 18. januarja, ameriški pustolovski film Tarzan, v soboto, 19. januarja, angleški pustolovski film z Jamesom Bondom Samo za tvoje oči, v nedeljo, 20. januarja, slovenski mladinski film Srečno, Kekec, v ponedeljek, 21. januarja, ameriški fantastični film Jedijeva vrnitev, v torek, 22. januarja, angleški fantastično pustolovski film z Jamesom Bondom Moonraker — operacija vesolje, v sredo, 23. januarja, ameriški pustolovski film King Kong je pobegnil, v četrtek, 24. januarja, ameriški fantastični film Buck Rogers — vesoljski junak, v petek, 25. januarja, ameriški pustolovski film Lov za izgubljenim zakladom, v soboto, 26. januarja, ameriška komedija Zakaj ravno meni in v nedeljo, 27. januarja, nanemški vvestern Med jastrebi. Cena vstopnic je enotna — 50 dinarjev. Izjave udeležencev: Karel Kraucar iz Tržiča, borec Cankarjevega bataljona in udeleženec dražgoške bitke: »Mislim, da bi mladi tudi danes zdržali napore, ki smo jih borci Cankarjevega bataljona zmogli v hudi zimi 1941/42. Čeprav so mnogi preveč razvajeni in telesno preslabo pripravljeni, bi se v izjemnih okoliščinah hitro utrdili. Le enkrat doslej sem manjkal na dražgoških prireditvah, a še takrat mi je to preprečila bolezen. Sedanje oblike praznovanja bo treba še dopolniti in spremeniti, da bodo postale še privlačnejše mlademu rodu.« Miloš Mrak iz Škofje Loke, eden izmed vodij pohoda Po poti Cankarjevega bataljona od Pasje ravni do Dražgoš: »Na pot, ki so jo v noči s 30. na 31. december 1941 prehodili borci Cankarjevega bataljona, nas je letos odšlo 142 — prek 50 iz Planinskega društva Škofja Loka, ki je tudi organiziralo pohod, iz drugih gorenjskih društev, 22 iz Maribora, iz Ljubljane pa tudi iz Trsta in Zagreba. Iz Škofje Loke smo krenili v soboto ob osmih zvečer; izpod Pasje ravni, kjer je bilo zbirno mesto, pa četrt čez enajst. Med potjo smo počili na Breznici, kjer so nam na šestih kmetijah gostoljubno postregli s čajem in z mlekom. V Ševljah smo zajtrkovali na prostem, ob enajstih pa smo ze bih na partizanski cesti v Dražgošah. Po-hodniki so bili zelo disciplinirani in vsi ki so začeli pohod, so tudi zdravi prišli na cilj.« Marija Čipe iz Kranja: »Skupina šestnajstih delavcev iz PTT Kranj se je odločila za pohod Po poti heroja Iva Slavca-Jokla. Do Nemilj smo se pripeljali z avtobusom, nato je bilo še dobro uro hoje. Čeprav je snežilo, je bilo nadvse prijetno. Rada zahajam na Jelovico in v Selško dolino, kjer sem preživljala svoja mladostna leta; pa tudi sicer se rada udeležujem organiziranih spominskih pohodov na Stol, Blegoš, Porezen, Snežnik ...« Dragan Džordževič iz Sela pri Žirovnici, vodja jeseniške ekipe ZRVS in ZSMS: »Tekmovanje je pokazalo, da še ne obvladamo vseh orientacij-sko-taktičnih nalog in da tudi kondi-cijsko nismo dovolj pripravljeni za naporen tek od Krope do Dražgoš.« Mitja Jesenovec in Vid Grilc iz Kamnika: »Kamniški planinci se redno udeležujemo spominskih pohodov na Gorenjskem in v bližnji okolici. V Dražgoše smo že nekajkrat šli iz Krope; letos smo se odločili, da se priključimo koloni iz bohinjske Soteske. Štiri ure smo hodili, pot prek Rovtarice pa je bila dobro zgažena in varna.« Udeleženci najtežjega pohoda so več kot 12 ur hodili po poti kilo je v noči od 30. na 31. december 1941 prehodil Cankarjev bataljon - s Pasje ravni do Dražgoš. -F. Perdan \u onenuuijsko-tuktiinem tekmovanju ZSMS in ZR \ S sc "od gorenjskih občinskih reprezentanc najbolje uvrstila radovljiška ekipa. - Foto: F. Perdan GLAS 8. STRAN KRONIKA TOREK, 15. JANUARJA Igjjj^ r Jubilej revije Obramba in zaščita Ljubljana — Revija Obramba in zaščita praznuje dvajsetletnico izhajanja. Izhaja dvomesečno v slovenski, srbohrvaški, makedonski in albanski izdaji. Izdaja jo zvezni sekretariat za ljudsko obrambo. Obramba in zaščita je strokovna revija. Namenjena je delavcem, ki se ukvarjajo z obrambnimi vprašanji kjerkoli v našem družbenem sistemu; zatorej je razširjena v družbenopolitičnih in krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, šolah, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter drugih organizacijah in skupnostih. Revija zaobsega s svojo vsebino vsa področja obrambnih in družbenosamozaščitnih dejavnosti v našem družbenem sistemu, torej tudi civilno zaščito, narodno zaščito in teritorialno obrambo. Pri tem seznanja bralce s teoretičnimi vprašanji in vidiki vseh dejavnosti, novimi rešitvami pri urejanju obrambnih zadev, izkušnjami pri reševanju posameznih problemov pa razvijanju sestavin SLO in družbene samozaščite ter novostmi na področju vojaške tehnike in vojskovanja ob hkratni oceni njihovega vpliva na zaledje in sistem splošne ljudske obrambe. S tako vsebino revija omogoča vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo z obrambnimi zadevami, da se za svoje delovanje primerno usposobijo oziroma si svoje znanje razširjajo in izpopolnjujejo. Slovenska izdaja Obrambe in zaščite namenja tretjino prostora obrambi in družbenosamozašči-tni problematiki v Sloveniji, drugo vsebino pa povzema iz izdaj v drugih jezikih. Sedež njenega uredništva je pri republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo Slovenije. Izhaja v 7500 izvodih. Polde Štukelj Gasilski jubileji Kranj — Gorenjski gasilci bodo letos proslavili nekaj pomembnih jubilejev. Najpomembnejšega bo brez dvoma proslavilo gasilsko društvo Bled, ki bo slavilo 100. obletnico delovanja. Slavili bodo tudi gasilci iz Predoselj. Njihovo društvo je bilo ustanovljeno pred 80 leti. 40. obletnico delovanja pa bo slavilo gasilsko društvo iz Olševka. I p. Poučni analizi o nesrečah v plazovih minulo zimo in drugim zanimivim predavanjem med 10. dnevom varstva pred snežnimi plazovi so žal prisluhnili le tisti, ki največ vedo o teh vprašanjih — Foro: S. Saje Plaz je nevaren, tudi če zgrmi s strehe Med letošnjim dnevom varstva pred snežnimi plazovi so pregledali analizi nesreč v tujini in doma lansko zimo — Na tujem kar 169 žrtev, pri nas, na srečo, nobene — Opozorilo organizatorjem zimskih pohodov v gore Poljče — Lanska zima je v državah Evrope, ZDA in Kanadi terjala številne žrtve zaradi plazov, je povedal udeležencem 10. dneva varstva pred snežnimi plazovi dolgoletni sodelavec GRS Slovenije Franček Mu-lej. Pod snegom je umrlo 169 ljudi, kar je približno 20 odstotkov več kot leta poprej. Med ponesrečenimi prevladujejejo turni smučarji, veliko pa je tudi takih, ki uhajajo z urejenih smučišč, pa planinskih pohodni-kov. Podatki o žrtvah prav tako opozarjajo, da niso varni pred plazovi niti avtomobilisti niti prebivalci krajev pod gorami. Pri nas, je ugotovil načelnik podkomisije za plazove pri GRS Pavle Šegula, so bile razmere ugodnejše in žrtev, na srečo, ni bilo. V devetih registriranih nezgodah so plazovi zajeli 10 ljudi, od katerih sta bila le 2 poškodovana. Pomoč gorskih reševalcev ni bila potrebna, saj so zasute v večini primerov rešili tovariši ali so si celo pomagali sami. V prvi nezgodi 14. januarja 1984 je zdrsnil po osipu s strmine plezalec, ki je neprevidno stopil malo s poti nad Tamarjem zaradi fotografira- Znova steklina Po dobrem letu dni znova pojav stekline v kranjski občini — Stekel maček se je namreč zavlekel v garderobne prostore Exoterma in poginil — Lovci so v soboto na skupnem lovu »čistili« področje na Polici Kranj — Steklina, ta huda bolezen živalskega sveta, ki ogroža tudi človeka, je znova opozorila, da je še tu. Od zadnjega pojava stekline v kranjski občini je minilo dobro leto, tako da je marsikdo že pozabil, da se je te bolezni še vedno treba bati in se pred njo varovati predvsem s pravilnim odnosom do živali in z izvajanjem preventivnih ukrepov proti širjenju stekline. Konec lanskega leta, točneje 25. decembra, so delavci kranjskega Exoterma v sanitarnih prostorih odkrili poginulo mačko. Žival se je tja po vsej verjetnosti zavlekla skozi priprto okno v sanitarijah. Že čez nekaj dni je laboratorijski izvid pokć'zal, da je bila žival stekla. Primer je pokazal ne le, da je treba še vedno računati s steklino, pač pa tudi to, da so v nekaterih delovnih organizacijah — kot. na primer v Exotermu — dovolj osveščeni, da so takoj pomislili na možnost stekle živali. Zadnji tedni so bili zaradi mraza za marsikatero potepuško mačko usodni, saj so nekatere poginile tudi zaradi hladu in lakote. Za potepuške mačke in pse pa je posebno ob tako nizkih temperaturah značilno, da iščejo zavetje in toploto stavb. Ker so v Exotermu v začetku leta še ugotavljali, da iz bližnjih gozdov prihajajo na tovarniško dvorišče mačke, ki bi prav lahko bile stekle, je veterinarski inšpektor pri Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko Roman Grandič dal pobudo lovcem za organiziran lov na mačke in seveda tudi lisice na območju Police. Tako je bila preteklo soboto na Polici pri Naklem prav v bližini Exoterma brakada, ki jo je organizirala Lovska družina Udenboršt. Točnej.še razlage, zakaj se je na levem bregu Save po dveh letih znova pojavila steklina, ni. Zadnja dva primera stekline pred dobrim letom sta bila v kranjski občini na desnem bregu Save, na Pševem v septembru 1983 in v novembru na Joštu. V prvem primeru je za steklino bolna lisica napadla privezanega psa čuvaja, v drugem primeru pa je šlo za steklega jazbeca. Strokovnjaki si za sedaj še niso na jasnem, ali gre za drugi val stekline, ki se je pred leti na Gorenjskem razširila od gornjesavske doline proti vzhodu in na jug ter prešla tudi na desni breg Save, ali pa gre le za zapoznelo obolevanje še iz prvega vala. Steklina ima namreč lahko tudi izredno dolgo inkubacijsko dobo tudi do treh let in lahko po okužbi šele čez dolgo časa plane na dan — žival torej zboli. Ne glede na to ali je to zapozneli prvi val stekline ali morda drugi val, ki so ga napovedovali že koncem leta 1983 — dejstvo je le eno: steklina je še tu in očitno bo v naših krajih še nekaj časa ostala. To pa seveda pomeni, da še naprej ostajajo v veljavi vsi preventivni ukrepi. Očitno je bilo cepljenje psov proti steklini učinkovito. Manj pa se lastniKi psov drže tega, da morajo biti psi na vrvici in z nagobčni kom na sprehodu oziroma v ogradi. Število ugrizov v zadnjih letih — čez petsto na Gorenjskem — je dovolj zgovorno. Če smo že pripravijo ni dobro poskrbeti za zdravje svojih pasjih ljubljencev, pa nas manj skrbi zdravje mačk, saj le-te manj vodimo k veterinarju na cepljenje proti steklini — ker pač ni obvezno. j ^ nja. Obtičal je v vrhnji plasti utrganega plazu, skoraj v celoti zasut. Izkopali so ga tovariši,,katerim je isti plaz odnesel nahrbtnik. Dogodek je tipičen primer podcenjevanja nevarnosti, saj so alpinisti odšli pod stene kljub nenadni otoplitvi in opozorilom za plazove. Zaradi silnega vetra je bilo 9. februarja 1984 izdano opozorilo za zmerno nevarnost plazov, ki pa se še povečuje. To opozorilo ni bilo znano skupini ljubljanskih dijakov, ki se je dan pozneje z Vršiča vzpenjala na Mojstrovko. Med prečenjem pobočja je skupina sprožila snežno kložo.. Plaz je zajel 3 člane; 2 dijaka sta se ustavila nezasuta, vodja pa se je znašel približno 20 cm pod površino. Imel je izjemno srečo, da so iskalci zaznali njegove klice in ga kmalu izkopali. Več nezgod zaradi plazov se je primerilo 26. 2. 1984. Dva plazova sta se utrgala nad predorom pod Ljubeljem, v katerem je mednarodna cesta Ljubljana — Celovec. Del plazo-vine je zasul cesto 7 m visoko hip zatem, ko je v predor zapeljal avto s cariniki. Plaz iznad C postaje Kanin-skih žičnic je zasul vhod postaje ter potrgal del zaščitne stene ob straneh; drugih posledic ni bilo. Slabše pa bi se lahko končalo v plazu pod Stolom, kjer je bilo na poti od Valvasorjevega doma proti Zabreški planini 6 oseb. Presenetil jih je plaz, ki je povsem zasul izkušenega gorskega reševalca, delno pa tudi 2 planinca; reševalec se je uspel z roko prebiti nad snežno površino, da so ga opazili in rešili, druga dva zasuta pa sta si lahko pomagala sama. Posledice poškodb, zlasti na nogi, čuti reševalec še danes. Srečo je imel tudi 5-letni fantič, ki ga je istega dne zasul osip s strehe na domači hiši; čeprav je obležal dobre pol metra pod snegom, so ga pravočasno našli in rešili. Na nevarnost plazov in drsenja snega s streh so ta čas redno opozarjali zaradi večdnevnega sneženja. Konec februarja lanj je kmet z Bu-kovskega vrha pri Tolminu skušal očistiti z drogom sneg s strehe. Medtem ko je stal na lestvi, se je plazovi-na utrgala, pahnila kmeta na tla in ga zasula. Na srečo mu je zaradi lestve ostalo v snegu dovolj zraka, da je živ dočakal pomoč, vendar se je zaradi hujših poškodb moral zdraviti v bolnici. Po izdatnih padavinah je 3. aprila 1984 zgrmel plaz z Begunjščice in deloma zasul ter poškodoval srednjo postajo sedežnice.Zelenica. Zadnja nezgoda se je pripetila že 2. junija lani, ko se je opazovalec na meteorološki postaji s Kredarice vračal s smučmi pod Cmirom v dolino; s prečenjem strmine je sprožil plaz mokrega snega, ki ga je le delno zasul in se je lahko rešil sam. Kljub več nevarnostim se je lansko zimo vse srečno končalo. Opisani dogodki pa vendarle opozarjajo na skrajno mero previdnosti pred plazovi tako v gorah kot dolini. Zlasti v gorah, je naglasil načelnik Šegula, ne bi smeli izzivati usode in še naprej trmasto prirejati množičnih zimskih pohodov na nevarne kraje. Zlasti nevaren je zimski vzpon na Stol, kjer je približno 9 velikih plazio in bi zato morali končati pohod pri Valvasorjevem domu. S. Saje Za večjo prometno varnost Več mrtvih v prometu Prometna statistika beleži v Sloveniji 487 mrtvih v lanskih prometnih nesrečah. To je sicer za 40 manj kot leto poprej, vendar pa številka ni povsem dokončna, saj se sem seštevajo tudi morebitni umrli še 30 dni po prometni nezgodi. Ne glede na to pa bi lahko že zdaj ugotovili, da je bila, vsaj kar zadeva smrtne žrtve, prometna varnost v Sloveniji v preteklem letu boljša, vendar pa ta domneva dokaj izgubi na svoji vrednosti ob tem, da je bil promet lani redkejši. Slabše je bilo lani na gorenjskih cestah, saj je umrlo v prometu 55 oseb, kar je 5 več kot leto poprej: leto 1983 1984 22 pešci 10 vozniki motornih vozil 10 sopotniki 4 kolesarji 4 drugi 7 17 17 7 7 Na prvi pogled razpredelnica žrtev v prometu sicer kaže, da se je povečala varnost pešcev in močno poslabšala varnost voznikov motor nih vozil in sopotnikov. Letos naj bi se tudi pri tej kategoriji — torej pri voznikih — že poznala obvezna uporaba varnostnih pasov. Napovedi so sicer ugodne, kaj pa bo prinesel promet v letu 1985, pa bo treba še počakati. Nikakor pa ne gre zanemarjati dejstva, da se je tudi lani največ nesreč pripetilo zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti udeležen-cev v prometu._Mrak Stalna služba Kjer se stekajo vse niti Nedelja v sektorju stalne službe mirno mineva. Le kdaj pa se oglasi telefon z obvestilom o snežnih razmerah ali dražgošk1' prireditvah. Toda vsak dan ni tako. Že proti večeru utegnejo *e lefoni oživeti in sporočati o trkih na cestah, vlomih, zastojih & meji... Kranj — Menda ni službe v milici, ki bi bila živahna kot sektor stalne službe pri Upravi za notranje zadeve v Kranju. Resda nas je nedeljsko zatišje zavedlo od njenega siceršnjega utripa, toda drugi dnevi, pa tudi nedelje in prazniki v poletnih mesecih, niso tako mirni. Tu dan in noč brni telefon, oglašajo se miličniki z vseh gorenjskih postaj, občani, člani organizacij, in sporočajo, kaj se dogaja na Gorenjskem. Stalna služba je nekakšen zbiralnik podatkov o prometnih nesrečah, elementarnih nesrečah, obratnih nezgodah, dogajanjih v gorah, pa o voznih razmerah, stanju prometa, storilcih kaznivih dejanj in podobno. Stalna služba te podatke filtrira in jih pošlje naprej Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve, na teren pa pošilja strokovno pomoč. »Če se kje na Gorenjskem zgodi na primer prometna nesreča, moramo v. stalni službi hitro ukrepati,« pripoveduje Zivko Drekonja, ki v tem vrvežu dela dobro leto, poprej pa je bil poldrugo desetletje v operativi. »Najprej pošljemo na pot mili-čniško patruljo, ki je zadolžena za okoliš, kjer se je nesreča zgodila. Hkrati poskrbimo, da rešilni avtomobili odpeljejo ranjence. Skličemo tudi službe, ki morajo zaradi preiskave biti na kraju nesreče: preiskovalnega sodnika, inšpektorja za 'promet. . . komisijo Uprave za notranje zadeve . . . Podobno je tudi pri obratnih in gorskih nesrečah, če prebivalstvo doleti kaka elementarna nesreča, če moramo reševati prometne zastoje, če iščemo pogrešane, če sledimo storilcem kaznivih dejanj. Skratka, delamo zlasti tam, kjer je potrebna hitro, učinkovito ukrepanje!« V sektor stalne službe se stekajo informacije z vseh koncev Gorenjske. O nesrečah, ki najpogosteje odzvanjajo v ušesih delavcev stalne GORENJSKA NOČNA KRONIKA »TA POTRKANA« POLKA Da ne bi bila noč v kranjskogorskem discu Alpina preveč mirna so poskrbeli trije obiskovalci in muzikanti ansambla Delta. Prvi trije so bili ljubosumni na muzikante, ker je menda eden od njih dvoril domači punci. Domačini kajpak tega niso mogli trpeti, pa so z muzikanti zaigrali »ta potrkan« ples. Tudi ostala mladina v diseu ni držala križem rok, tako da se je naposled vnel vsesplošen pretep. OSEBNO IZKAZNICO, PROSIM Kako .so se čudili povsem miroljubni obiskovalci Doma pod Golico, ko je k omizjem pristopal neznan »kriminalist« in terjal, naj se legitimirajo. Da je lažen, so dognali po tem, kako se je vedel. Bil je namreč precej v rožicah, pa tudi o uradnem postopku ni veliko vedel. Čez čas so prišli pravi možje postave in svojega »kolego« odvedli. »SPREGOVORIIJV« JE SEKIRA Dva kmeta iz Glinj že lep čas službe, velikokokrat obveščajo d$\ ni. Pred kratkim se je med Jeseni mi in Mojstrano na poledeneli &\ zgodila nesreča. Mimo je pripel občan s CB postajo, po zvezi vzpos^ vil stik z gorenjskimi postajami m1", ce in stalno službo ter tako omogo^1 j da so najbližji miličniki nemudoi" c prihiteli ponesrečenemu vozniku 11 1. pomoč. Včasih mora stalna služba po^ 2. sekretariata za notranje zadeve otr veščati tudi javnost, če to terjajo N mere. Tako niso redka opozorila stanju prometa in navodila, naj se opremijo in ravnajo voznj' Ko je pred prazniki v Škofji LokiJ vodovodnih cevi pritekla onesni na voda, so prek radia in televiz obveščali ljudi, kakšna nevarno jim preti. Ko je lani veter lomil df vje in odkrival strehe po Gorenjs^ so obveščali o zastojih v promet" P. Kadar povzročitelj prometne neS^ o* če pobegne, prek sredstev obveš" o; nja pozivajo očividce. Primerov J nešteto. Čeprav Živko Drekonja ' več na terenu, je vendarle priso^ pri številnih dogodkih, ki jih je nc daj reševal v prometu, javnem r^, in miru, pri iskanju krivcev kazni^**"" dejanj. »Za razliko od dela na terenu s moram zdaj ukvarjati s širšim spe trom problemov. Poznati motf vsako delovno področje Uprave *,j notranje zadeve, sicer ne tako deta) no kot poprej svoje ozko speciaH rano področje, toliko pa vendarle- ^ znam svetovati. Toda odnos do de' mora biti tu enako odgovoren kot* i terenu. Smisel dela v stalni službU hitro obveščanje. Kdor je kdaj de' p v operativi, se tudi tu hitro znaj". Res mi ni treba več denimo na kf( nesreče, razen kadar se ta zgod1 gorah, saj sem gorski reševalec, ^ dar sem v nekem smislu vendar zraven.« „ m D. Z. Žlebif bijeta ogorčen boj zaradi meje med posestvoma in odtoka mete ornih voda. Že to je zadoščalo, sta si zadnjič spet skočila v last-V pretepu je enemu priskočil n& pomoč sin s sekiro in soseda z nj° česnil po glavi. Na srečo mu je odsekal le kos uhlja. SVOJEGA MOŽA HOČEM NAZAJ Belanka je hotela zalotiti svO' jega nezvestega moža, zato se j* odpravila na dom svoje nasprO' tnice. Ljubimca kajpak nista neumna, da bi se ji kazala, 's v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek v letu 1984. Napoved morajo vložiti občani, čitni*u°k davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in popre«* chlš v naJem ter dohodki od podnajemnin, dohoc 7 ga 50.000 dinarjev, (Radovljica, Jesenice 30.000 din) katP k00' davka od skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih erin skupen čisti dohodek v letu 1984 presega 742.080 dinarjev da naP°vedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi °*iron»» ' . vek povečan za 10% oziroma najmanj 200 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20% T nai»"anj 400 dinarjev. Uprave za družbene prihodke občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič STROKOVNA SLUŽBA SIS OBČINE KRANJ Delavski svet razpisuje dela in naloge vODJE PLANSKO RAZVOJNEGA SEKTORJA P°goji: _ visoka izobrazba ekonomske oziroma družboslovne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali višja izobrazba p0j enake smeri in 5 let delovnih izkušenj. i pogoje2 p^p^ navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi if! ružbeni h moraln°Političnih in drugih lastnosti, ki jih določa !W a°g°vor o kadrovski politiki občine Kranj. v 15 dneh po opravljeni izbiri. Osnovna šola FRANCE PREŠEREN KRANJ KRANJ Kidričeva 49 Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje dela in naloge UČITELJA TELESNE VZGOJE VZGOJE - — žensko, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. SKUPŠČINA OBČINE JESENICE Oddelek za ljudsko obrambo Razpisna komisija pri delovni skupnosti objavlja prosta dela ln naloge REFERENTA ZA CIVILNO ZAŠČITO v oddelku za ljudsko obrambo za nedoločen cas, s Polnim delovnim časom. e8 splošnih pogojev za sprejem na delo morajo kandidati imeti: strokovno izobrazbo pravne ali upravne smeri, dve leti de-vnlh i2kušen. ter izpolnjevati pogoje, navedene v odloku o liT,?V,nih mestih in dolžnostih, ki so posebnega pomena za JU(1Sk0 Ohra^u. /»t - ■--- ■ .»srn obrambo (Ur. list SRS št. 6/77). (V*18- komfI-^V^ z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema raz- r t biri bod J dni po obiavi- 2a pj£' "MMJfcnl kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku KEMIČNA TOVARNA PODNART p. o. Podnart Objavlja prosta dela in naloge IZDELOVALCA ANORGANSKIH KISLIN IN SOLI za nedoločen čas s polnim delovnim časom in tri mesečnim poskusnim delom. Pogoj: — K v* delavec. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev splošni službi v 8 dneh po objavi. Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti razpisujemo prosta dela oz. naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. DIREKTORJA PRODAJE V DELOVNI SKUPNOSTI KOMERCIALA in objavljamo naslednja prosta dela oz. naloge: DELOVNA SKUPNOST KOMERCIALA KRANJ * 2. VODJE ODDELKA ZA ELEKTRONIKO za dela pri vodenju nabave elektro in elektronskega materiala in komponent 3. VODJE ODDELKA KOOPERACIJ za dela pri vodenju in navezovanju poslovnih stikov s kooperanti Iskre Kibernetike 4. VODJE PREVZEMA za vodenje del pri prevzemanju materialov, ki prihajajo v Iskro Kibernetiko TOZD TOVARNA ŠTEVCEV KRANJ 5. SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA za dela pri površinski zaščiti materialov 6. VODJE DELAVNICE za izdelavo mehanskih delov elektronskega programa 7. SAMOSTOJNEGA ELEKTROTEHNIKA za umerjanje zahtevnejših profesionalnih elektronskih naprav 8. SAMOSTOJNEGA ELEKTROMEHANIKA za dela pri montaži tonskih frekvenčnih generatorjev 9. VOZNIKA VILIČARJA nosilnosti 12,5 tone TOZD TOVARNA STIKAL KRANJ 10. SAMOSTOJNEGA PLANERJA I za planiranje sestavnih delov stikalne tehnike TOZD ORODJARNA KRANJ 11. SAMOSTOJNEGA GRAVERJA za graviranje orodij 12. DVA REZKALCA za enostavnejša rezkalska opravila TOZD VZDRŽEVANJE KRANJ 13. ČISTILKE za čiščenje proizvodnih, pisarniških in sanitarnih prostorov TOZD RAZVOJNO TEHNOLOŠKI CENTER KRANJ 14. ČISTILKA za čiščenje laboratorijskih prostorov Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: Pod točko 1.: — visokošolska izobrazba tehniške ali ekonomske smeri, — 5 letne ustrezne delovne izkušnje, — znanje tujega jezika, — obveznost pridobitve zunanjetrgovinske registracije pri GZS, — pogoje, določene z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. Mandatna doba za razpisana dela je 4 leta. Imenovani kandidat bo združeval delo v poslovni stavbi Iskre v Ljubljani. Pod točko 2.: — visokošolska ali višješolska izobrazba elektrotehniške smeri oziroma komercialne ali ustrezne družboslovne smeri s srednješolsko pred-izobrazbo elektrotehniške smeri — šibki tok, — 5 letne ustrezne delovne izkušnje, — vsaj pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika, — ustrezne osebnostne lastnosti za opravljanje komercialnih del. Pod točko 3.: — visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične, ekonomske ali orga- nizacijske smeri, — 5 letne ustrezne delovne izkušnje, — znanje tujega jezika. Pod točko 4.: — visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične ali organizacijske smeri, — 3 letne ustrezne delovne izkušnje, — zaželeno znanje tujega jezika. Pod točko 5.: — 4 letna srednješolska izobrazba kemijske smeri, — 5 letne ustrezne delovne izkušnje. Pod točko 6.: — 4 letna srednješolska izobrazba strojne smeri, — 5 letne ustrezne delovne izkušnje. Pod točko 7.: — 4 letna srednješolska izobrazba elektrotehniške smeri, šibki tok, — zaželene večletne ustrezne delovne izkušnje. Pod točko 8.: — 3 letna srednješolska izobrazba elektrotehniške smeri, — zaželene ustrezne delovne izkušnje. Pod točko 9.: — poklicna šola za voznike motornih vozil, — tečaj za voznika viličarja nad 5 t — najmanj 1 letne ustrezne delovne izkušnje. Pod točko 10.: — 4 letna srednješolska izobrazba tehniške ali ekonomske smeri, — 4 letne delovne izkušnje. Pod točko 11.: — 3 letna srednješolska izobrazba ustrezne kovinarske smeri, — zaželene ustrezne delovne izkušnje. Pod točko 12.: — 3 letna srednješolska izobrazba kovinarske smeri, — zaželene ustrezne delovne izkušnje. Pod točko 13. in 14.: — končana osnovna šola, — zaželene ustrezne delovne izkušnje, — starost nad 18 let. Akontacija osebnega dohodka bo znašala od 20.000 do 23.000 dinarjev. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA KIBERNETIKA, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. GLAS 10. STRAN OGLASI, OBJAVE KOM PAS JUGOSLAVIJA TOREK, 15. JANUARJA]? Strokovna potovanja: Koln — Domotehnica, 4 dni, 5. 2 Stockholm — razstava švedskega pohištva, 4 dni, 7. 2. Basel — gradbena razstava SVVISSBAU, 4 dni, 5. 2. Pariz — otroška in moška moda, 4 dni, 1. 2. Pariz — Pret-a-porte, 4 dni in 5 dni, 11.2. Koln — moška moda, 4 dni, 15. 2. Munchen — japonska razstava iz šogunskega obdobja, 1 dan, 2.2. Stuttgart — Didacta, sejem učil, 1 dan, 26. 2. Koln — sejem železnine, 4 dni, 4. 3. Pariz — svetovni sejem turizma in potovalnih agencij, 4 dni, 11.2. Frankfurt — sejem glasbil, 4 dni, 11.2. ŽITO LJUBLJANA TOZD Triglav — Gorenjka Lesce, n. sub. o., Lesce vfcctf^ Rožna dolina 8 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: ,1. VODJE VZDRŽEVANJA Pogoji: — strojni inženir, 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, — strojni tehnik, 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih 2. VZDRŽEVALCA- KLJUČAVNIČARJA (3 izvajalci) Pogoji: — poklicna šola — strojni ključavničar, — 2 leti delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge se zahteva trimesečno poskusno delo. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi Žito Ljubljana, TOZD Triglav — Gorenjka, Lesce, Rožna dolina 8. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL ŠKOFJA LOKA razpisuje 5 občinskih Priznanj OF v letu 1985 Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri: — razvoju naše samoupravne socialistične družbe, — uresničevanju ustavno opredeljenih družbeno-ekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, — razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti, — krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, — neposrednemu uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja. Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo Žiriji za podeljevanje Priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL škofja Loka, Kidričeva 1, najkasneje do 15. marca 1985. /O ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA Temeljna banka Gorenjske Kranj Na podlagi sklepa 15. izredne seje komisije za delovna razmerja z dne 7.1. 1985 delovna skupnost objavlja dela in naloge 1. IZDELOVANJE KREDITNIH PREDLOGOV IN ANALIZA POSLOVANJA OZD v PE Jesenice 2. OPRAVLJANJE TREZORSKIH IN DEPOTNIH POSLOV v PE Jesenice 3. OPRAVLJANJE KURIRSKIH DEL v PE Kranj Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev se za opravljanje del zahteva: pod 1. — višješolska izobrazba ekonomske smeri, — tri leta ustreznih delovnih izkušenj, pod 2. — srednješolska izobrazba ekonomske, finančne ali splošne smeri, — dve leti ustreznih delovnih izkušenj, pod 3. — osnovna šola, — šest mesecev delovnih izkušenj. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi za dela in naloge pod 1. in 2. točko na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, PE Jesenice, Cesta Maršala Tita 8, pod točko 3 pa na naslov Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, Kranj, JLA 1. O izbiri bodo kandidati obveščeni pismeno v 30 dneh po zaključeni objavi? SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA, p. o. KRANJ S. Žagarja 33 Razpisna komisija objavlja v skladu s 132. členom statuta šole in 13. členom pravilnika o delovnih razmerjih delavcev šole javni razpis za dela in naloge POMOČNIKA RAVNATEI JA ZA TEKSTILNO USMERITEV za dobo 4 let. Pogoji: — kandidat mora poleg pogojev iz 511. člena zakona o združenem delu izpolnjevati pogoje za učitelja ali sodelavca srednje šole, imeti mora pedagoško izobrazbo, strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem procesu. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Staneta Žagarja 33, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidat bo izbran v 30 dneh po objavi razpisa, o rezultatu izbire pa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tekstilne in obutvene šole Kranj ponovno razpisuje dela in naloge POUČEVANJE MATEMATIKE za določen čas (nadomeščanje delavca na služenju vojaškega roka) Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih je predpisal strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje oziroma so določeni z vzgojno-izobraževal-nimi programi. In objavlja dela in naloge 2 SNAŽILK Pogoj: — nedokončana osnovna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj. Nastop dela takoj. Poskusno delo traja en mesec. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo — na razpis v 15 dneh, na objavo v 8 dneh, na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. Tovarna obutve PEKO TRŽIČ n. sol. o. Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo VODENJE RAZISKOVALNE ENOTE Pogoji za sprejem: — zaključena VII. stopnja zahtevnosti — specialist in 5 let delovnih izkušenj na opravljanju razvojno raziskovalnih del, — aktivno znanje dveh svetovnih jezikov, — izpit iz varstva pri delu Posebne zahteve: — sposobnost vodenja in organiziranja, — interes za raziskovalno delo, — kreativnost, — sposobnost sodelovanja: Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi v časopisu Glas na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Cesta Ste Marie aux Mineš 5. O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavnega roka. Izbrani kandidat bo združil delo za nedoločen čas za štiriletni mandat. ELAN Tovarna športnega orodja BEGUNJE NA GORENJSKEM Na osnovi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Športna orodja in DS Skupnih služb in sklepa komisij za de-leivna razmerja TOZD Športna orodja in sklepa komisij za delovna razmerja TOZD Športna orodja in DS Skupnih služb objavljamo dela in naloge 1. ODDELKOVODJE KOVINSKEGA ODDELKA 2. SOCIALNE DELAVKE Pogoji: pod 1. — višja izobrazba strojne smeri, 2 leti delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih, tečaj iz varstva pri delu in trimesečno poskusno delo, pod 2. — višja šola za socialne delavce, 3 leta delovnih izkušenj, — tečaji in seminarji s področja sociologije in psihologije, — pasivno znanje tujega jezika in trimesečno poskusno delo. Pismene prijave z ustreznimi dokazili sprejema kadrovska služba Elana, tovarne športnega orodja, Begunje na Gorenjskem, 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končani objavi. ALPETOUR TOZD ŽIČNICE VOGEL-BOHINJ Objavlja na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge: SPREVODNIKA NA NIHALNI ŽIČNICI Pogoji: — KV delavec s poklicno šolo ali — NK delavec in 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo dva meseca. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 B — 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 60 dni po izteku prijavnega roka. Tovarna obutve PEKO TRŽIČ Delovna skupnost skup1"! služb objavlja v raziskoV« enoti dela in naloge UREJANJE INDOK Pogoji za sprejem: — dokumentalist in eno »-delovnih izkušenj na r. dobnih delih, — strojepisni tečaj, — aktivno znanje tujegaj* zika (angleščina in ščina) Posebne zahteve: — besedna sposobnost, — natančnost, — sposobnost sodelovanj8' — poskusno delo tri mes^ Kandidai naj oddajo pis^j ne prijave z dokazili o izp£ njevanju zahtevanih pog°r v 8 dneh po objavi v kadf^ skem oddelku tovarne. K KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva 27 Komisija za delovna razrn^ j a na podlagi sklepa objav« oglas OPRAVLJANJE KADROVSKO -SAMOUPRAVNO-INFORMATIVNIH DEL — tajnik samoupravnih * ganov, kadrovik Kandidati morajo za op^ vijanje navedenih del in ^ loge poleg splošnih P°&0h določenih z zakonom \W njevati še naslednje pog^ — da imajo končano stf šolo 11 tel Pl Pr zite glob« lefo CE* Pl Tel Pr DR\ Pi zar« Pi 6.001 Pi TEL Pod Pi renj P RO] fon P l.P P gor 46, P sim Le P 35 Ble F kov I ted H njo ekonomsko najmanj 5 let ustrez1 delovnih izkušenj, — da obvladajo strojepisja Poskusno delo je tri mes^ Delovno razmerje se skl* za nedoločen čas. Kandi^ naj pismene prijave o izPJ\ njevanju zahtevanih pogw dostavijo v 8 dneh po obj* naslov: Kovinsko poof. na t je Kranj, Šuceva 27, Kraj BEOGRADSKA BANKA Temeljna banka Ljubljana« Titova 38 Komisija za delovna razni*. delovne skupnosti objavlja „ slednja dela in naloge za vno enoto Kranj: 1. OPRAVLJANJE LIKVI^ TORSKIH OPRAVIL po dinarsko deviznih _ za občane in usklajevanj* 'jj čunov po dinarskih devi^ poslih za občane Pogoji: - — srednješolska izobrazba nomske smeri, gimn&iU PTT, — pasivno znanje enega tuj jezika, — 2 leti delovnih izkušenj podobnih delih in nalogaJK — dvomesečno poskusno ■ izmensko delo 33 Te Vi t Pla Kr 1 10 ka ] lef tn K( St 26 19 m tn 12 Je 2. PRIPRAVNIKA s končano ekonomsko njo šolo Prijave z dokazili o izpolni* j nju pogojev naj kandidati ljejo v 8 dneh po objavi n*J[ slov Beogradska banka, Tefl^j na banka Ljubljana, Titov*j Dela in naloge bomo zdru^S za nedoločen čas, razen pod j ko 2., kjer bomo sklenili de\°j razmerje za določen čas (E2. s katenm lahko vo-• glohnif 6nega otroka na kateremkoli I *ZSSŠgSgvozi4ku (PEG)- m (£tŽ«m 25 do 180 k8 težke PRAŠI-IW. Ve£.123' Podnart 15559 T«^A'stara4in8tedT8 Prodr- — v Radovljici. Reden plačnik. Darja Pivec, Kolodvorska 7, Bled 294 Kupim enosobno STANOVANJE v Škofji Loki. Telefon 60-122 295 Enosobno STANOVANJE ali večjo GARSONJERO, opremljeno v Radovljici, Lescah ali Bledu, vzamem v najem za eno leto. Plačilo v naprej. Telefon 74-186 301 posesti DRV°r ,48 metrov suhih bukoyih Pronl08^' Lenart 1 • Cerklje 279 f *a reio t™ dve TELIČKI, rjave pasme, ■ Pri2,Jama 4- Mavčiče 280 6.000 Hiam^ novo PLINSKO PEČ za K3£ Telef°n 21-340 popoldan 281 TELlffi KRAV0 in 7 tednov staro P°dhomQ7apPleme' Anton Zupan' PrrJ ' Gorje 282 fenie t? ,175-"trski HLADILNIK go- Prod f°n23-471 283 ROLBn"1 DoP°moma novo snežno fon 83 i4PnklJuček na kultivator. Tele-Prodfl 284 1, Podna* Suha trda DRVA. Praproše Prod« 296 goreni« o kornbiniran ŠTEDILNIK 46 Kri >vetka Koman, C. na Klanec p*Jm, tel. 26-186 297 simenfi? 10 dni staro TELIČKO Lesce ' kontrola. Hraše 34, PrnH 298 ^ 35 KM aT^_. TRAKT0R ferguson, V najem vzamem GARAŽO v Stra-žišču. Ponudbe pošljite na naslov: Urh, Šolska 4/A, Kranj 302 zaposlitve_ Takoj zaposlim ŠIVILJO ali žensko, ki, ima veselje do šivanja. Telefon 064/45-316 162 MIZARSKEGA POMOČNIKA in DELAVCA zaposlim. MIZARSTVO Hafner, Zasavska c. 2, Kranj 163 Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Sašo Roš, Mlaka 2, Radovljica 303 Iščem ZlVILJO za serijsko šivanje. Šifra: Dober zaslužek 308 prireditve JESENIČANI! Prijavite se v plesni tečaj, ki bo vsak četrtek v HOTEL POŠTI. Pričetek tečaja 17. 1. 1985 ob 19. uri ZAČETNI TEČAJ za mladino in starejše. Ob 20.30 NADALJEVALNI TEČAJ. Vpis pol ure pred pričetkom v HOTEL POŠTA 177 l\M T »»"iiviuii itigu.wii,----------- B^!teL77?«rhi Sebenje 78m- Zaij obvestila ko^°?am PRAŠIČA za zakol. Benedi-a 5, Kranj Prodam TELICO simentalko, staro 3 ^ne, za rejo. Vovk, Koritno 5, Bled » 309 Kupim__ .Kupim bele otroške DRSALKE št. ■%Telefon 28-264 dopoldan 290 T Kupim 200-kilogramsko TEHTNICO. ielefon 22-318 291 vozila olfe*110 Prodam 2 ZIMSKI GUMI s £ausči za 7Q101 štirnova 10, 137 KranT1 2a Zastavo ^anJ. - tel. 21-970 Prodar lm 7.uam karambolirano ZASTAVO "i. Gorenja vas 68, Reteče, Škofja Lo- PEUGEOT 204, prodam (za dele). Te-lefon 28-427 252 Glodam prednjo HAVBO za Z-101 UiL- Telefon 62-654 od 16. ure dalje 285 tr.Y8odno prodam ŠKODO 120 L, le-KlZ1971 • Partizanska pot 12/A, Kranj, Mokrica K 286 SteHpadLSelitve Pro°am 126"P- Justina 2& Moša Piiade 13, Kranj, tel. 40-924 287 19741°° Prodam VW 1200 J, letnik m ah zamenjam za drug avto. Kar-p \emč' ženska 24. Bled 288 tnSkS?^ dobro ohranjen VW 1200, le-12 £A VJ' registriran za celo leto, cena JeS> Dušan Kogoj, Tomšičeva 98/A, Pšenice 6 289 lefnn^ GUME za diano, prodam. Te-eton 27-272 - int. 390 dopoldan 300 ^odam ZASTAVO 101, letnik 1977, "c- zgornje Duplje 6 stanovanja Sta^B°' kuninJo in kopalnico oddam. nikD ša na relaciji Kranj-Smled-K- Ponudbe pod: Večje predplačilo . 292 . ASKRA TELEMATIKA vzame v na-gF» ali kupi dvosobno STANOVANJE, C2 ^eljivo, v Kranju, za svojega de-Tel«T Fonudbe pošljite na naslov Iskra »ernatika, oddelek za družbene zade-28iu»,Jublianska> c. 24/A, Kranj, tel. iS1-int. 26-63 298 GadoI3 dr^žina nujno vzame v najem V^SONJERO ali enosobno STANO- VANJ avto-Tu-prome- a na Bledu ali okolici, lahke tudi Usreće ZNESLO V TOVORNJAK i dobila o/7 Voznica osebnega a A Palic jo w"i a Milena Zupin iz a ttii riei! *■ nuJe ranjena v pre 'I r'uaria a' ki se Je v četrtek, 10. ja-I Ca se godila na Visokem. Vozni-* fjakom Y.°yinku srečevala s tovor-I se m' • ^e zaviJal v križišče. Da I Pa jo SU 1Z0gnila. Je zavirala, tedaj ^esl0 n« na 2asneženem cestišču za-V° so hirnost v tovornjak. Zupino-cm CerJueJe ranjeno odpeljali v Klini- ^ESMRTI POVOZIL PEŠCA se fe*ICE - V petek, 11. jamiar-^et»»a n«»na Jesei"cah zgodila pro-lrt*v v!fSrMča» ki ie terjala smrtno k*2 P«nuZn- koml>iJa, 46-letni Ja-Usni ,z. Radovljice je pri avto-PrN kri*?-JI Kacina nekaj metrov Na ia sc?m opazil, da mimo pre-c v'ral ii>esce Prečka cesto pešec. P^ke iT 4Vendar je kombi zaradi v ' star , 2drsn>l- Pešec Jože UI-1**110 vjh^J ,et. doma z Jesenic, je ?t°gair!:'JVendar se ni umaknil, ll UdarU lSdHo- P" Padcu je z gla-i ,ežal ni asfaltno površino in Se*«ško ka^esten• prevozom v »oinišnico pa je. umrl. D. Ž. ELEKTROINSTALACIJE napeljujem. Kličite po tel. 60-584 po 20. uri 172 MESARIJA »KUNEJ IVANKA« Obveščam vse stranke, da bo MESARIJA V Šenčurju pri Kranju zopet odprta. Se priporoča z dobrimi specialitetami. Nov delovni čas: v ponedeljkih zaprto, v torkih četrtkih in petkih odprto od 7. do 12. ure in 14. do 18. ure, v sredah od 14. do 18. ure in v sobotah od 7. do 13. ure 173 GRADITELJI! Kompletne načrte za prizidke, delavnice, gospodarska poslopja, adaptacije, nadzidave izdelujemo po naročilu ali pa lahko izberete tipske načrte. Telefon 061-322-502 304 GIP GRADIŠ - TOZD GE JESENICE, obvešča, da ima v kuhinji v samskem domu v Struževem 3/A (Kranj), na razpolago dnevne ostanke hrane, primerne za prehrano prašičev. Cena po dogovoru. Interesenti se lahko zgla-sijo na naslov: GIP Gradiš — TOZD GE Jesenice, Prešernova 5, Jesenice, tel. 81-840 305 PLANINSKO DRUŠTVO BOHINJSKA BISTRICA Vse ljubitelje planin in smučanja obveščamo, da ponovno od 1. 1. 1985 obratuje KOCA dr. JANEZA MENCINGERJA. V zimski sezoni obratuje koča sočasno z žičnico na Kobli. Hkrati obveščamo, da za to zimsko sezono ali po dogovoru iščemo mlajšo UPOKOJENKO, ki ima veselje do dela v planinski postojanki. Zainteresirana naj se javi pri tov. Francu Arhu, Grajska 4, Bohinjska Bistrica. Požari VŽGALO SE JE OLJE Korensko sedlo — V kuhinji Turističnega servisa Kompas na Korenskem sedlu je minuli torek nastal požar. Ko kuharice ni bilo v kuhinji, se je v štedilniku za praženje krompirja vžgalo olje. Menda je pregorelo električno stikalo, ki uravnava temperaturo. Pregreto olje je zanetilo požar, ki sicer ni napravil večje škode, saj so ga nemudoma pogasili delavci milice. OTROŠKA IGRA Z VŽIGALNIKOM Žiri — V četrtek, 10. januarja, je rdeči petelin uničil dobršen del stanovanja Fortunovih iz Žirov. Potem ko so že vsi odšli k počitku, se je namreč 3-letni Ažbe igral z očetovim vžigalnikom in zanetil umetno krzno na kavču. Ogenj se je hitro razširil po dnevni sobi in nato še v spalnico in ostrešje podstrešnega stanovanja. Uničil je kar za milijon dinarjev stanovanjske opreme. Požar so omejili in zadušili gasilci iz Žirov. HUDE OPEKLINE ZARADI NEPREVIDNOSTI Radovljica — 29-letni Mujo S., ki začasno stanuje v Radovljici, je v četrtek, 10. januarja, prišel k prijatelju Hasanu L., da bi pri njem prespal. Nekaj pred polnočjo, ko je Hasan odšel popivat, je Mujo sklenil v stari peči na trda goriva zakuriti, vendar mu drva niso hotela zagoreti. Polil jih je z bencinom in zažgal, ker pa se ni pravi čas umaknil, mu je ogenj bruhnil v obraz in ga močno opekel. Požar, ki se je razširil na pod in strop, so pogasili radovljiški gasilci, ranjenca pa so odpeljali v bolniš- nicvi D. Ž. najdeno Na Klancu v Kranju sem našel psa OVČARJA, starega 8 mesecev brez značke. Informacije na tel.: 21-876 ali 22-185 ostalo Nujno potrebujem 20 SM posojila za dobo 4. mesecev z dobrimi obrestmi. Šifra: Dobre obresti 179 Iščem VARSTVO za 9-mesečnega otroka v Podlubniku ali Novem svetu. Telefon 61-748 od 19. ure dalje 306 Zamenjam plemenske OVCE z ja-gnjeti za BIKCA. Rogelj, Sp. Jezersko 307 Tovarna klobukov ŠEŠIR, p. o. Škofja Loka Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ČISTI LKE v obratu na Spodnjem trgu, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: — končana osnovna šola. Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov: Tovarna klobukov Šešir, p. o. Škofja Loka, Kidričeva 57, v 15 dneh po objavi. ŽG - ŽTO LJUBLJANA TOZD za promet Jesenice Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta delovna mesta za: - 7 VOZNIKOV VILIČARJEV za potrebe blagovnega skladišča železniške postaje Jesenice Pogoji: — izpit za voznike viličarjev, — izpolnjevanje zdravstvenih pogojev, — vsaj eno leto delovnih izkušenj. Zaposlitev je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusna doba traja dva meseca. Rok za sprejem prošenj je 15 dni po objavi. @ LOTERIJA Srečka din St. 70 160 150 400 6140 • 600 61 120 81 120 091 200 1841 1.000 28261 4.120 86441 6.000 86921 10.000 96321 8.000 358331 30.000 82 120 92 80 4682 1.120 62812 6.000 85952 10.000 095312 30.000 191382 30.120 33 100 63 140 7293 600 8203 600 51893 4.000 451383 30.000 17404 4.000 113194 2.000.000 281074 30.000 362044 30.000 Srečka din št. 35 100 75 100 02755 4.000 90475 8.100 16 80 7426 800 17 80 47 140 97 80 177 200 687 200 24767 6.000 79907 4.000 201177 1.000.200 203257 100.000 401897 30.080 8 60 83868 6.060 292828 30.060 353908 830.060 9 60 0279 660 1379 2.060 5039 860 013159 30.060 399319 20.060 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega MILANA KALANA se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje in vence. Zahvaljujemo se organizatorjem pogrebnih slovesnosti iz Kamne gorice. Prisrčna hvala sodelavcem iz WO Anice Černejeve iz Celja in tabornikom II. grupe Celje. Zahvaljujemo se pevcem za zapete žalostinke, govornikom za poslovilne besede, gospodu župniku za pogrebni obred in vsem, ki so nam izrazili pisna in ustna sožalja in besede tolažbe. Posebna zahvala velja zdravnikom in sestram Onkološkega inštituta Ljubljana ter Zdravstvenemu domu Radovljica za lajšanje bole-r čin. ŽALUJOČI: mama, brat z družino in sestre z družinami Kamna gorica, Ljubljana, januarja 1985 ZAHVALA Ob smrti naše mame, babice, prababice in sestre ANGELE VOVNIK se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč v težkih trenutkih, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem pa za izraze sožalja. Hvala g. župniku za obiske na domu ter(.lepo opravljen pogrebni obred, dr. Žgajnarju in dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje, pevcem pa za sočutno petje. Še enkrat hvala vsem, ki ste karkoli pomagali in jo v velikem številu spremili na zadnjo pot. VSI NJENI Tupaliče, 10. januarja 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica ZVONETA MUŠIČA Ul. 1. avgusta 7, Kranj se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, darovane vence in cvetje vsem sorodnikom, znancem, še posebno tistim, ki so nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani, sodelavcem Iskre TOZD ERO Kranj, Merkurja — TOZD Trgovske storitve ter Save — TOZD VLP Puškama. Posebna zahvala Kliničnemu centru — Nevro-kirurški oddelek Ljubljana, godbi, pevcem, govornikom ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 10. januarja 1985 Zaspal je oče, na rokah zaspal, zasnul nad črno mizo sključen, od vsakodnevnih borb ubit, izmučen — in svetel dan je zunaj zasijal. (Kosovel) ZAHVALA 3. januarja je za vedno zastalo dobro srce našega ljubega moža, očeta, brata, dedka in pradedka JANEZA SODJA p. d. Mentnov a ta Za zdravljenje in nego med njegovo težko boleznijo se zahvaljujemo zdravnikom in sestram Kirurškega in Internega oddelka Bolnišnice Jesenice. Še posebej smo hvaležni dr. Pogačniku in njegovi ženi Veroniki, ki sta našemu očetu v času bolezni stala ob strani s toplo človečnostjo, mu vlivala vero v življenje in ga bodrila. Prisrčna hvala dr. Mencingerju, dr. Rcsmanu za pozornost in obiske na domu. Hvaležni smo tudi prijatelju Vidu Fabjanu za nesebično pomoč. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prekrili^rob s prelepim cvetjem in očeta spremili na njegovi zadnji, mrzli in viharni poti. Prisrčna hvala vsem, ki so nam izrazili tako globoka pisna in ustna sožalja, pevskemu zboru DPD Svoboda Zabreznica za ganljivo petje, gasilcem za častno stražo, duhovniku za opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede. HVALA VSEM, KI STE IMELI NAŠEGA OČETA RADI! ŽALUJOČI: žena Cilka, sin Janko, hčerki Milena in Božena z družinami, sestra Marija in drugi sorodniki Blejska Dobrava, Radovljica, Gorje, v januarju 1985 Deseti dan varstva pred snežnimi plazovi Premalo zanimanja izven planinskih vrst Poljče — Planinska zveza Slovenije je s svojima komisijama za vzgojo in izobraževanje ter za Gorsko reševalno službo letos že desetič pripravila dan varstva pred snežnimi plazovi, osrednje tovrstno izobraževanje v naši republiki. Namenila ga je vsem, ki jih po kakršnemkoli opravilu privede pot v zasnežene gore; zlasti zato, da bi se seznanili s snovjo in tehniko, potrebno za samozaščito pred to veliko objektivno nevarnostjo v gorah. Žal se mi je minulo soboto zbralo v republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah, kjer je prireditev potekala, le 56 tečajnikov iz planinskih društev in alpinističnih odsekov ter 25 inštruktorjev iz slovenskih postaj GRS. Zanimivo izobraževanje pa kot ponavadi ni privabilo članov smučarskih, taborniških in drugih organizacij ter gozdarjev, lovcev, cestarjev, miličnikov in še katerih delavcev, ki bi jim utegnilo takšno znanje priti prav. Omeniti je treba, da organizatorji razpošljejo vsakič prek 250 vabil za udeležbo na prireditvi. Čeprav je bilo letošnje usposabljanje oteženo zaradi pomanjkanja snega, je vseeno povsem uspelo. Znani strokovnjaki so v teoretičnem delu analizirali lanske nesreče zaradi plazov doma in v tujini. Koristna so bila tudi predavanja o pripravah na pot v zasnežene gore z vidika varstva pred plazovi, preobrazbi snega kot dejavnika nevarnosti plazov, izdatnosti snega kot vzroka za nastanek plazov in poškodbah zaradi mraza in plazov. Inštruktorji GRS so posebej obravnavali možnosti za ugotavljanje nastanka plazov in nekatere novosti v reševanju ponesrečenih v plazu. Med nedeljskim praktičnim delom na terenu pa so udeleženci preizkušali trdnost snežne odeje in se učili postopkov pri iskanju zasutih v plazu. Planinska organizacija si prizadeva, da bi svoje članstvo čimbolj se- Loški lovci ustrelili medvedko Zlobneži trdijo, da je nameravala medvedka, ki seje ob novem letu zatekla v bližino Škofje Loke, narediti red na občini, ker so se ji zamerili lovci, ki so hkrati tudi vodilni ljudje v občini (župan in partijski sekretar sta namreč vneta člana zelene bratovščine). Prav zato naj bi tudi tako hitro organizirali lov nanjo in jo lovili toliko časa, da je prerešetana od strelov in pregona onemogla. Toda to je le šala. Ni pa šala, da je bilo kar precej žena Joških lovcev prikrajšanih za silvestrovanje in novoletno praznovanje, ker so možje prezebali v gozdu. Ko namreč lovec ugotovi, da bo lahko videl medveda in da bo lahko celo streljal nanj, pozabi na vse drugo. Tudi na ženo in novo leto. V ponedeljek, 31. decembra, se je skupina lovcev, članov lovske družine odpravila lovit divjega prašiča. Lovili so ga na Andreju nad Zmin-cem. To je hrib v bližini Škofje Loke, bliže Puštalu kot Zmincu. Ko so na preži čakali prašiča, kasneje je kapitalnega merjasca ustrelil Stane Hri-bernik, se je pred puške Lojzeta Mlakarja, Fedja Vraničarja in Janeza Pleška-mlajšega pripodila divja žival. Zaradi oddaljenosti tedaj niti niso videli, da so streljali na medvedko. Šele ko so šli gledat sledi, so videli, da so zgrešili medveda in da ga je eden od njih gotovo tudi ob-strelil, saj so na tleh opazili nekaj kapelj krvi. Lojze Mlakar in Janez Pleško sta se takoj odpravila po medvedji sledi, vendar se je že mračilo, zato so se dogovorili, da se zberejo naslednji dan dopoldne. Če so medveda zadeli, je bil namreč odstrel nujen. Mrzlo novoletno sonce je lovce že dobilo v gozdu. Ugotovili so, da se je medved zatekel v Bodoveljsko grapo, približno 500 metrov nad Termi-ko prečkal cesto in se zatekel v hosto na hribu Svetega Petra. Lovci so hitro ugotovili, kje približno se nahaja, povabili so še druge lovce in ob 12. uri začeli pogon. »Zaštantali« so območje, kjer so slutili medveda, Lojze Mlakar in Tomaž Prevodnik pa sta s šolanim psom odšla po stopinjah. Kmalu je počil prvi strel in čez čas priteče Jure Poljanec povedat Plešku in Vrani-čarju, da je streljal na medveda, ki se je zavlekel v smrečice pod njunima prežama. Pleško je potem odpeljal nekaj lovcev po eni strani gozdička navzdol, Poljanec pa ostale po drugi. Toda medved jo je ubral iz gozdička naravnost pred Vraničarje-vo puško, zastreljen padel, vendar se je spet pobral in jo ubral navzgor. Zadel ga je še Tomaž Pire. To pot je medved padel in se zavalil med smrečice. Lovci so vriskali in se veselili ulova, prepričani, da medved leži mrtev med drevjem. Toda ko so ga šli iskat, je bila tam le široka sled, medveda pa nikjer. Jure Poljanec jo je ubral po sledi in videl, da gre medved proti drugemu bregu. Tam sta ga že čakala Tone Poljanec in Stane Porenta, ki mu je tudi zadal smrtni strel. Medved se v hribih škofjeloške občine večkrat pojavi. Tako blizu Škofje Loke pa so ga letos izsledili prvič. Lovci menijo, da sta spomladi v ta konec prisopihala dva mlada medveda, saj je enega pred približno dvema mesecema ustrelil Simon Pleško ne prav daleč stran. Lovski plen novoletnega lova pa je bila medvedka, težka 75 kilogramov. Lovci so se dogovorili, da bodo zverini zaradi njene trdoživosti dali častno mesto v novem lovsko-ribi-škem domu na sotočju obeh Sor. Medvedko bodo nagačili in bo kot pomembna trofeja krasila njihov društveni prostor. L. Bogataj Končno načrt mesta Kranja le stoji — Priznati moramo, da imajo vsa podeželska turistična društva table z načrtom kraja in z začrtanimi potmi do turističnih točk. Bolj ali manj skromne, seveda, toda imajo jih, Kranj pa je zanjo potreboval dolgo. Lani so jo naredili tudi Kranjčani — naročili so jo v ateljeju za propagando Kokelj na Bledu, kjer so naredili tudi vse lične reklamne kozolce za Šobec in Bled. Naredili so lepo, pregledno tablo: na eni strani načrt ulic mesta Kranja, ki ne bo služila le prišle!:om, ki ne poznajo Kranja, temveč tudi starim Kranjčanom, saj le malokdo pozna ulice po nanovo riaseljeni Planini in drugod, na drugi pa panoramska karta Kranja z okolico, ki bo namenjena predvsem turistom. A ko je bila tabla vendarle tu in so jo turistični delavci hoteli postaviti, se je zataknilo. Želeli so jo imeti kje blizu turističnega društva in predlagali so zelenico Trga revolucije v Kranju. A takoj so se dvignili urbanisti in še nekateri, da Trg revolucije ne prenese nobene table, da je trg v celoti spomenik in da tabla mora drugam. Predlagali so tudi, da bi jo postavili pred Creino, tam. kjer stoji brunarica, saj bi se v obliki kozolčka podala na zelenico ob njej. A tudi tam nt dobila dovoljenja. No, zdaj je dobila svoje mesto pred Globusom. Tu je pred glavnim vhodom v trgovino resnično vsem na očeh in v miru si jo bo lahko ogledal vsak, ki ga bodo zanimale ulice Kranja in izletniške točke. Da jo le imamo in da je — postavljena. DD - Foto: F Perdan znanila z nevarnostmi snežnih plazov prek raznih vzgojnih programov. Del le-teh so, kot je naglasil načelnik GRS Slovenije Danilo Skerbinek, tudi redni dnevi varstva pred plazovi v republiki in pozneje po posameznih pokrajinah, s katerimi skušajo slediti dosežkom razvitejših alpskih dežel na tem področju. Da bi to dosegli, je še ocenil, bo treba povečati zanimanje za varstvo pred plazovi tudi izven planinskih vrst. Hkrati bo nujno zagotoviti na domačem trgu tehnično opremo, ki je-v pomoč pri iskanju zasutih v plazu. S. Saje Obvestilo naročnikom! Letos prehaja Časopisno podjetje Glas na računalniško vodenje naročnikov in naročnin. Zato prosimo naročnike, da z razumevanjem upoštevajo morebitne napake pri pošiljanju položnic za plačilo časopisa Gorenjski glas za prvo polletje 1985. Obenem prosimo vse na-ročneke, da nam takoj sporočijo spremenjene naslove, da ne bo prihajalo do nepotrebnih napak in reklamacij. Časopisno podjetje Glas Kranj _s Taborniki na zimovanjih Kranj, Škofja Loka — Nekatere občinske zveze tabornikov na Gorenjskem so se tudi letos odločile za zimovanja predvsem mlajših članov med počitnicami. Enote Zveze tabornikov občine Kranj so pripravile zimovanja v več krajih. Približno 90 tabornikov, med njimi okrog 60 otrok iz odreda Stražni ognji, je od 12. do 18. januarja na zimovanju v osnovni šoli v Mojstrani. V taborniški koči na Joštu zimuje od 12. do 19. januarja približno 30 tabornikov iz odreda Albin Drolc, prav toliko članov odreda Stane Žagar-mlajši pa bo v koči od 19. do 26. januarja. V tem času bodo zimovali v osnovni šoli v Dražgošah tudi taborniki Kokr-škega odreda iz Kranja in Gorenjskega odreda iz Cerkelj; vseh skupaj bo približno 60. Okrog 30 članov odreda Črni bor z Golnika pa bo na zimovanju v Gozdu pod Kriško goro od 21. do 25. januarja. Odred Svobodni Kamnitnik iz Škofje Loke organizira zimovanje za mlajše člane od 15. do 19. januarja, za tabornike in tabornice pa od 23. do 27. januarja; obe skupini, v katerih bo po približno 40 udeležencev, bosta nastanjeni v osnovni šoli v Le-skovici. Tod bo Zveza tabornikov občine Škofja Loka pripravila med 19. in 23. januarjem tudi vodniški tečaj. Odred Zelenega žirka iz Žirov pa bo za približno 30 članov organiziral zimovanje v osnovni šoli Vrh nad rovtami od 18. do 22. januarja. Taborniki so pripravili za zimovanje pester spored aktivnosti. Večino časa bodo preživeli na snegu ob učenju smučanja in raznih taborniških igrah. Nekateri bodo imeli vmes tudi taborniško gozdno šolo, med katero bodo spoznavali predvsem taborniško življenje v zimskih razmerah; urili se bodo v postavljanju bivakov in iglujev, nuđenju prve pomoči pri poškodbah smučarja in drugih spretnostih, prirejali bodo tudi krajše izlete v okolico. Prosti čas bodo zapolnili z osvajanjem taborniških veščin in kulturnimi nastopi. S. Saje NKETA Nad plazove z razstrelivom Poljče — V 16 slovenskih postajah Gorske reševalne službe je približno 50 članov usposobljenih tudi za namerno proženje snežnih plazov z razstrelivom. Ta dejavnost je zelo potrebna, saj je v lani izdelanem katastru snežnih plazov v Sloveniji evidentiranih okrog 200 večjih plazin, ki ogrožajo ceste in druge objekte na raznih krajih; za primer, samo v škofjeloški občini je kar 37 nevarnih plazin. Kljub takšni ogroženosti pa je pri nas še vedno malo storjenega za ugotavljanje nevarnih mest za plazove in preventivno ukrepanje. Največkrat pokličejo minerje plazov na smučišča, da z odstrelitvijo plazov preprečijo morebitno nesrečo. Drugače je v sosednjih alpskih deželah, kjer je ta dejavnost zelo razvita. Eno od prizadevanj, da bi se jim v tem približali, je vsakoletni tečaj za minerje, ki ga prireja podkomisija za snežne plazove pri GRS Slovenije. O njem smo se pogovarjali s tremi udeleženci letošnjega tečaja v Poljčah pri Begunjah. in pozneje tudi netrzajnih topov. T« naloge opravljamo sedaj z razstreli-vom, česar sta se pri nas prva lotil* Marjan Salberger in Tone Kralj' Minerji skrbimo za odstreljevanje plazov, ki ogrožajo cesti od Tržič* proti Jelendolu in Ljubelju pa smU' čišče na Zelenici. Vsako leto imamo kaj početi. Naša prizadevanja ceni' jo predvsem smučarji in gorniki drugi pa jih bolj malo razumejo. Danes postaja pirotehnika prav* umetnost, zato je treba stalno sledi' ti njenemu napredku. Pri tem in ob" navijanju znanja nam pomagajo tečaji. Glede na to, da smo amaterji-nam je usposabljanje toliko bolj p^ trebno.« t Danilo Belšek iz Kamnika, načelnik odseka za minerje snežnih plazov: »Letos smo izvedli že deseti tečaj za minerje iz vrst Gorske reševalne službe, žičničarskih organizacij in cestarske službe. Na teoretičnem delu tečaja udeleženci spoznavajo osnove miniranja, seznanjajo se z novostmi iz sveta ter pregledujejo delo v preteklem obdobju. Temu sledi preverjanje strokovnega znanja s testom. V praktičnem delu se učijo ravnati z raznimi vrstami razstreliva. Na letošnjem tečaju — udeležilo se ga je 38 minerjev, od tega 3 novi — je bilo delo nekoliko ovirano zaradi pomanjkanja snega. Vsakoletna srečanja so vseeno za vse zelo koristna za pridobivanje izkušenj. Sedaj je že 70—80 odstotkov vseh naših intervencij uspešnih, žal pa so še vedno omejene zlasti na smučišča.« Vili Globočnik iz Tržiča, miner in član podkomisije za plazove pri GRS Slovenije: »Tržičani smo začeli z namernim proženjem snežnih plazov že pred približno dvanajstimi leti, ko smo odstreljevali plazove nad Zelenico z izstrelki minometov Vinko Crnič iz Bovca, gorski reševalec in miner: »Udeležil sem se že prvega tečaja, ki je bil desetletje nazaj v Bovcu. Odtlej stalno sodelu' jem na njih. Čeprav se snov pon8' vlja, predavanja niso enolična. Le* tos, na primer, smo obravnavali ne* srečo treh avstrijskih minerjev p*1 delu; analizirali smo njihove napa' ke in dobili novo izkušnjo za varno ravnanje z razstrelivom. Zadnji dve leti grem gotovo 2—3-krat vsako zimo na odstreljc vanje plazov pod Kaninom. Minira' nje opravljajo"delavci Kompasov^1 žičnic na kaninskem smučišču; pO/ nekod delajo z odstreljevalno žični' co, na težko dostopne kraje pa mO' rajo peš. Takrat priskočim na pO' moč pri zavarovanju delavcev i*1 prenosu streliva z vsemi izkušnja' mi gorskega reševalca. Čeprav jf delo naporno in nevarno, ga ne mi' slim opustiti.« Besedilo in slike: Stojan Saje Železniški mostovi bodo ostali Jesenice — DINOS Ljubljana je zaprosil skupščino občine Jesenice, da mu dovoli odstranitev in razrez železniških mostov na opuščeni železniški progi Jesenice—Rateče. DINOS se ukvarja z zbiranjem in predelavo sekundarnih surovin in obenem opravlja kasacije, se pravi, demontažo in razrez raznih jeklenih konstrukcij. Ljubljansko podjetje je obenem tudi prepričano, da bi z razrezom opuščenih železniških mostov prispevali k lepšemu okolju Zgornjesavske doline. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja skupščine občine Jesenice je za predhodno rnne1^ zaprosil republiški komite za ?\ met in zveze Ljubljana ter kr*^ vni skupnosti Kranjska gora1 Dovje-Moj strana. Pri Železniškem gospodars^. Ljubljana so bili mnenja, naj ; razredu železniških mostov c# čajo krajevne skupnosti in p&\ valci Zgornjesavske doline, pr^ vsem pa kmetje, ki imajo ob gi zemljišča.' Obe krajevni sV-A nosti se nista strinjali z odstrani vi j o mostov, saj mostovi slu*« občasno za obvoznice in poti- * ko vsaj za zdaj železniških & stov ne bodo odstranili. D. Sedej Evropska namiznoteniška super liga V Kranju dvoboj Jugoslavija : Madžarska Dvoboj evropske namiznoteniške superlige bo 6. marca v športni dvorani na Planini. Kranj — V počastitev 40-letnice namiznega tenisa v Kranju bo 6. marca v športni dvorani na Planini dvoboj petega kola evropske namiznoteniške superlige med Jugoslavijo in Madžarsko. Dvoboj bo pripravil Namizno-teniški klub Kranj s pomočjo telesnokulturnih organizacij ter kranjskega in gorenjskega združenega dela. Kakovostna namiznoteniška prireditev, na kateri bomo videli najboljše jugoslovanske in madžarske mojste bele žogice, je del prizadevanj kranjskih namiznoteniških delavcev, da bi med mladimi povečali zanimanje za namizni tenis in Kranju povrnili nekdanji ugled. Evropska, jugoslovanska in slovenska namiznoteniška zveza niso brez razloga zaupale Kranju pripravo in izvedbo tako pomembnega dvoboja. Kranjski namiznoteniški delavci so se namreč v preteklosti že večkrat izkazali z uspešno izvedbo mednarodnih tekmovanj. Pred sedmimi leti so v počastitev 50-letnice namiznega tenisa v Sloveniji pripravili dvoboj med Jugoslavijo in Kitajsko in leto zatem še dvoboj evropske namiznoteniške super lige med Jugoslavijo in Švedsko. Odbor za pripravo in izvedbo dvoboju Jugoslavija : Madžarska — vodi gu Milan Bajželj — se je v četrtek sestal na prvi seji, na kateri je pregledal do sedaj opravljeno delo in se dogovoril za nadaljnjo dejavnost. Člani odbora so bili enotnega mnenja, da je treba storiti vse, da bo dvoboj kakovostno in dobro obiskana namiznoteniška prireditev. (cz) Zahvala darovalcem! Škofja Loka — Center slepih_^ slabovidnih dr. Antona Kržišni^ iz Škofje Loke se zahvaljul vsem, ki so namesto novoletn1 čestitk, žalnih vencev, sporni'1 skih daril in iz humanih na**1*' nov podarili denar kot pomoč o& bam, prizadetim na vidu. i, Darovali so: Stane Rupar, P^i lubnik 124, Škofja Loka, 14°^ dinarjev, stanovalci stolpnice J. Kidričevi 15, Ljubljana, 4700^, narjev, Cvetka Maksim, P»r\,, zanska 41, Škofja Loka, 2000 * narjev, Srednja mlekarska l, kmetijska šola Kranj, 5000 ^ narjev, Saša Slavec, Ta** 40 b, Ljubljana, 20.000 dinarj* j OOS DSSS Tekstilindus Kr*>["' 5000 dinarjev in Alojz Blaž"'*' Luže 28, Šenčur, 60.000 dinari«^, Vsem hvala, časopisu GoteK ski glas pa hvala za brezplac objavo! J