Informator krajevne skupnosti Mirna * št. 3 * oktober 1999 * Izhaja po potrebi
'Avte	■^.-MK&aanrA^iMmm im     ».«, .-■■».i  »n m.  .. ... ..; ** I-!,,*  
hm
Zlata jesen s čudovitimi in bogatimi darovi prihaja tudi v naše vinske gorice. Naši vinogradniki na področju Debenca, Stana, Praprotnice, Stare Gore, Gorenjske Gore in drugih goric se že veselijo trgatve, nekateri pa že poizkušajo mošt zgodnjih sort. Priprave na trgatev so v polnem teku. Res nam je letos prvega septembra zagodla toča in v poletnih mesecih bolezen vinske trte, toda trud vinogradnikov bo očitno poplačan z naklonjenim vremenom in visokimi temperaturami v mesecu septembru. Prav ugodno vreme obeta čeprav količinsko manjši toda vrhunski letnik, kar bo ponovno dobro izhodišče za vse tiste, ki so že do sedaj dosegali vrhunske uvrstitve na pokušinah preteklih letnikov tako na domačem terenu, na področju Dolenjske, pa tudi v slovenskem merilu na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Da bi se seznanili z vinom malo drugače, smo zaprosili za sodelovanje v našem Krajanu tudi primarija Petra Kapša, doktorja medicine in specialista internista, ki nam je posredoval naslednja razmišljanja:
'AVLA GOL
“Dokler kri po žilah teče, Dolenjec se cvičku ne odreče”.
Najstarejši ohranjeni izpiski, ki so urejali uživanje vina, so iz leta 4000 pr. n. št., ko je babilonski kralj Hamurabi v svojem zakoniku prepovedal gostilničarjem točiti slabo vino. Najstarejši zapis o vinu kot zdravilu je iz leta 2230 pr. n. št. Iz njega vidimo, da so vino uporabljali pri pripravi različnih zdravilnih zeliščnih napitkov.
Deželno vino Cviček je namizno vino z geografskim poreklom in je posebnost pridelovalnega območja. To območje je v slovenskem vinskem zakonu posebej zaščiteno, kot slovenska posebnost lahkega zdravega vina. Cviček ima tradicijo in je nastal v okolju, ki ga označujejo posebne naravne okoliščine, njegova narava pa je rezultat vzgoje marljivih in vestnih dolenjskih vinogradnikov in kletaijev.
V mimski ožji vinorodni okoliš spada tudi Stara Gora, Dolga Njiva, Praprotnica, Debenec, itd. Topel zrak ob reki Mimi se meša z vlažnim zrakom iz bližnjih gozdov ter daje temu cvičku svojevrstno značilnost - žlahtnost. Mimski cviček je namenjen ljudem, ki k vinu pristopijo dobrovoljno, odprtih misli in brez posebnih predsodkov. Vsi, ki ga radi popijejo in kramljajo o mirnskem cvičku, se vedno znova vračajo. To vino je za vsak dan in za praznike, ne zahteva nobene posebne prilike ali priprave. Za takšno vino uporablja francoski vinski besednjak izraz “loyal”. Le-ta označuje vino, kije takšno, kot se deklarira: brez očitne odločnosti, pa tudi brez prikritih napak! Mimski cviček bi lahko bil po meri bogov, čeprav znajo biti le-ti včasih nečimrni in jim odkritosrčnost tega cvička ni všeč. Zato pa je ljubši vsem tistim, ki so jasnega lica.
Cviček (1 do 2 dcl/dan) zavira staranje stem, da:
preprečuje mašenje žil (arterij), učinkuje kot antikoagulant (zavira
zlepljanje krvnih ploščic), širi žile sposobni senzorično vrednotiti vina. Tudi (arterije), ohranja duševne sposobnosti takc P'vce lahko razvrstimo vsaj v dve in pomaga ohranjati možgane budne, skupini: v prvi so tisti, ki sicer vrednotijo zavira rast bakterij in virusov, kakovost vina, vendar ločijo le med preprečuje oksidacijo maščob in dobrim in slabim ter ga ne popijejo toliko, nastajanje krvnih strdkov ter da bi jim škodilo. Uživajo pa ob preprečuje aterosklerozo.	evforičnem razpoloženju, ki jim ga nudi
Sestavine cvička: voda, alkoholi, vino- Pivci druge kategorije nimajo kisline,minerali,aldehidi,tanini,estri, nobene kvalifikacije, pijejo vino dušikove snovi, fenolne snovi, nekontrolirano, vseeno jimje, kakšno je. aromatične snovi in vitamini.	Iz lc kategorije izhaja največ odvisnikov
od alkohola.
Hudo pitje nas oropa mladosti in Človek mora spoznati (mimski) cviček skrajša življenje! Zmerno in kulturno tako, kot spozna prijatelja; ne zgodovina pitje vina ni škodljivo in je za in ne literatura mu ne bosta v pomoč. To poznavalce vin pravi užitek. “Vino je znanje mora osvojiti sam, samostojno iz
najbolj zdrava in higienična pijača”, je napisal Louis Pasteur. Ljudski pregovor pravi: “Matije zemlja, oče je sonce, cviček je duša”. Vino je z nami, okoli nas in je tudi neposredno prepleteno z našim vsakdanjim življem (pijemo ga ob veselju, rojstvu otroka, žalosti, itd.). Včasih so te povezave tako močne, da si že kar težko zamišljamo življenje brez dobre kapljice - cvička.
Francoski zdravnik Dougnac je prišel do zanimivih zaključkov o vplivu vina na starost, umsko in fizično moč človeka. Dokazal je, da prebivalci iz vinorodnih krajev živijo dalj časa kot prebivalci iz nevinorodnih okolišev, kjer pijejo izključno pivo ali sadne pijače in umska zmogljivost je večja pri ljudeh, ki zmerno pijejo vino, kakor pri tistih, ki pijejo samo vodo.
Poznavalce in uživalce vina lahko razvrstimo v štiri stopnje: v prvo sodijo tisti, ki s čutili ugotovijo značilnost in kakovost vina; v drugi tisti, ki sicer pivo obvladajo, vedo pa tudi, katero vino gre k izbrani jedi; v tretjo stopnjo sodijo tisti, ki znajo uživati vino tako, da zdravilno učinkuj e na nj ihov organizem; v četrto stopnjo pa uvrščamo take, ki znajo z uživanjem vina ustvarjati lepo duševno razpoloženje in občutke sreče. Večji del ljudi, ki pije vino, žal ne sodi v nobeno od naštetih razvrstitev. Niso
svoje notranjosti in ne od zunaj.
Primarij:
Peter KAPŠ, dr. med., spec. int.
Vsak uspeh, ki ga
DOSEŽEMO, NAM NAPRTI KAKŠNEGA SOVRAŽNIKA. Če HOČEMO BITI PRILJUBLJENI, MORAMO BITI NEPOMEMBNI. OSCAR WILDE
Vsaka bolezen ima svoj smisel. Če ne koristi
TISTEMU, KI JO IMA, KORISTI TISTEMU, KI JO ZDRAVI. WERNER MITSCH
IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV
7. SEJA je bila dne 26. 05. 1999 ob 20. uri.
Opravičeno odsotni: Marko Novak, Edo
Novak, Franc Lokar
SKLEPI:
2.	Na lokalni radijski postaji Radio Max 0,5 od 31. 05. do 05.06. 1999 naročimo objavo programa praznovanja krajevnega praznika dvakrat dnevno.
3.	Na občinski svet posredujemo ustni protest na ključ delitve sredstev krajevni skupnosti Mirna.
4.	Glede na urgenco ga. Babičeve bomo iz preteklih zapisnikov oziroma sklepov ugotovili, kaj je bilo dogovorjeno, nato pa sklep realizirali.
5.	Komunali Trebnje oddamo naročilo o odstranitvi stične stene dveh cevi na mostu pri Grdenu zaradi povečanja pretoka vode.
6.	Poiskati je potrebno ustrezno rešitev v zvezi z odtrganim delom meje ob cesti med Marjanom Pravnetom in Ludvikom Pravnetom.
7.	Izvedli bomo terenski ogled v zvezi z vodovodom v “Zagorici”.
8.	Člani svet apelirajo na komisijo za
ČN, ki jo je ustanovil župan, naj končno že da svoje mišljenje in rešitev nadaljnjega dela s ČN.
9.	Prošnji RK za srečanje starejših občanov ugodimo in odobrimo
90.000.	00 sit.
10.	Prošnji g. Jožeta Stareta za sofinanciranje zloženke ugodimo in odobrimo 40.000.00 sit.
11.	Sofinanciranje društev na Mimi izvedemo po istem ključu razdelitve kot v letu 1998.
12.	Prošnji PGD Mima za sofinanciranje nabave vozila ugodimo in odobrimo
500.000.	00 sit in 500.000.00 sit posojila za štiri mesece.
13.	Za “Veliko nagrado Mirne ’98” namenimo znesek 50.000.00 sit.
14.	Okrogle mize društev vinogradnikov se s strani naše KS udeleži g. Srečko Križnik.
15.	Naročimo oglas v “biltenu” vinogradnikov za znesek
14.000.	00 sit.
8. SEJA je bila dne 01. 07. 1999 ob 20. uri.
Opravičeno odsotna: Marko Novak in
Veljko Kolenc
SKLEPI:
8.	V mesecu juliju in avgustu ne bomo pričeli izvajati novih investicij zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Izvajajo naj se le priprave, realizacija pa se bo pričela v septembru po eventualnem večjem prilivu finančnih sredstev iz občinskega proračuna.
9.	Podpišemo aneks k pogodbi za adaptacijo mrliške vežice.
10.	Janezu Brajerju dodelimo
20.000.00 sit.
1L Vaščanom Sajenic dodelimo za obnovo kapelice 15.000.00 sit.
12.	Tabornikom odobrimo kritje materialnih stroškov pri obnovi prostora.
13.	Prošnji ga. Marije Sepic ne ugodimo.
14.	V primem eventualnih elementarnih nesreč bo za oceno škode svet krajevne skupnosti imenoval svojo komisijo.
15.	Od lastnika “Marinove hiše” Borisa Jezernika bo potrebno pridobiti informacije v zvezi z rušitvijo oziroma sanacijo objekta.
KAJ DELAMO?
Foto: N. Strel
Stanovanjska hiša, ki jo gradi RK za Andreja Pavlina je
pod streho.
USPEŠNA AKCIJA RDEČEGA KRIŽA
Pred natanko enim letom seje krajevna organizacija RK (Rdečega križa) Mima lotila odgovorne akcije - pomagati dražini Andreja Pavlina pri gradnji nove stanovanjske hiše.
Ne želimo ponovno opisovati socialnega stanja te mlade družine, pač pa povedati krajanom Mime in tudi občanom občine Trebnje, kaj je bilo narejenega v enem letu.
Izkop za hišo je terjal izredno veliko dela in sredstev, saj je bilo potrebno poseči v strm in kamnit hrib. Do prve plošče je zidal g. Alojz Zupančič iz Trebnjega, vse do strehe in vključno z njo pa smo nabavili material z zbranimi sredstvi, dela pa so izvajali Andrej in njegovi domači.
Spoštovani krajani in občani!
Mnogo laže in hitreje bi se gradnja nadaljevala, če ne bi bilo znane grde navade, da smo drag dragemu nevoščljivi
in vidimo samo negativne lastnosti, ne znamo pa presoditi dejanskega stanja.
V Rdečem križu smo presodili, da živi družina Pavlin v takih razmerah, da jim je potrebno pomagati.
Prepričani smo, da je človeška solidarnost v naši občini še vedno prisotna.
Zato pozivamo vse posameznike in pravne osebe, ki so pripravljeni finančno pomagati, da nakažejo denarna sredstva na poseben račun pri SKB, Agencija Trebnje 50100-620-128-05-1153137-2227-98.
Prav v teh dneh se obrača Rdeči križ na posamezne obrtnike, podjetnike in trgovine za pomoč v materialu (vodovodne in elektro instalacije, mizarska in zidarska dela). Hkrati pa iščemo tudi občane, ki so pripravljeni s svojim delom pomagati pri dokončanju gradnje.
Izkoristili bi radi priložnost, da bi se zahvalili vsem tistim, ki so že pomagali pri gradnji:
•	Rdeči križ Slovenije
•	Občina Trebnje
•	Krajevna skupnost Mima
•	Breda Mervar - KORK Trebelno
•	Projektni biro AR Androjna Sevnica
•	GEOHIT Trebnje
•	Muhvič Roman in Sladič Vojko Mima
•	Gradbeništvo Zupančič Trebnje
•	Gozdno gospodarstvo Slovenska vas
•	Žaga - Peter Deu Mokronog
•	Agata Koščak iz Švice
•	Avto center Vovk iz Trebnjega hkrati pa se zahvaljujemo vsem neimenovanim občanom, ki so prispevali denarna sredstva.
Odbor pri OZ RK Trebnje
Cesta Gomila - Lanšprež
Na podlagi sklepa občinskega sveta občine Trebnje o modernizaciji omenjene ceste je bilo na podlagi javnega razpisa v Uradnem listu izbrano za izvajalca Cestno podjetje iz Novega mesta. Gre za modernizacijo ceste v dolžini 1850 metrov. Širitvena in utrditvena dela je Cestno podjetje zaupalo svojim kooperantom, ki so z deli pričeli sredi septembra. Cesto bodo razširili, ostre ovinke ublažili in jo pripravili za asfalt, ki naj bi bil položen
BAZEN NA MIRNI
Mirnčani in ostali občani trebanjske občine so si lahko tudi letos v vročih poletnih dneh poiskali osvežitev v bazenu pod mimskim gradom, saj je Krajevna skupnost poskrbela po svojih močeh, da je bila v bazenu primerna voda za kopanje. Ker kvaliteta vode iz Vejarja ne ustreza, so jo s pomočjo črpalke črpali iz reke Mime, kar je bilo povezano z visokimi stroški. Že v letošnjem letu nameravajo pričeti z izgradnjo dovodnega cevovoda v dolžini dobrih 700 m, po katerem bodo vodo za bazen zajemali v reki Mimi in tako zagotavljali ves čas pretok v bazenu ter s tem
Rodine
proti koncu tega leta, če bo seveda ugodno vreme, sicer pa bodo položili asfalt v spomladanskih mesecih naslednjega leta.
Vrednost investicije znaša približno 30 milijonov tolarjev. V tem znesku je tudi modernizacija odcepa od glavne ceste do Lanšpreža v dolžini približno 300 metrov in širini 2.80 metra. Finančna sredstva za modernizacijo v celoti zagotavlja proračun občine Trebnje.
kvalitetno vodo za kopanje. Na javnem natečaju za izgradnjo cevovoda je bil najugodnejši izvajalec že izbran in v teh dneh bo z njim podpisana tudi izvajalska pogodba. Investicija bo težka dobrih 27 milijonov tolarjev, od katerih bo letos Občina predvidoma zagotavljala 5 milijonov in Krajevna skupnost Mima 2 mio sit, izvajalec pa jih bo najbrž uporabil za nabavo materiala.
Najbolj navdušeni kopalci na mimskem bazenu se že veselijo, da bo bazen končno le oskrbovan s kvalitetno in neoporečno vodo za kopanje.
J. J. K.
DEPONIJA GLOBOKO
V maju 1999 je bil v času delne zapore lokalne ceste št. 7703 Račje selo -Brezovica narejen tretji odstavni pas na lokalni cesti v makadamski izvedbi, betonski propust fi 140 za odvajanje meteorne vode, ki se zbira po dolini Globoko v času dežja in odkop pregledne berme ob lokalni cesti Račje selo -Brezovica v dolžini 70 m za izboljšanje preglednosti pri levem zavijanju z lokalne ceste na deponij sko cesto in pri vključevanju vozil z deponij ske ceste v promet na lokalni cesti. Na sami deponiji
so bili dokončani glineni izolacijski sloji 3 x 25 cm in prekriti s PEHD folijo debeline 2,5 mm, kar je razvidno tudi iz priložene fotografije.
Za zaščito položene PEHD folije je potrebno še vgraditi geotekstil granulacije 400 g/m2, drenažni sloj debeline 30 cm iz frakcij 16-32 mm zaščiten z geotekstilom 500 g/m2. Sloji dna deponij e so:
•	odpadki
•	geotekstil 400 g/m2 oziroma mreža za ločevanje
•	drenažni sloji 30 cm, prodec 16-32
•	geotekstil 500 g/m2
•	PEHD tesnilna folija 2,5 mm
•	3 sloji gline, 250 mm vsak
•	drenažni sloj 30 cm, prodec 16-32 oziroma raščen teren
Izkopati in urediti je potrebno še bazen požarne vode volumna 400 m3, opraviti dokončanje površinskega odvodnjavanja in elektrorazvod med objekti in svetilkami javne razsvetljave ter manjša finalna dela za ureditev križišča, zaključna dela na objektih deponije ter postaviti varovalno ograjo okoli 1. faze deponije. Vsa dela bodo predvidoma zaključena do septembra leta 2000, ko bo možno deponirati pripeljane odpadke.
Tone GRIČAR
Saniran most v Migolici
Čeprav z zamudo, ki je povzročila veliko ogorčenje posameznih krajanov s področja Migolice, so delavci Cestnega podjetja le sanirali porušeni most v Migolici. Do preteklega leta je bila cesta Mirna -Gabrovka sicer občinska, takoj ko jo je po Zakonu o državnih cestah dobila v upravljanje država, pa je prišlo do udora mostu. Država, ki sicer nikoli ne reagira prav naglo, je to pravilo potrdila tudi pri izvedbi sanacije.
foto: Nuša Strel
PROMETNA NESREČA NA PREHODU CESTE ČEZ ŽELEZNIŠKO PROGO
Že leta 1997 je posebna republiška komisija za zavarovanje železniških prehodov opravila ogled prehoda preko proge proti Sv. Heleni in proti Zapužam na Mimi ter postavila zahtevo, da se situacija spremeni ter da se iz dveh prehodov naredi le en prehod preko železniške proge. Gre namreč za to, da bi prehod v Zapuže preko proge ukinili ter obstoječo cesto preusmerili na poljsko pot ob progi do ceste Mima - Zapuže - Stan. Iz dveh prehodov bi tako naredili le en prehod preko železniške proge, kar bi bistveno pripomoglo k prometni varnosti na tem področju. Občina je že naročila idejne rešitve tako za prestavitev dela lokalne ceste Mirna - Sv. Helena kot tudi postavitve polzapomic in prometne signalizacije pri prehodu preko železniške proge na cesti Mirna - Zapuže - Stan. Predvideno je, da se bodo dela izvajala v letu 2000.
Dne 17. 09. 1999 seje na nezavarovanem prehodu ceste čez železniško progo na Mimi, Cesta na Gradec, zgodila prometna nesreča med voznico osebnega avtomobila S. M. in potniškim vlakom. Do prometne nesreče je prišlo zaradi neupoštevanja prednosti. Posledica nesreče je bila tokrat le materialna škoda na obeh udeleženih vozilih.
Bojan MAJCEN KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE Inšpektor
OTVORITEV LOKALNE CESTE SEVNICA -ZAGORICA - KRIŽ
Gradbeni odbor je v sodelovanju z vaščani Zagorice pripravil v soboto, 19. 09. 1999 ob 15. uri svečano otvoritev ceste. Otvoritve se je udeležilo kar nekaj povabljenih gostov s strani Občine in Krajevne skupnosti.
Najbolj smo bili veseli pohvalnih besed župana gospoda Cirila Metoda Pungartnika in predsednika krajevne skupnosti Janez Bračka. Skupaj z njima sem kot predsednik gradbenega odbora cesto tudi otvoril.
Koliko je stala cesta?
•	leto 1998: gradbena dela
3.949.000.	00 sit
•	leto 1999: utrditev
1.431.000.	00 sit
•	8368 m2 BD asfalta v višini 6 cm po
1.545.00	sit s 3 % p. d.
•1146 metrov mulde po
1.290.00	sit s 3% p. d.
•	utrditev bankin 186.000.00 sit
Skupaj cesta Sevnica - Križ
19,972.900.00	sit
Prispevek krajanov in KS Mima
4,821.000.00 sit
GRADBENI ODBOR
ASFALT PROTI SELSKI GORI
Te dni je Cestno podjetje Novo mesto položilo asfalt od starega kamnoloma proti Selški gori v dolžini ca. 300 metrov. To delo je bilo predvideno že v preteklem letu, vendar do asfaltiranja ni prišlo. Zato pa je bila cesta večkrat neprevozna, saj je nasuti gramoz in pesek deževje poškodovalo, zdrlo in odneslo v dolino. Denar za ta del res potrebnega asfalta sta primaknili Občina in Krajevna skupnost Mima, nekaj sredstev pa smo zbrali tudi krajani Selške gore, ki se ob tej priložnosti javno zahvaljujejo vsem, ki so pri tej akciji sodelovali.
Franc GREGORČIČ
ŠIRITEV IN REKONSTRUKCIJA CESTE BREZOVICA - SEVNICA
Po končani otvoritvi je gospod dekan Janez Petek cesto blagoslovil, nato pa je sledilo prijetno popoldne in pogostitev vseh povabljenih, ki jo je pripravil gradbeni odbor in vaščani.
Janez SLADIČ
POROČILO
GRADBENEGA ODBORA
Letošnjo jesen bo potrebno v vaseh Sevnica, Gorenja vas, Skrjanče in Zagorica ustanoviti gradbeni odbor za rekonstrukcijo lokalne ceste Brezovica - Sevnica. Cesta je v zelo slabem stanju in je nujno potrebna čimprejšnje širitve in preplastitve.
V letošnjem letu so bile skoraj vse investicije v krajevni skupnosti prestavljene na jesen zaradi počasnega priliva denarja in pozno sprejetega občinskega proračuna. Nekatera asfaltiranja v našem koncu pa se bodo prestavila na pomlad prihodnjega leta.
Gradbeni odbor je bil ustanovljen 31.01. 1997 pri Poldetu Sladiču v Zagorici. Njegov prvi predsednik je bil Jože Zakrajšek, ki je 26. 06. 1997 s tega položaja odstopil. Ponoven sestanek smo imeli 28. 12. 1997 in za predsednika je bil imenovan Janez Sladič.
Gradbeni odbor pa je zares zaživel šele jeseni 1998, ko je pričel z zbiranjem odstopnih izjav in podpisovanjem prvih pogodb. Zelo hitro je s pomočjo vaščanov, lastnikov počitniških hišic, zidanic in parcel nabral potreben denar za začetek del na cesti. Do zime so se zaključila vsa zemeljska dela, vključno z nasutjem ceste. Dela so se nadaljevala v začetku letošnjega poletja. Navoziti je bilo potrebno veliko gramoza, ker je bila zaradi zime in pomladnih neviht cesta zelo načeta. Asfaltno prevleko smo dočakali prvi vikend v juliju. Vaščani smo skupaj opravili veliko prostovoljnega dela na cesti in ob njej.
Za vas, ki šteje skupaj samo enaindvajset prebivalcev, je bil to zelo velik zalogaj, a delo smo opravili zelo kvalitetno. Tega pa gotovo brez samoprispevka v krajevni skupnosti ne bi bilo. Vaščani Zagorice se ob tej priliki zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali do naše lepe nove
Novi gradbeni odbor bo moral že letos poskrbeti, da se določene zadeve v gozdu ob cesti sanirajo. V nasprotnem primeru bo pozimi otežen prevoz predvsem otrok s šolskim avtobusom in pa tudi z avtomobilom. Upam, da bomo našli skupni jezik z lastniki in s skupnimi močmi rešili problem.
Ostala dela, ki so bila planirana za letos, pa se bodo začela v zelo kratkem času. Zato je skrb nekaterih, da so bila denarna sredstva porabljena za lokalno cesto v Zagorici, odveč.
Potrebno pa bo malo več dobre volje in seveda veliko dela, da bomo letošnje cilje uresničili.
Janez SLADIČ
foto: D. Z.
V septembru mesecu smo uspeli izvesti	Na sliki: asfaltiranje ceste pri Kremenu
delno preplastitev ceste Zabrdje -	v dolžini 300 metrov, za kar je denar
Praprotnica - Stara gora.	zagotovil Kremen Novo mesto
ZANIMIVOSTI
ŠPORTNA DVORANA - ŽELJE SO REALNE
V 10. številki Krajana smo se na široko razpisali o problematiki v zvezi z izgradnjo nove športne dvorane na Mimi. Razgovori so se pričeli že jeseni leta 1996, ko smo na svetu krajevne skupnosti začeli pripravljati program krajevnega samoprispevka. Izdelano uvodno študijo o potrebnosti izgradnje nove športne dvorane na Mirni je svet krajevne skupnosti obravnaval in pobuda je romala tudi na občinski svet. Pobuda je tudi tu padla na plodna tla. Vsakomur je bilo namreč takoj jasno, da obstoječa športna dvorana za kraj kot je Mima ne zadošča. To je pokazala tudi opravljena analiza.
Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije je letos v Uradnem listu objavilo natečaj za investicije v šolski prostor. Za našo občino je bilo takoj ugotovljeno, da je potreba na Mirni tako velika, da seje potrebno na natečaj javiti. Gre namreč za uvajanje 9-letne osnovne šole in za nove normative in standarde, na osnovi katerih izračuni pokažejo, da sedanji prostori za telesno vzgojo nikakor ne ustrezajo. Po novih izračunih naj bi bila dvorana v sklopu osnovne šole velika 827 m2, mi pa smo predlagali glede na potrebe športno dvorano v velikosti 45 x 25 metrov, kar da površino 1125 m2. Taka dvorana po kriterijih predstavlja že nadstandard, ki ga Ministrstvo ne priznava v celoti, temveč le v enem delu,
za preostali nadstandardni objekt oziroma površino pa mora finančna sredstva zagotavljati lokalna skupnost sama oziroma preko sponzorjev in donatorjev.
V zvezi z vprašanjem nove športne dvorane na Mimi seje predsednik naše krajevne skupnosti na Občini dne 30. avgusta letos udeležil delovnega sestanka, na katerem so se dogovorili, da je potrebno pridobiti investicijsko dokumentacijo ter idejne rešitve športne dvorane v dveh variantah, izdelati oceno stroškov z osnovnim popisom. Ti dokumenti naj bi bili nato podlaga za nadaljevanje potrebnih postopkov to je za izdelavo projektov ter za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prav slednje naj bi pridobili v letu 2000, realne želje pa so, da bi Mirna prišla do nove športne dvorane v letu 2002.
Na Občini Trebnje smo izvedeli, da so v drugi polovici septembra objavili v Uradnem listu javni natečaj za pridobitev idejnih rešitev in investicijske dokumentacije v dveh variantah.
Vse torej kaže, da bomo torej v nekaj letih bogatejši za novo in sodobno športno dvorano v sklopu sedanje Osnovne šole Mirna.
J. J. K.
KDO IN ZAKAJ TAKO?
Na Mimi in okolici so vse pogostejši pojavi uničevanja javnih osnovnih sredstev in kulturnih spomenikov. V zadnjih mesecih so neznane osebe dvakrat razbile okna na sanitarijah na bazenu pod gradom, razbili so straniščno školjko, odbili pipe za vodo, iztrgali električno napeljavo ter polomili oba tuša ob bazenu. Večkrat so bile iztrgane in razmetane napisne table, prometni znaki, razbita so bila stekla na avtobusni postaji. Neznanci so se lotili tudi spomenika padlim borcem na Rojah, iztrgali so ključavnice na prostorih za osvetlitev, poškodovali so klopi v parku,...
Kdo to dela in zakaj? Mimaje majhen kraj, vaščani se poznamo med seboj. Pa vendarle, bodimo pozorni na ta nečedna in vandalska dejanja, poskušajmo jih preprečiti, kontrolirajmo tudi početja svojih otrok.
Želimo živeti v urejenem, prijaznem okolju, brez strahu in nasilja.
Škodo, ki jo nepridipravi povzročajo namerno iz objestnosti, pod vplivom alkohola ali celo mamil, bomo
plačevali vsi. Tako ali drugače.
XY
slika Marinove hiše; foto: N. Strel
JE PROBLEM REŠEN?
Marinova hiša sredi Mirne, ki se ruši in predstavlja grožnjo za mimoidoče, je pred nedavnim dobila novega lastnika. Gospod Boris Jezernik nas je namreč obvestil, daje dolgotrajni postopek odkupa od številnih solastnikov zaključil in daje postal edini lastnik objekta, ki doslej še predstavlja sramoto za center Mirne. Zavarovanje objekta bo odslej zagotavljal novi lastnik in ko bodo novemu lastniku zagotovljeni ustrezni pogoji, bo pričel izvajati sanacijska dela. V prvi fazi bo to prav gotovo rušenje in odstranjevanje ostankov nekoč mogočne “Marinove hiše”.
tolarjev, od tega oprema približno 100 milijonov. 70 % sredstev je zagotavljala država, 30 % pa Občina Trebnje. V domuje sedaj zaposlenih 26 delavcev, ki so izredno obremenjeni, saj je potrebno zagotavljati storitve varovancem 24 ur na dan. V domu imajo že 72 varovancev, trenutno pa je še približno 30 prostih mest od skupne kapacitete 136 postelj.
Za sprejem v dom starejših občanov se lahko javi vsakdo, nato pa opravi naslednje: izpolni prošnjo na posebnem obrazcu, ki se dobi v upravi doma. K izpolnjenemu obrazcu mora priložiti tudi potrdilo o državljanstvu, zdravnikovo mnenje, izjavo o plačniku storitev, ostale nejasnosti pa lahko posamezniki razčistijo v razgovoru s prijaznimi uslužbenci zavoda.
Povprašali smo tudi po ceni storitev. Povprečna cena oskrbnega dne v dvoposteljni sobi znaša 2.599.00 sit. K tej ceni je Ministrstvo za delo, družino in socialne i zadeve dalo soglasje. V kolikor posameznik želi bivati v sobi sam (enoposteljna soba), se ta strošek poveča za 10 %, če pa biva v Mm štiriposteljni sobi, se povprečna cena oskrbnega dne zniža za 10 %. Direktorica .g ;v_., je poudarila predvsem dejstvo, da se dom
DOM STAREJŠIH OBČANOV
Končno nam je uspelo, da smo v naši občini pridobili prepotrebni dom fizioterapija.
v celoti financira iz oskrbnin in da so vsi stroški zajeti v ceni oskrbnega dne.
V domu bodo pričeli uvajati oblike družabnega življenja in izredno dobrodošla bo prav gotovo pomoč zunanjih faktorjev. Polni se knjižnica, zavodu pa primanjkuje knjig in hvaležni bodo za vsako donacijo. Tudi kapela je gradbeno dokončana, čaka pa lepo urejena notranjščina na opremo, ki s projektom sicer še ni rešena. Ljudje se za odprtje kapele zanimajo, je pa potrebno postopek na Občini speljati in investicijo tudi v tej smeri zaključiti. V domu obratuje ambulanta in sicer 56 ur na mesec, z delom pa bo pričela tudi
za starejše občane.
Svečana otvoritev je bila 30. julija letos. Udeležba občanov na otvoritvi je bila izredno velika, kar kaže na dejstvo, da so se z novo pridobitvijo želeli temeljito seznaniti starejši občani, ki morda že razmišljajo o možnosti bivanja v domu v bližnji bodočnosti, pa tudi tisti, ki še v daljni prihodnosti zase ne čutijo potrebe po storitvah novega zavoda. Po ogledu smo se prepričali, da je dom sodobno koncipiran in da bo v njem lahko dobilo zatočišče kar 136 starostnikov.
Iz pogovora z direktorico Majdo Ivanov lahko povzamemo naslednja dejstva: vrednost celotne investicije je znašala približno 730 milijonov
V sklopu doma je dobilo svoje prostore tudi 22 gojencev varstveno-delovnega centra, ki ga vodijo trije zaposleni delavci. Prej so imeli svoje prostore v društvu TVD Partizan Mirna. Novih prostorov so izredno veseli, že na začetku pa ugotavljajo, da je bilo več razkošja na Mimi, saj so imeli poleg lepo urejenih notranjih prostorov tudi igrišče, v neposredni bližini pa trgovino, pošto in Zdravstveni dom, česar tukaj ni. Manjkajo jim tudi skladiščni prostori, o čemer bo potrebno temeljito premisliti in najti ustrezno rešitev.
J. J. K.
"SPEČA LEPOTICA" DOBIVA PRVOTNO PODOBO
Neutrudni dr. Marin nadaljuje z obnovo mimskega gradu, ki dobiva vse lepšo podobo.
V letošnjem letu je ob pomoči domačinov in gradbenikov opravil izredno veliko del.
Na severni strani gradu so zgradili na novo 35 metrov škarpe visoke 5 metrov
ter več metrov škarpe na zahodni strani, loke notranjih hodnikov, spodnjih arkad in stopnice. Lotili so se tudi zidanja ter sanacije notranjih zidov in namen imajo postaviti betonsko ploščo na osrednjem delu gradu. Dr. Marin je ocenil vrednost izvedenih del v letošnjem letu na 15 milijonov tolarjev, katere bodo zagotavljali Ministrstvo za kulturo 2,6 milijona, sponzorji Gradmi, Mercator,
Dawa, Gradbeništvo Zupančič, Občina Trebnje in “profesorska plača”.
Kljub težavam pri zbiranju finančnih sredstev dr. Marin planira, da bo uspel organizirati otvoritev obnovljenega gradu v naslednjem letu, predvidoma septembra.
Klub študentov občine Trebnje je skupaj z Republiškim zavodom za kakovost življenja organiziral 20-dnevni mednarodni delovni tabor “Speča lepotica” na mirnskem gradu. Uspešno sta tabor vodili domačinki Jana Kolenc in Katja Veber. Na taboru so sodelovali študentje iz Italije, Francije, Španije, Belgije in Velike Britanije. Aktivno so se vključili v pomoč pri izgradnji. Čistili so gradbišče in okolico, pripravljali kupe kamenja za ponovno vgradnjo, čistili grmovje, notranjost prostorov, itd.
Poleg dela na gradu je za študente dr. Marin organiziral tudi ogled kulturnih in zgodovinskih znamenitosti Dolenjske in občine Trebnje, ogled naše industrije in moderne kmetije, peljal pa jih je tudi na degustacijo domačih jedi in pijač ter specialitet evropske kulinarike v gostilni Javornik.
P. J.
foto: N. Strel
OBISKALI SVA RUDARJEVO MILKO
Krajevni odbor Rdečega križa na Mimi ima v svojem programu dela tudi obiske krajanov, ki so stari nad 80 let.
Marinovo ali po domače “Rudarjevo” Milko je pred leti zadela kap in je kot invalid obležala v bolniški postelji. Starejši krajani se Milke spominjajo kot skromne, vendar zadovoljne ženice, ki je mnogo let preživela na borni domačiji pred Migolico, kjer seje njen že davno pokojni mož ukvarjal s kovaštvom.
Prizadeto zaradi bolezni je k sebi na dom v Dolenjo vas pri Šentjerneju vzela hčerka Milka, ki jo skrbno neguje.
Zadovoljna je in srečna v tem novem domu. Z aktivistko Štefko sva jo obiskali za njen 87. rojstni dan.
“Srečna sem, da živim pri hčerki. Rabim veliko nege in pomoči. Lepo skrbijo zame. Še posebej sem hvaležna vnukom, da me imajo tako radi. Vesela sem obiskov hčerk z družinama, vesela pa sem tudi vaju dveh, ki ne pozabita na moj rojstni dan”, je ganjeno pripovedovala Milka, v očeh so se lesketala solze.
Povedala je še, da rada veliko bere, še posebej Dolenjski list, v katerem najprej poišče novice iz domačih krajev.
Želimo ti še mnoga srečna leta, Milka!
MAR!
END
Dobrega pol kilometra z Mirne proti Trebnjem obratuje rudnik Kremen, kjer pridobivajo kvarcit (roženec). S separacijo pridobijo tri frakcije kvarcita. Pri pranju rovnega kvarcita odstranijo do 60 % jalovine.
Kvarcit se uporablja za proizvodnjo silikatne opeke, iz katere so izdelane steklarske peči, visoke peči v železarnah ter peči za koksno industrijo. Ta kremenova surovina se uporablja tudi za peskanje kovin, za potrebe livarske industrije in za izdelavo kislih ognjevarnih mas. 70 odstotkov proizvodnje prodajo v Nemčijo in Češko, ostalo pa v obratu Mokro Polje predelajo v razne mase.
Izkopavanje te zanimive surovine na hribčku Jersovec se je pričelo že leta 1956. Rudnik uspešno obratuje do danes.
V začetku septembra se je dan pred sončnim mrkom na steni separacije pojavil velik napis END (na fotografiji), ki se je dobro videl s ceste in železnice. Kdo je umetniško obdelal steno in kaj pomeni napis, ostaja skrivnost. Iz “dobro obveščenih krogov” je slišati, da so nekateri poverovali v konec sveta. Menimo, da Kremena še ne bo konec, sicer ne bi financirali 310 metrov asfaltne prevleke od železniškega prehoda proti Zabrdju.
D. z.
Brez komentarja - foto: D. Z.
NEVARNOST PREŽI
Cesta od Migolice proti Cimiku je nevarna. Drevje, ki se nagiba nad cesto, lahko vsak trenutek, še posebej pa ob neurju, dežju in predvsem snegu, popusti in se zruši na cesto. Zato ogroža varen prevoz vseh udeležencev v prometu. Cesta je regionalna, vendar cestarji - kot kaže - te nevarnosti ne bodo odpravili. Zato prosim vse lastnike gozdov ob tej cesti, da vsa drevesa, ki visijo na cesto, nemudoma odstranijo in tako preprečijo eventualne nezgode.
Asfalt na klancu proti Cimiku se je vdrl na več mestih. Po večkratnih prošnjah in opozorilih na nevarnost so cestarji označili mesta, kjer morajo “zaplombirati” asfalt. Dlje niso prišli, saj vse kaže, da se je zataknilo pri finančnih sredstvih. Ali pa bodo cesto vendarle še pravočasno sanirali? Krajani, ki živimo ob tej cesti, verjamemo v čudeže.
Franc GREGORČIČ
Fantazija pomaga ljudem, da se
SPRIJAZNIJO S TISTIM, KAR NE MOREJO BITI, HUMOR PA JIH SPRIJAZNI S TEM, KAR V RESNICI SO.
foto: D. Z.
ALBERT CAMUS

IZ ŽIVLJENJA IN DELA DRUŠTVA UPOKOJENCEV MIRNA
DA NE BI POZABILI
Leta po vojni je Mirna 6. junija praznovala svoj praznik. Letos že petinštiridesetič (od leta 1954). Na ta dan smo vedno naštevali uspehe in pridobitve v preteklem letu, naj si bo to v gospodarstvu, politiki, kulturi, športu, itd. Tudi letos je bilo tako. Praznovanje je bilo slovesno kulturno in športno obarvano.
•	Konec maja so šolarji OŠ Mirna priredili samostojni koncert Otroškega in Mladinskega pevskega zbora pod taktirko gospe Duške Peček.
•	Lovci Lovske družine Mirna so v Osnovni šoli Mirna pripravili zanimivo razstavo na temo Naloge današnjih lovcev. Razstava in predavanja lovskih strokovnjakov o gojitvi divjadi so bila zanimiva in poučna predvsem za mladino.
•	Ženski pevski zbor je pod vodstvom prizadevnega pevovodje Staneta Pečka organiziral v dvorani Gostilne “Pri Francki” svoj prvi samostojni koncert. Poslušalci so bili navdušeni!
•	V Osnovni šoli so predstavili turistični zemljevid Mime, šolarji pa so prikazali svoje izdelke.
•	Pod geslom “Potrebujemo novo telovadnico” so učenci in učitelji OŠ Mima prikazali izredno zanimivo revijo športov na zunanjih igriščih. Za dobro organizacijo in kvalitetno izvedbo gre predvsem zahvala telovadnima strokovnjakoma gospe Elizabeth Martine Bračko in g. Veljku Kolencu. Sodelovali so tudi taborniki, badmintonisti, balinarji, smučarski skakalci SK Zabrdje.
•	Predprazničnega dne je bila svečano odprta dodobra prenovljena mrliška vežica s posvetitvijo. Svet krajevne skupnosti Mirna se ob tej priliki zahvaljuje kolektivu Komunale Trebnje za pravočasno in korektno opravljeno delo. Istega dne so trebanjski gasilci pred Domom lovcev v Zapužah prikazali delovanje novega univerzalnega gasilskega vozila za reševanje življenj v prometnih nezgodah in dmgih nesrečah.
V tem obdobju je mirnska krajevna skupnost pridobila več sto metrov asfaltnih cest (tudi preplastitve), javno razsvetljavo na Gomili, novi most pred Migolico in še bi lahko naštevali.
SREČANJE NA DEBENCU
Gozdič je že zelen, travnik je razcveten, ptički pod nebom veselo pojo.
Vsak dan, ki ga doživimo je lep. Lep je, ker je naš, pa je deževen ali sončen, snežen ali meglen. Ta sobotni dan na koncu julija je bil prijeten in nas je zvabil h koči na Debencu. Bil je dan, ko so ptički peli in je sijalo sonce, dan kakršnega smo si lahko le želeli. Od blizu in od daleč je pripešačilo ali se pripeljalo nad pol tisočaka ljudi. Prišli so na prvo skupno srečanje upokojencev iz vse trebanjske občine.
Mirnsko Društvo upokojencev (DU) ima veliko skupino pohodnikov, ki se redno srečujemo na pohodih. Letos smo pripravili srečanje pohodnikov iz vse občine. Že pozimi pa je zaživela ideja, da bi lahko bilo prijetno tudi srečanje vseh upokojencev naše občine. Na Občinski zvezi društev upokojencev Trebnje je bil ta predlog podprt in dogovorjeno je bilo, da prvo srečanje organizira naše društvo.
Devetčlanski organizacijski odbor s predsednikom DU gospodom Marjanom Umekom na čelu je z veliko vnemo delal od začetka do konca. Pripravil je vse od prevoza udeležencev, gostinske ponudbe, zabave s plesom, pa do kulturnega in športno zabavnega programa. Organizacija takega projekta stane tudi kar precej denarja, zato smo si omislili bogat srečelov. Izkupiček naj
bi pokril stroške izvedbe srečanja in še nekaj poznejših stalnih potreb za kulturne in druge dejavnosti.
Program na Debencu se je začel v obpoldanskem času s pozdravnimi govori predsednika DU Mirna gospoda Marjana Umeka, predsednika Krajevne skupnosti Mima gospoda Janeza Bračka in župana gospoda Cirila Metoda Pungartnika. O pomenu srečanja je nekaj več povedal predsednik Občinske zveze DU Trebnje gospod Fonzi Tratar. Zabavni program so začeli mladi harmonikarji z Mirne, Gornji Jesenic in z Raven. Zaigrali so nekaj lepih slovenskih narodnozabavnih melodij. V programu sta nastopila tudi dva mlada solista na harmoniki. Poseben čar pa je programu dal prvi javni nastop Pevskega zbora upokojencev z Mirne. Žbor deluje šele nekaj mesecev, zato si želijo, da se jim pridruži še kdo, ko bodo v jeseni nadaljevali z delom. Ob krstu zbora so bili deležni obilice pohval in lepih želja za nadaljnje delo.
V	nadaljevanju smo se pomerili v streljanju z lokom in v dmgih zabavno-športnih igrah. Tudi srečelov se je ugodno razvijal, saj je bilo nad osemsto srečk prodanih v zelo kratkem času.
V	senci hrastovih krošenj in prijetnega vetrca so se udeleženci veselo vrteli v plesnem ritmu. Ta dan seje na Debencu končal v veselem razpoloženju in z neštetimi: “Nasvidenje prihodnje leto!”
Tone z Okroga
D. Z.
POLETNI SPREHOD
Hrast stoji v turjaškem dvori, vrh vzdiguje svoj v oblake, v senci pri kamniti mizi zbor sedi gospode žlahtne, ker Turjačan spet gostuje Rozamundine snubače.
Fr. Prešeren
Res smo prišli kot gostje, pa nismo bili gostje Rozamunde, ampak gostje kamnitih soban še vedno mogočnega zgornjega turjaškega gradu. Danes je grad, ki je bil prvič pozidan v enajstem stoletju, le spomenik nekdanjega blišča. Grad je bil nekajkrat porušen ali poškodovan. Po sedemnajstem stoletju so ga preuredili in prilagodili ugodnejšemu bivanju rodbine Auerspergov.
Zadnja lastnika sta zapustila grad leta 1943. S seboj sta odnesla del bogatega arhivskega gradiva. Preostali arhiv in opremo gradu pa je uničila druga svetovna vojna. Po vojni je grad hitro propadal, dokler niso uredili ostrešij in tako preprečili nadaljnje uničevanje. Sedaj postopoma urejajo posamezne prostore.
V goste turjaškemu gradu smo se pripeljali z Mirne z avtobusom, kije imel tokrat kar nekaj praznih sedežev. Skoda je, da smo včasih vse premalo korektni do sebe in do organizatorja pohodov, pa tudi do rednih sopotnikov, ko v zadnjem trenutku odpovemo udeležbo. Večkrat ne storimo niti tega. Če bomo morali kdaj v bodoče naročevati manjši avtobus, bo morda komu s tem narejena krivica, če zanj ne bo več prostora. Upam pa, da do tega ne bo prihajalo, če se bomo tudi naprej v tako velikem številu udeleževali pohodov kot v preteklosti.
Razigrani smo se s Turjaka peš odpravili proti cerkvi in planinskem domu na Kureščku. Vreme nam je bilo naklonjeno, pot pa je bila prava -sprehajalna. Po počitku na Kureščku smo se odpeljali do Trubarjeve domačije, od tam pa proti Kočevju. Pred mestom smo se podprli z obilnim kosilom, pred večerom pa smo se vrnili na Mirno.
Pred trgatvijo bomo spravili pod streho še dva pohoda. Najprej bomo obiskali Belo Krajino, nato pa nas čaka še naš južni očak Snežnik, s katerega je lep pogled od morja preko vse Slovenije tja do Boča na Štajerskem.
MIRNSKE SCUKE
Vir življenja je voda. V naravi je v večnem kroženju in vključuje vse organsko življenje, za katero je značilno dajanje in sprejemanje. Del tega kroženja, dajanja in sprejemanja smo tudi mi. Koliko bomo dajali in koliko sprejemali, pa je odvisno od nas samih. Lahko smo kot krapi v ribniku. Čakamo le na to, da nam nekdo streže in celo misli namesto nas in se redimo, ali pa se razdajamo in prestrezamo bliske in strele.
Da se ne bi krapi v brezdelju preveč polenili in bi bila njihova telesa prepolna maščob, so jim tu in tam potrebne ščuke. Ščuke so sicer roparice, pa vendar nehote koristijo krapom, ko jim dajo malo strahu in s tem koristnega gibanja. Povsod, torej tudi v ribniku, je potrebna organizacija, ki prisili krape, da se borijo za življenje in opravijo koristno delo. Njihova telesa postanejo bolj vitalna in manj mastna, so pa na koncu vseeno le hrana nekomu v ribniku ali izven njega.
Res je, da krapom ni lepo, ker jih preganjajo ščuke, čeprav jim to koristi. Res pa je tudi, da krapi dobro vedo, kdo jih napada. Pri nas v Društvu upokojencev je to malo drugače. V našem ribniku je krepko čez štiristo članov in kot vsaka organizirana skupina imamo tudi vodstvo oziroma Upravni odbor, oziroma krape. Verjamem, da večina članov dobro ve kaj in kako delamo. Vedno se nekaj dogaja samo, da bi čimbolj združevali vse člane. Najlepše druženje je lahko le masovno sestajanje po pohodih, zabavah ali prireditvah. Letos smo organizirali srečanje pohodnikov iz vse trebanjske občine na Debencu. Precej velik projekt je bila organizacija prvega srečanja upokojencev prav tako iz cele občine in to zopet na Debencu. Sodelovali smo na športnih igrah upokojencev Dolenjske regije in del tekmovanj je bil tudi na Mimi. Organizirali smo obisk srečanja upokojencev iz vse Dolenjske in
podobno. Razen tega smo organizirali do sedaj devet pohodov po naših dolenjskih gričih in v visokogorje. V programu sta nam ostala še dva pohoda in na koncu še zaključno srečanje pohodnikov na Debencu. Temu pa bo sledilo še martinovanje in silvestrovanje. Letos smo ustanovili še pevski zbor in organizirali ogled predstave Desetega brata na Muljavi s skoraj šestdesetimi obiskovalci. Torej se naši krapi kar gibljejo. Prav je sicer, da se pojavijo tudi ščuke, saj lahko prinesejo nove ideje in vzpodbude za boljše delo. Ni pa prav, da se pojavljajo kritiki, za katere sploh ne vemo, kakšne vrste ribe so in kaj je njihov pravi namen. Pojavljajo se v kuloarjih ali še raje anonimno v telefonskih klicih in podobno. Predlagamo jim, da priplavajo na površje, da povedo svoj program in rade volje jim bomo prisluhnili in jih sprejeli, da bo organizacija še boljša in produktivnejša.
Pridite in povejte ali napišite, kaj je napačno v našem delu, kaj bi bilo dobro izboljšati in kaj, predvsem pa kako dobro delati. Napišite vse, vendar le vse tisto, kar lahko argumentirate in ne le natolcevanja. Tisti, ki mislijo, da so poslani za to, da kritizirajo, morajo imeti tudi svoje videnje, svoj program, kako bolje delati, kaj delati in kje dobiti sredstva. Ne le govoriti, kako se krapi redijo na račun društva, kako so določena druženja le za izbrance, ampak pridite, pridružite se nam javno in videli boste, daje vedno vse organizirano za vse člane in ne le za izbrance. Pridite, pa boste videli, kako se boste lahko redili s pridnim delom in iskanjem sredstev za celotno organizacijo.
Pridite vsi in vsi bomo izbranci, ki dobro mislimo in ne bodo nam potrebne neznane roparice, ampak prave ščuke, ki bodo dobronamerno razburkale ribnik ter prinašale vedno nove ideje in vzpodbude.
Za Upravni odbor DU Mirna: Tone z Okroga
Tone z Okroga
BRON ZA CVIČEK Z DOLGE NJIVE
Na Mednarodnem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni so tudi letos najboljši strokovnjaki ocenjevali kvaliteto lanskega pridelka slovenskih vinogradnikov. Cviček, ki nam, Dolenjcem, najbolj “leži”, se po priznavanju kakovosti zadnje desetletje strmo dviga med že davno priznane najboljše sorte vin.
Konkurenca in strokovno izobraževanje številnih velikih in malih vinogradnikov, seveda pa tudi izbrane sorte grozdja in naravna danost vinorodnih okolišev v naši občini so rodili čudovit proizvod -CVIČEK. Prijetna aroma, odličen okus in s tem pitnost ter (baje) zdravilna moč te hrane so argumenti, zaradi katerih je ta proizvod med kupci vse bolj iskan in čislan.
“Ko bi drugi človeku nič ne povedali, mu nič ne pokazali, bi sam od sebe zlo malo vedil in znal”, jev Sporočilu slovenskim vinogradnikom zapisal veliki učitelj vinogradnikov, vnet domoljub in velik teoretik in praktik, Matija Vrtovec (1784-1851) pred skoraj stopetdesetimi leti.
Tega dejstva se dobro zaveda tudi naš krajan Tone Gorenc, ki pridno obiskuje vsa predavanja o vinogradništvu, ki jih društva vinogradnikov organizirajo za naš vinorodni okoliš. Zato tudi uspeh ni izostal. Na že omenjenem sejmu v Gornji
Tone s hčerko Suzano - foto: D. Z.
Radgoni so strogi “sodniki” njegovemu cvičku prisodili 16,10 točk in s tem drugo mesto ter bronasto medaljo (zlata in srebrna za cviček še nista dozoreli).
O uspešni pridelavi vina in še marsičem sva s Tonetom pokramljala kar na kraju samem, to je v njegovi zidanici v Dolgi njivi. Ogledala sva si vinograd, kije res vzorno obdelan, čeprav je letos toča naredila veliko škode.
“Za kvaliteten pridelek je treba veliko delati, izbrati prave sorte grozdja in škropiti ob pravem času s preizkušenimi škropivi. Sistemikom ne zaupam
preveč”, je o svojih izkušnjah povedal Tone Gorenc iz Doline pri Zabrdju. Verjetno je kakšno dobro skrivnost ohranil zase.
Da je Tone prijeten sosed (in dober gostitelj) seje videlo kmalu po našem prihodu, saj seje zbralo kar lepo število “sotrudnikov”. Ob dobri malici in še boljšem cvičku - tudi sosedje so ga dali v pokušnjo - se je pogovor o pridelavi žlahtne kapljice zavlekel pozno v noč. Vse bolj toplo je postajalo...
D. Z.
SPOMENIK PADLIM BORCEM JE SPOMENIK SVOBODI
Spomenik padlim borcem NOB na Rojah na Mimi vzdržujemo in za njegovo okolico skrbimo člani Zveze borcev (ZB) Mima. Vandalizem, ki se zadnje čase dogaja ob spomeniku, nas je vzpodbudil, da neosveščene in nekulturne obiskovalce tega lepega kulturnega prostora opozorimo in poučimo o pomenu in vrednosti spomenika. Našega uglednega krajana dr. Marka Marina smo zaprosili za kultumo-zgodovinsko oceno spomenika, ki glasi:
Družbeno politične organizacije na Mimi so se leta 1965, ob dvajsetletnici
osvoboditve odločile, da bodo postavile spomenik stošestim padlim borcem za svobodo. Spomenik in ureditev okolja so poverile takrat že znanemu in uglednemu oblikovalcu spominskih obeležij in iniciatorju ter vnetemu zagovorniku najmodernejših oblik likovnega ustvarjanja v naravnem okolju, akademskemu kiparju Janezu Lenassiju.
Na šesterokotnem, s kamni obloženem podestu je Janez Lenassi zasnoval spomenik v romboidni obliki kot obelisk s tremi vertikalnimi slopi, ki nosijo perforirano železno kroglo. Na notranji
strani slopov so vgravirani napisi: na vzhodnem slopu:
“se dviga v življenje kdor pade v smrt”
na severnem slopu:
“106 padlim borcem NOV 1941 - 1945"
na zahodnem slopu:
“ZB MIRNA ob 20 letnici osvoboditve”
Na vzhodni strani oklepata dva kraka simbolično postavljen sarkofag s posmrtnimi ostanki borcev iz opuščenih grobov v okoliških gozdovih.
EKOLOŠKI KOTIČEK
Razčiščujemo pojme s področja varstva okolja:
Spomenik Svobodi na Rojah ima poleg spominskega obeležja, zaradi katerega je bil postavljen, tudi enkratno kulturno vrednost. Njegov avtor Janez Lenassi je predstavnik tiste likovne povojne generacije, ki je orala doma in v svetu najmodernejše tokove v kiparstvu s konceptom vključevanja kiparskih izdelkov v naravna okolja. Taki so Lenassijevi spomeniki v Avstriji, v Izraelu, ZDA, Grčiji in na Japonskem, doma pa: na Mirni, v Ilirski Bistrici, na Zalah v Ljubljani, na brionskem otoku Vanga, v Portorožu in drugod. Treba je še poudariti, da je spomenik padlim borcem na Mirni eden njegovih najkvalitetnejših zamisli in izvedb.
Naj zapišem še, da danes spomenik prezentira visoko kulturno zavest generacije, ki ga je postavila, saj so v okolju, kakršnem je Mima le redki izzivi sodobnih umetniških ambicij najnaprednejših likovnih tokov. S tem spomenikom je Mima pridobila poleg zgodovinske umetnostne dediščine tudi enega najmodernejših likovnih spomenikov, ki vedno bolj privabljajo občudovalce umetnosti od drugod, kar je velika spodbuda za nadaljnji razvoj turizma v dolini.
Danes sta spomenik in okolica kvalitetno vzdrževana. Mirnskim občanom ponujata vabljivo okolje za dmžabno srečevanje in oddih, kar napoveduje, da bo v bližnji prihodnosti Mirna lahko pridobila z njima zavidljivo parkovno središče naselja. Zaskrbljujoči so samo vandalizmi, ki se zadnje čase pogosteje izživljajo nad spomenikom in okolico, predvsem mlajše generacije pozabljajo, da so vsak dan starejše in naj ne bodo presenečene, če se bodo kdaj znašle one in njihovi potomci v za človeka neprimernem življenjskem okolju.
dr. Marko MARIN
Kaj pomeni pojem:
1.	Degradacija okolja:
poslabšanje lastnosti okolja in ravnotežja pojavov, tudi glede dostopnosti, bivalnih, delovnih ali življenjskih pogojev. Pogosto so posledice tega zaznavne na počutju in zdravju ljudi. Degradacije so različne; naj hujše so, ko propada živa narava, usihajo ali so neuporabni vodni (iz)viri in propadajo domovi (poplave, plazovi in udori, potresi). Napoti k temu je slabitev ekosistemov, onesnaževanje okolja z odpadki in škodljivimi emisijami, nered in nezakonito poseganje v okolje -ČRNA GRADNJA.
2.	Kontaminacija:
onesnaževanje ali okuženje. Povzročitelji so lahko mikroorganizmi (npr. črevesne bakterije salmonele, ki povzročajo diareje in tufis), kemična sredstva ali plini ter radioaktivne snovi. Pri vsaki kontaminaciji je potreben ustrezen postopek zaščite, preprečenje širjenja in sanacija. Kam se obrniti za pomoč? Na policijo s prijavo nesreče, na gasilsko službo ali sanitarno inšpekcijo, za kar pač gre, obvestiti pa je treba tudi prizadete dejavnike (ribiče ob poginu rib, lovce za divjad, društva za opazovaje in zaščito živali, upravo parka, itd).
3.	Dekontaminacija:
odstranjevanje kontaminantov, tj. škodljivih snovi (kemikalij, nafte in derivatov, posebnih odpadkov, kislin, težkih kovin, mikroorganizmov) in njihovih škodljivih vplivov ali posledic za okolje in zdravje ljudi. Temeljno pravilo j c poznavanje kontaminantov, sredstev
in postopkov za dekontaminacijo, zato morajo biti o tem poučeni vsi, ki imajo opraviti s takšnimi snovmi. Dekontaminacija je pogosto potrebna pri incidentih v prometu ter ob izlitjih pri pretakanju škodljivih in nevarnih snovi. Podobno je pri ravnanju s črpalkami z zapiralno in kontrolno tehniko, ko korozija predre stene čistem ali bazenov, pri ravnanju s kemičnimi zaščitnimi sredstvi in z njihovo embalažo v kmetijstvu ter pri nepravilnem skladiščenju posebnih odpadkov oziroma odstranjevanju odpadkov. Važen je nadzor!
4.	Eureka (eureca):
obsežen evropski raziskovalni program, ki seje začel uresničevati leta 1985, po ministrski konferenci ES (EU) v Parizu. Pri tem projektu sodeluje 22 držav in Evropska unija; pri vodenju projektov (in sekretariata) se vrstijo članice z enoletnim mandatom. Vsak projekt EUREKE na predlog nacionalnih koordinatorjev potrdi njen ‘komite visokih funkcionarjev’; prednostni projekti so s področij biotehnologije in ekologije, energetike, informacijske tehnologije in komunikacij, laserske tehnologije, medicine, novih materialov, proizvodne avtomatike, robotike, transporta in varstva okolja. Sredstva prispevajo članice. Projekti EUREKA prispevajo k tehnološkemu napredku in varovanju okolja.
(Vir: Leksikon - okolje in človek, Avguštin Lah, 1995)
Nihče, ki je bil tepen zaradi laži, ni vzljubil resnice.
ELLEN D KAY
OBVESTILA - OGLASI
UTRINKI S PODROČJA GASILSTVA
Po podatkih Prostovoljnega gasilskega društva z Mirne so letos na področju Krajevne skupnosti izvedli 6 intervencij. Ugotavljajo, daje število požarov iz leta v leto večje, pri izbruhu požara pa precej občanov v paniki ne ve kaj storiti. Klicna številka za gasilce in reševalce je 112-klic zadošča, da bodo gasilci oziroma reševalci prišli na intervencijo. Seveda je pomembno, da občan, ki kliče, posreduje osnovne podatke o sebi, o kraju od koder kliče, o nesreči zaradi katere kliče, o tem, ali so na kraju poškodovane osebe in še o drugih pomembnih podatkih v zvezi z nesrečo.
Dodajmo še to, daje klicna številka 112 za reševalce in gasilce uveljavljena tudi v nekaterih drugih evropskih državah, kot je Nemčija, Danska, Finska, Luxenburg, Švedska,...
Javna hidrantna mreža na javnem vodovodu je še kako pomembna in mora biti v brezhibnem stanju posebno v primerih, ko zagori. Pred leti so gasilska društva sama preverjala tehnično brezhibnost hidrantov. Ob pregledih je prihajalo včasih celo do nestrokovnih posegov, s čimer se seveda upravljavec javnega vodovoda ni mogel strinjati. Distribucija pitne vode namreč pomeni izvajanje visoko strokovne dejavnosti, zavedati pa se je tudi potrebno, da je voda živilo. Ob tako pomembnih dejstvih je Minister za obrambo že v letu 1995 izdal Pravilnik o preizkušanju hidrantaih omrežij, s katerim je predpisal tudi pogoje, ki jih morajo fizične in pravne osebe izpolnjevati, da lahko hidrantne sisteme preizkušajo. Ti pogoji so naslednji:
•	registrirani morajo biti za tehnične preizkuse in analize,
•	zaposlenega morajo imeti vsaj enega delavca (tehničnega nadzornika), ki ima najmanj V. stopnjo izobrazbe strojne ali gasilske smeri ter najmanj eno leto delovnih izkušenj pri preizkušanju hidrantnega omrežja,
•	imeti morajo ustrezno tehnično opremo, kije določena s tem pravilnikom.
Iz zgornjih navedb izhaja, da je
odgovoren za izvajanje pregledov hidrantnih omrežij upravljavec javnega vodovoda oziroma njegov tehnični nadzornik.
Poleg zbornih pogojev mora imeti izvajalec tudi pooblastilo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
In kako naj se preizkusi izvajajo v praksi? Prav gotovo je najpametneje, da gasilci skupaj s tehničnim nadzornikom izvedejo kontrolo ter se s tem sami prepričajo o tehnični brezhibnosti javnega hidrantnega omrežja.
Mesec oktober - mesec požarne varnosti! Prostovoljno gasilsko društvo Mirna bo v skladu z letnim planom še posebno v mesecu oktobru izvajalo raznovrstne aktivnosti na področju operativnega delovanja in usposabljanja moštva ter opreme za izvajanje intervencij na terenu. Posebno pozornost bomo posvetili usposabljanju mladinske sekcije našega društva.
Ker se kurilna sezona naglo približuje, gasilci vsem gospodinjstvom toplo priporočamo, da temeljito pregledajo svoje kurilne naprave ter da s tem poskrbijo za večjo požarno varnost v svojem domu.
Gasilnik v vozilu - mesec požarne varnosti je letos tudi priložnost, da voznike opozorimo na požarno varnost v vozilu.
Pomen gesla “gasilnik v vozilu” je ozaveščanje voznikov o pomembnosti gasilnika v vozilu, saj je samo v mesecu avgustu 3 3-krat zagorelo na vozilih na celotnem območju Republike Slovenije. Mimski gasilci se bomo v akcijo uporabe gasilnikov vključili, možno pa bo gasilnike tudi nabaviti.
za PGD MIRNA Kristijan MOŽINA
POLICIJA SVETUJE
Priporočila in nasveti varuhov zakona v jesenskem času
Ker se bliža čas trgatve, ko bomo množično odhajali na delo v vinograde, pozivamo vse, da pri tem ne pozabite na varnost svojega premoženja. Svojih denarnic, torbic in ostalih vrednostnih predmetov ne puščajte nezavarovanih v vozilih, kajti omenjene nepazljivosti bodo izkoristili nepridipravi, katerim so navedeni predmeti še kako všeč.
Zato vse vinogradnike in ostale občane opozarjamo, da svoje vrednejše predmete puščajo doma oziroma jih shranijo in zavarujejo tako, da razni storilci kaznivih dejanj ne bodo mogli do njih.
Kljub obremenitvam, ki spremljajo priprave na trgatev in samo trgatev, pozivamo občane, da večkrat prekontrolirajo svoja vozila in zidanice. V kolikor pa opazite gibanje in zadrževanje sumljivih oseb ali vozil (niso domačini oziroma so drugače sumljivi), si skušajte zapomniti čimveč podrobnosti in o tem takoj obveščajte Policijsko postajo Trebnje na telefonsko številko 44-002 ali OKC PU Novo mesto na telefonsko številko 113.
Obveščamo občane na spoštovanje določb Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, ki določa, da je uporaba kosilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje ter izvajanje drugih hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, dovoljena od ponedeljka do sobote med 8.00 in 19.00 uro. Uporaba teh naprav in izvajanje opravil je prepovedana na praznik, če je dela prost dan. Zagrožena kazen, ki se izterja na kraju samem je 5.000.00 sit.
Ravno tako obveščamo občane na spoštovanje določb Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju, v kateri je določeno, da se pri sežiganju organskih odpadkov le-ti sežigajo najmanj 100 m od večjih naseljenih krajev in pomembnejših poti, 50 m od gozda in 5 m od dreves (razna sežiganja vej zaradi
uničevanja lubadarja v gozdu).

Na območju KS Mirna smo v preteklem mesecu obravnavali 3 prometne nesreče, od tega 2 s hudo telesno poškodbo. Vzroka sta bila prevelika hitrost in v enem primeru vožnja pod vplivom alkohola, saj je alkoholimetrična analiza pokazala 1,71 g/kg alkohola v krvi.
Opozarjamo vse voznike na večjo previdnost pri vožnji po ulici Cesta na Fužine, mimo OŠ, predvsem v času prihodov in odhodov avtobusov za prevoz otrok.
Bojan MAJCEN KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE Inšpektor
Previdno na cesti! Učiteljica daje še zadnja navodila za varno vožnjo mlademu kolesarju na križišču pri stari šoli na Mirni - foto: D. Z.
IZBOLJŠANJE IN RAZŠIRITEV TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA NA OBMOČJU CENTRALE NA MIRNI
Ob gradnji razvodnega naročniškega TK omrežja na območju Stare gore in Praprotnice pri Mirni bomo konec septembra ali v začetku oktobra pričeli z izgradnjo primarnega TK omrežja od obstoječe kabelske kanalizacije pri “Dani”. Trasa poteka ob Glavni cesti proti Slovenski vasi. Gradnja bo lahko zaradi pridobljenih vseh soglasij in upravnih papirjev potekala hitro. Z deli nameravamo končati do konca leta 1999. Zaradi predvidenega začasnega deponiranja materiala (kabli, cevi) na lokaciji pri centrali in ob cesti Mirna -Mokronog ter nekajdnevne polovične zapore glavne ceste Mirna - Mokronog (od Dane Mirna do zadnjega bloka na Glavni cesti) v oktobru, prosimo za razumevanje. Rezultat predvidenih del bo povečanje kapacitet TK omrežja na območju Glavne ceste, Roj, Sokolske ulice ter dalje Trstenika, Sotle, Zabukovja in Slovenske vasi. Na omenjenih območjih bomo lahko ukinili “dvojične priključke” in PCM-e. Možno bo tudi vključevanje ISDN priključkov ter optične povezave v smeri Slovenska vas.
Po naročilu Telekoma izvaja podjetje TELEG, s. p. iz Ljubljane razvodno telekomunikacijsko omrežje v Praprotnici in Stari gori. Telefonske omrežje na drogovih ni več zadoščalo za priključitev vseh vaščanov in ostalih uporabnikov, zato so se odločili za položitev novega razvoda v zemlji. Po izgradnji bo možno priključiti skupaj 150 telefonskih aparatov, trenutno pa je interesentov 36. V naslednjem letu po pridobitvi gradbenega dovoljenja pa Telekom predvideva obnoviti telefonsko povezavo še na relaciji od Mirne do Praprotnice, Gomile in Brezovice. Telekom ima težave pri pridobivanju odstopnih izjav lastnikov zemljišč, saj posamezniki ne dajo soglasja za prekop, nekateri pa zahtevajo nenormalno visoke odškodnine.
TELEKOM SL O VENUE PE Novo mesto
^ \
h6j
m r
O KRS/KKS OMREŽJU...
V	mesecu maju 1999 smo zaradi opozorila urbanističnega inšpektorja o nepopolnosti lokacijske in gradbene dokumentacije do nadaljnjega ustavili gradnjo KRS/KKS sistema na Mimi. Z deli bomo nadaljevali, ko bodo odpravljene omenjene pomanjkljivosti.
V	KRS/KKS omrežju je trenutno možen sprejem 26 programov, v kratkem bomo glavno postajo dogradili še za sprejem 3 - 4 programov. Sprejem programa lokalne televizije iz Novega mesta “Vaš kanal” je na območju glavne postaje na Sokolski ulici moten, zato poskušamo rešitev sprejema poiskati na drugi lokaciji na območju že zgrajenega sistema.
Naročniki, ki bi si želeli olajšati način plačevanja KRS/KKS naročnine, se lahko z računovodstvom našega podjetja in banko (pri kateri imajo tekoči račun) dogovorijo za plačevanje s trajnikom. Na ta način naročniki privarčujejo t. i. bančno oziroma poštno provizijo v višini 50 sit.
Na KRS/KKS sistem se lahko priklopijo zainteresirani stanovalci na območju že zgrajenega omrežja, to je v blokih (Sokolska ulica 4-6-8 ter 10-12-14; Glavna cesta 51, 52 in 54; Roje 1, 2, 3, 4, 5, 6) ter v individualnih hišah na območju naselja “Roje III” ter dela naselja “Roje II”.
ELEKTROPROM, d. o. o. Izlake



KOŠNJA ZELENIC NA MIRNI
Da bi bil naš kraj lepši, smo določili posebno delovno skupino, ki naj bi redno med letom kosila trate, toda pri izdelavi plana nismo bili uspešni. Zelenic je namreč preveč in frekvenca košnje prepogosta. Uspeh smo dosegli na zelenici pri železniški postaji, redno pa smo kosili tudi pri spomeniku, kjer je področje urejeno v lep park. Večje površine pri Partizanu, ob železniški postaji, širše področje parka pri spomeniku ter brežine nad glavno cesto še urejamo in se trudimo kraj na ta način polepšati.
Za naslednjo pomlad planiramo sredstva za nabavo potrebnega orodja, animirali pa bomo tudi prostovoljce za izvajanje javnih del urejanja zelenic na Mirni.
J. B.
PODLOG NA NOGAH!
Z razširitvijo novice, da imamo na koncu ulice Podlog nove krajane in hkrati lastnike nepremičnin, je prišlo do velikega vznemirjenja tako krajanov Podloga kot ostalih Mimčanov. Na KS Mirna smo prejeli peticijo skoraj 70-ih podpisnikov, ki je bila sicer naslovljena na Občino Trebnje. Podpisniki v peticiji zahtevajo razrešitev razmer, češ da je področje Mirne v smeri Podloga namenjeno športno-rekreacijskemu centru, trim stezi, športni dvorani, bazenu z urejeno okolico, skratka področje je predvideno za ureditev rekreacijskega in turističnega centra. Da se ta namembnost ne bi spreminjala, smo na Krajevni skupnosti sklicali sestanek predstavnikov Občine, Centra za
socialno delo, prizadetih krajanov in predstavnikov KS. Dogovorili smo se, daje potrebno na razgovor povabiti tudi nove lastnike nepremičnin v Podlogu, kar se je zgodilo na drugem sestanku. Po končani razpravi smo prisotni dobili občutek nekorektnosti novega lastnika in odločeno je bilo, da se za nepremičnine pridobi uradna cenitev, ki bo osnova za eventualni odkup nepremičnine.
J. B.
Najbolj šibka točka
AVTOMOBILA JE VČASIH PRAV NJEGOV VOZNIK.
WERNER MITSCH
ZAKAJ JE LEKARNA NA MIRNI ZAPRTA?
Vprašanje iz naslova si zastavljajo naši krajani, pogostokrat izredno ogorčeni in razočarani, že od julija letos. Ob velikih prizadevanjih sveta krajevne skupnosti je gospod Gregor Ban, magister farmacije, odprl lekarno na Mimi v letu 1997 v veliko veselje vseh, ki so morali do tedaj po zdravila ali v Mokronog ali pa v Trebnje. Gregor Banje za otvoritev lekarne pridobil pozitivno mnenje o izpolnjevanju pogojev za lekarniško dejavnost na Mimi, zanimivo pa je to, daje bil kot koncesionar vseskozi pod
Gregor Ban; foto: N. Strel
budnim očesom Lekarniške zbornice Slovenije.
Posebna komisija Ministrstva za zdravstvo je dne 10. 11. 1997 ob strokovnem pregledu lekarne na Mimi ugotovila, da koncesionar izpolnjuje vse zakonito predpisane pogoje za izvajanje lekarniške dejavnosti na Mirni, ni pa Ministrstvo na podlagi pozitivnega zapisnika o ogledu izdalo ustrezne odločbe. Po preteku enega leta so gospoda Bana na Mirni obiskali predstavniki komisije Lekarniške zbornice Slovenije, ki pa so ugotovili, da prostori lekarne na Mirni nimajo ustreznega uporabnega dovoljenja za lekarniško dejavnost, temveč za zdravstveno dejavnost, česar pa komisija ni ugotovila pred leti, ko je v teh prostorih lekarna že obratovala. Komisija je predlagala Ministrstvu za zdravstvo zaprtje lekarne, kar se je na podlagi izdane odločbe Ministrstva za zdravstvo tudi zgodilo kljub temu, daje gospod Ban zaprosil za podaljšanje roka zaradi ureditve zadeve v zvezi s pridobitvijo uporabnega dovoljenja, Ministrstvo za zdravstvo pa ga je z odločbo v pravnem pouku napotilo za razreševanje problema na sprožitev upravnega spora pred Upravnim sodiščem. Za tožarjenje se koncesionar seveda ni odločil. Sodu je
/ r
izbil dno sklep Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije dne 26. julija letos, s katerim je bilo opredeljeno, da zdravstvena zavarovalnica ne bo financirala izdanih zdravil v lekarni na Mirni toliko časa, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji po pravnomočni odločbi Ministrstva za zdravstvo.
Na Mirni se sprašujemo, ali bodo zdravila zaradi pridobitve uporabnega dovoljenja za lekarniško dejavnost na Mimi potem boljša in bolj učinkovita? Ali so ukrepi zgoraj navedenih pristojnih subjektov res usmerjeni v zagotavljanje boljšega zdravstvenega varstva za naše krajane? Ali ZZZS ne bi lahko določil rok, v katerem mora gospod Ban pridobiti manjkajočo upravno dokumentacijo, ki jo je že pridobival skupaj z lastnikom objekta? Prepričani smo, da je ostalo še nekaj odprtih vprašanj, na katere pa doslej še nismo našli pravih odgovorov. Potrudili se bomo, da bomo do njih tudi prišli, seveda pa tudi pričakujemo, da bodo odgovorni, ki so naše krajane napotili po zdravila v Mokronog, Trebnje in Novo mesto, posredovali ustrezna pojasnila za objavo.
Gospod Gregor Ban je moral torej lekarno zapreti in prenesti vso zalogo zdravil v matično lekarno v Škofljico,
prav tako pa je tja preselil tudi zaposleni kader. Skupaj z Zdravstvenim domom Trebnje se je podal na trnovo pot pridobivanja upravnih dovoljenj, kijih mora pridobiti Zdravstveni dom kot lastnik objekta. Ker vemo, da je pot dolgotrajna in mukotrpna, moramo vedeti tudi to, da lekarna prav kmalu ponovno ne more biti odprta. Za preureditev je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje ter v lekarniških prostorih izvesti preureditvena dela (prestavitev predelne stene) in zgraditi šest novih parkirnih mest.
Na vprašanje, ki smo ga postavili Gregorju Banu, kdaj pričakuje ponovno otvoritev prepotrebne lekarne na Mimi, točnega datuma ni znal napovedati, obljubil pa je, da bo vložil maksimalne napore, da bo pričela lekarna obratovati v mesecu oktobm letošnjega leta.
J. J. K.
lekarna; foto: N. Strel
ČEBELARJI SE SREČUJEJO
V naši domovini je veliko znamenitih krajev, ki slovijo po velikih možeh. Tak kraj je tudi v trebanjski občini in sicer je to Lanšprež. V tem tihem kotičku je živel in deloval čebelarski in sadjarski ter tudi živinorejski strokovnjak Peter Pavel Glavar. V ta kraj se je preselil iz Komende.
ŠOPEK PLANIK
Rekli so mi: “Odpelji nas tja, kamor pogosto hodil si rad, kjer zbrana lepota je vsa in srce polno gorečih je nad”.
Ko sonce za goro je prižgalo svoj žar, s tesnobo v srcu smo tja gor se ozrli, vršaci mogočni kot osvetljeni oltar vabili so, da bi za njih srca odprli.
DOMOTOŽJE NA ORIENTU
Tudi tokrat prišla je kot po navadi in prinesla spomin na mlada leta ona, ki znanilka je slovenske pomladi, kadar se vme domov in mi pred hišo nizko leta.
Takrat, ko sem odšel, nisem vedel, da bo za mano priletela in prinesla mi cvet, nizko krožila, ko ob morju bom sedel in vesela pričarala domači mi svet.
Za čebelarje je izredno pomemben, saj je pisal spise v slovenščini in vodil celo svojo čebelarsko šolo. Ljudi tega kraja je učil gospodarnosti in sodelovanja.
V spomin na tega moža se čebelarji zbiramo na tradicionalnih srečanjih že vrsto let. Letos bo to srečanje že 13 po vrsti in bo organizirano predvidoma v drugi polovici meseca oktobra. Na srečanju se čebelarji pogovorimo o letini, o zdravju čebeljih družin, se ozremo na izpeljane naloge in ugotavljamo njih uspešnost izvedbe. Pogovorimo se tudi o tekoči problematiki društva.
Letos bo potrebno temeljito pretehtati, kako naj društvo deluje v prihodnje. Upamo, da je v nas čebelarjih še vedno dovolj zdrave energije, da bomo skupaj zakoračili v novo tisočletje.
Ni žal nam napora, ko pot strmo se vzpenja, saj naša vabi nas gora, ko koraki božajo nederja njena.
Na vrhu nas čaka bogato plačilo.
V objemu Razorja, Pihavca in Križa strmin, podarjeno nam je rožic obilo, a bele kamnine dišeči oživlja volčin.
Od nežne planike, do rože mogote oči mi poboža cvetje vseh barv in oblik, duša dojeti ne more lepote in vzdrami me lahko le njen lahen dotik.
Tukaj rasti bom pustil šopek planik le za njo, saj vem, da nekoč prišla bo za nami.
Takrat vsako jezero bo kot modro oko, v katerem naj se poleg neba še njena lepota zrcali.
Povedal ji bom, da gora j o čaka, tukaj prav blizu Triglava očaka, da kjerkoli sem bil in misel tja hodi naj lepši v spominu so Kriški mi podi.
Tukaj, kjer ni jeseni in ne zime,
kjer sonce ves čas toplo in vroče greje,
tukaj bo ostala, da nama čas hitreje mine
in da me povede s seboj, ko tam topli veter zaveje.
Kadar bom odšel, želim, da bo pomlad in da nad mojo rušo zraste nežni cvet.
Takrat bo le tvoja pomlad,
ki ji jo prinesel bo moje lastovke let.
PITON
LE REDKI LJUDJE SO DOVOLJ MOČNI, DA POVEDO RESNICO IN JO TUDI SLIŠIJO.
VAUVENARGUES
Predsednik Čebelarskega društva Trebnje: Franc VEHAR
PITON
ŠPORT
MOTOCIKLIZEM -ROKAVEC TOKRAT OSTAL PRAZNIH ROK
(Mirna na Dolenjskem, 29. avgusta 1999)
Avto moto društvo Trebnje in Tiskovna agencija MOREL sta zadnjo nedeljo v avgustu pripravila 16. gorsko motociklistično slalom dirko. Kot vsa leta doslej je okoli 2.000 metrov dolga proga potekala na cesti Zapuže - Stan na Mimi na Dolenjskem. Letošnja dirka je prinesla nekaj presenečenj. Tako je domačin in 15-kratni zmagovalec dirke Branko Rokavec ostal praznih rok. V prvem teku v razredu supersport do 600 ccm je nesrečno padel, vendar pa jo je odnesel brez hujših posledic, razen nekaj bolečih udarnin. Tako mu je uvrstitev na čelo padla v vodo. V drugi vožnji je skušal s popravljenim motociklom doseči vsaj najhitrejši čas, kar pa mu tudi ni uspelo. Zato pa je to priložnost izkoristil Boštjan Vovk iz Trebnjega v razredu superbike, ki je dosegel zmago v svojem tekmovalnem razredu in najboljši absolutni čas pred tekmecem Brankom Žnidaršičem iz Sežane. V kar 11 razredih: juniorji do 50 ccm, juniorji do 80 ccm, skuterji do 70 ccm, veterani do letnika 1968, chooperji, enduro - cross, motorji do 250 ccm, supersport od 251 do 600 ccm, superbike nad 600 ccm in prikolice, je nastopilo več kot 50 motociklistov iz vse Slovenije. Letos prvič pa so se lahko v vožnji z motocikli pomerili tudi novinarji. Dirko, ki jo je odprl predsednik krajevne skupnosti Janez Bračko, navzoči pa so bili tudi predstavniki Avto moto zveze Slovenije, si je ogledalo okoli 2.000 gledalcev, ki so lahko uživali v vožnjah najbolj hrabrih motociklistov, ki so pokazali v prvem delu proge, da so lahko zelo hitri, v drugem delu, kjer so bile postavljene ovire, pa spretnost obvladovanja motocikla. Otvoritev so popestrile mažoretke iz Trebnjega. Najboljši v posameznih razredih so dobili pokale in medalje, nagrajeni je tudi absolutni zmagovalec dirke in najmlajši udeleženec. To pa je bil petletni Rok Rokavec, ki je v svojem tekmovalnem razredu premagal edino mlado zastopnico nežnejšega spola Marijo Lampe. Vreme je bilo tekmovalcem in organizatorjem zelo naklonjeno, saj seje vlilo iz neba, ko je bilo dirke že konec. Vsi so se poslovili z besedami, prihodnje leto se znova dobimo na Mimi.
Izidi:
razred juniorji do 50 ccm
(pokrovitelj razreda: Servis Štern Kranj, zlati sponzor: Picerija Canner in gostilna Bukovec Mima):
1.	Rok Rokavec (Trebnje) 2:07,90,
2.	Marija Lampe (Domžale) 2:28,26;
razred juniorji do 80 ccm
(pokrovitelj razreda: Yamaha moto center Jeršin Novo mesto, zlati sponzor: Dolenjska banka Novo mesto): 1. Klemen Eržen (Zg. Lipnica) 1:28,23, 2. Mark Kolar (Sveti vrh) 1:30,33, 2. Anže Kralj (G. Kamence) 1:49,77; razred 70 ccm (pokrovitelj razreda: j J HMC Rabat moto center Ljubljana, •: zlati sponzor: Sigmacom prodaja vozil Mazda Novo mesto): 1. Mark Božič (Ljubljana) 3:20,86; razred enduro in cross (pokrovitelj razreda: Gal Koplast Šraj Radomlje, zlati sponzor: Gostilna Kolenc Mirna): 1. Primož Čaus (Kropa) 2:10,10, 2. Aleksander Šimnic (Kropa) 2:13,03, 3. Julij Brine (Gradac) 2:13,06, 4. Aleš Hafner (Žabnica) 2:13,14, 5. Toni Podobnik (Lesce) 2:16,48,6. Anže Zupan (Novo mesto) 2:18,13,7. Gašper Ovčak (Rodine) 2.23,17, 8. Aljaž Kralj (G. Kamnice) 2:27,04, 9. Slavko Pepel (Šmarješke toplice) 2:29,53, 10. Tomaž Borštnar (Mokronog) 2:32,98, 11. Miha Slak (Trebnje) 2:43,86, 12. Tomaž Vovk (Trebnje) 2:54,87, 13. Gorazd Koselj (Bled) 3:19,15;
razred chopper (pokrovitelj razreda:
TOM Mima, zlati sponzor: Dana Mima): L Aleš Logar (Krmelj) 2:22,46,2. Janez Čeh (Trebnje) 3:23,83; razred do 250 ccm (pokrovitelj razreda: Zavarovalnica Tiha Novo mesto, zlati sponzor: Avtogalant Novo mesto): 1. Jure Lampe (Domžale) 2:13,72,2. Igor Agnič (Trebnje) 2:38,83, 3. Bojan Kirm (Trebnje) 2:43,07, 4. Štefan Rutar (Spodnje Vodale) padel v drugi vožnji; razred od 251 do 600 ccm (pokrovitelj razreda: Motohonda Vomi Kranj, zlati sponzor: Mizarstvo Berk Prelesje): 1. Miha Benedik (Spodnja Lipnica) 2:18,37, 2. Tomaž Barborič (Žužemberk) 2:26,84,3. Niko Sodnikar (Kranj) 2:27,77,4. Brane Rokavec (Trebnje) padel v prvi vožnji; razred veterani do letnik 1968 (pokrovitelj razreda: Trimo Trebnje, zlati sponzor: Vulkanizerstvo Špan Stanko Ljubljana): L Niko Sodnikar (Kranj) 2:26,87,2. Rafael Sajovic (Celje) 2:34,31,
3.	Roman Jalovčan (Ljubljana) 2:47,57,
4.	Miha Svrzin (Ljubljana) 2:49,43, 5.
BHH
Andrej Štamcar (Kranj) 2:49,98,6. Cveto Bohinjec (Tržič) 3:19,36,7. Jože Jevnikar (Trebnje) 3:54,27, 8. Ciril Flajc (Tržišče) 3:55,73,9. Milan Baša (Tržišče) 4:08,89, 10. Janez Valant (Tržišče) 4:57,16; razred prikolice (pokrovitelj razreda: Gradmi Mima, zlati sponzor: Avto Slak Trebnje): 1. Niko Sodnikar - Sašo Sodnikar (Kranj) 1:47,30, 2. Toni Sitar -Vinko Pilko (Petrovče) 1:59,99, 3. Aleš Kokalj - Miha Kovač (Ljubljana) 2:04,92,
4.	Bogdan Jerič - Lado Špur (Smlednik) 3:00,75;
razred novinarji (pokrovitelj razreda: Gusto Gabrovka, zlati sponzor: Pohorje Mima): L Tomaž Bukovec (Dnevnik, Ljubljana) 1:37,86;
razred superbike nad 600 ccm
(pokrovitelj razreda Kenex Dobova, zlati sponzor: Eurotek in Transport Matjaš Bič): L Boštjan Vovk (Trebnje) 2:03,83, 2. Branko Žnidaršič (Lokev) 2:05,10,3. Dino Klemenčič (Dupelnje) 2:14,26, 4. Blaž Gerčar (Radomlje) 2:14,46,5. Dušan Pori (Ravne) 2:14,61, 6. Boštjan Prah (Šentrupert) 2:42,21, 7. Miljan Tapajher (M. Sobota) odstopil; absolutni razred (pokrovitelj razreda: Delta team yamaha Krško, zlati sponzor: Gradbeništvo Zupančič Trebnje): 1. Boštjan Vovk (Trebnje) 1:01,74, 2. Branko Žnidaršič 1:02,00, 3. Brane Rokavec 1:02,78,4. Aleš Hafner 1:04,54,
5.	Primož Čauš 1:05,01, 6. Julij Brine 1:05,53, 7. Miljan Tapajher 1:05,68, 8. Dušan Pori 1:06,27,9. Aleksander Simnic 1:06,37, 10. Jure Lampe 1:06,46.
Generalni pokrovitelj dirke je bil Avtoservis Vovk Trebnje, Zlati pokrovitelj pa Krajevna skupnost Mima.
Organizacijski odbor
foto: D. Z.
Mimski Badmintonski klub TOM je z organizacijo 5. mednarodnega mladinskega tekmovanja TOM JUNIOR INTERNATIONAL izjemno uspešno pričel tekmovalno sezono 1999/ 2000. Tovrstna ocena ne velja le za res zgledno organizacijo te največje mednarodne športne prireditve v trebanjski občini, ki se jo je udeležilo 150 igralcev iz šestih držav, temveč tudi za vrhunske rezultate domačih igralcev. Mimčani so namreč osvojili kar tri prva mesta, petkrat so klonili šele v finalnih obračunih, štirikrat pa so se prebili v polfinale.
Vse tri zmage za TOM sta priigrali izjemni sestri Špela in Urška Silvester. Špela je med posameznicami do 13 let premočno zmagala, podoben podvig pa je uspel tudi Urški do 15 let. Za nameček sta nadarjeni Mimčanki skupaj zmagali tudi v igri dvojic.
V finale se je uspelo prebiti dvojicam Grega Skerbič, Blaž Holc in Katja Strmole, Taja Borštnar do 13 let, Bojanu Kolencu in Nejcu Vojnoviču ravno tako v dvojicah do 17 let ter Maji Klemenčič med posameznicami in dvojici Žiga Strmole, Uroš Skerbiš do 19 let. Polfinalna uvrstitev seje posrečila Gregi Skerbišu med posamezniki do 13 let, Jasni Dule in Žigi Strmoletu v igrah posamezno do 19 let ter dvojici Žiga Strmole, Uroš Skerbiš ravno tako v absolutni mladinski konkurenci.
Potrditev kakovosti mimske mladinske vrste je tudi izbor kar štirih igralcev v širši izbor kandidatov za državno reprezentanco do 17 let, ki se bo sredi oktobra na Poljskem udeležila evropskega ekipnega prvenstva. To so Nejc Vojnovič in Bojan Kolenc ter Špela in Urška Silvester.
Tudi to leto sta bila oba balinarska kluba, to je BK Mima in KB Dana, aktivna v Dolenjski balinarski ligi, kakor tudi v disciplinskih tekmah in pokalnem tekmovanju. V slednjem je postala ekipa BK Mirne pokalni-prvak Dolenjske. V finalu je premagala ekipo BK Dane.
Balinarji obeh klubov so se udeležili Uidi tekmovanj v disciplinah posameznikov, dvojic, v hitrostnem zbijanju in v natančnem zbijanju. V tej zadnji disciplini je član BK Mima Boris Škufca zmagal v polfinalu vzhodnega dela Slovenije.
V	finalnem delu v Kranju seje v družbi svetovnih prvakov in nosilcev medalj z evropskih in svetovnih prvenstev uvrstil na odlično 10. mesto, kar je največji uspeh dolenjskega balinanja zadnjih 15-ih let. To mesto je delil s svetovnim rekorderjem v hitrostnem zbijanju Bojanom Novakom iz Kranja.
V	ligaškem tekmovanju sta ekipi Mirne in Dane dosegli 4. oziroma 3. mesto, zato bi bilo smotrno razmišljati o koncentraciji kvalitetnih igralcev v enem klubu, kjer bi imeli člani voljo in željo nastopati v
dmgi in kasneje v prvi ligi. Menim, da imamo za uspešne nastope v teh ligah sposobne igralce, res pa je, da to zahteva štiristezna igrišča. Z razumevanjem mirnskih firm in ostalih akterjev dograditev še enega dvosteznega igrišča ne bi predstavljala večje ovire.
Le na ta način bi v to vse bolj popularno športno panogo potegnili več mladih, ki morda nimajo možnosti uveljavitve v atraktivnejših športih. Torej mladinci, pridružite se nam!
Ne nazadnje je treba omeniti tudi starejše balinarje upokojence, ki so zelo aktivni tako v rekreacijskem kot tudi v tekmovalnem balinanju v okviru svojih organizacij. Letos so prvič priredili svoj turnir posameznikov, kjer je zmagal dolgoletni balinar Božo Ponikvar.
Imamo odlične pogoje za vadbo na edinem pokritem tekmovalnem balinišču na Dolenjskem, zato bi bilo prav, da v novem tisočletju začnemo z novimi organizacijskimi prijemi in z voljo po še večjih uspehih.
Milan ŠKUFCA
Balinišče skoraj nikoli ne sameva - foto: D. Z.

TAROK
Igro s kartami pod imenom tarok poznajo Madžari, Avstrijci, Francozi in Bavarci, vendar ga igrajo Francozi popolnoma drugače kot mi. Bavarci ga igrajo z navadnimi kartami, Madžari pa z 78 tarok kartami, Avstrijci so madžarski tarok priredili in ohranili le 54 kart. Tako igro pozna tudi večina Slovencev, čeprav je pri nas dobila nekaj slovenskih posebnosti.
Avstrijci igrajo tarok zelo resno, tako nekako kot Angleži bridž, saj med igro prepoveduj ejo pogovarj anj e in zavajanj e soigralcev z grimasami ali sporazumevanje s partnerjem z znaki. Tarok igrajo v Avstriji le odrasli in resni ljudje in je torej zahtevna in stroga družabna igra.
Slovenske navade pa so drugačne: tarok se naučijo že otroci v vrtcu, v osnovni šoli so že pravi mojstri; ob taroku jih boste videli na taborjenju. Tarok je igra, ob kateri marsikatero noč prekrokajo študentje, tudi upokojenci se ob njej zbirajo enkrat na teden. Tarok je torej bolj družaben dogodek kot resna igra. Igralci se ob njem pogovarjajo o politiki, ženskah, zbijajo šale in zraven kaj malega pojedo, še več popijejo. Skratka, tarok je pri nas bolj zaradi družbe kot zaradi igre in na narobe, kot je to pri Avstrijcih. Prav zaradi tega je le malo pravih poznavalcev te igre, ki zna biti, kot kažejo avstrijske navade, ostra in zahtevna.
Zlato in prvo pravilo taroka: učite se ga igrati pri tistem, ki ga še zna.
Vsi tisti, ki ga znate igrati in vsi tisti, ki bi se ga radi naučili, ste vabljeni v četrtek, 7. oktobra, ob 18. uri v klubske prostore Društva upokojencev Mirna na ustanovni sestanek sekcije “TAROK” pri DU Mima.
Tomaž POVŠIČ
Izkušnja je najboljši učitelj, ampak šolnina je visoka. THOMAS CARLYLE

... TAM GORI, KJER VINOGRAD yMAM
PRIPRAVA NA TRGATEV
Trgatev, ta najlepši čas, kot krona vsega dela v vinogradu, se zelo hitro približuje. Želel bi poudariti, da sta pridelava in predelava grozdja med seboj tesno povezani. Dober kletar mora poznati svoj vinograd in obratno, dober vinogradnik mora poznati delo v kleti, če hoče imeti dobro vino. V času trgatve pripravimo in očistimo vinsko posodo, pripravimo posodo, v katero trgamo grozdje, škarje, pripravimo vrelni nastavek, očistimo in pripravimo stiskalnico. Tisti, ki imate stiskalnice iz navadnega železa, jih zaščitite z barvo, kije dovoljena v živilski industriji, da ne bo mošt prišel v stik z železom. Za prenašanje in transport grozdja uporabljajte leseno ali plastično posodo. Paziti moramo, da je plastika uporabna v živilski industriji. Trgatev je važno opravilo, ob kateri se pokaže človekov odnos do trsa in vina in svojega dela.
Za čas trgatve se odločimo na podlagi priporočil in lastnih meritev v svojem vinogradu. Trgatev naj poteka v lepem in sončnem vremenu. Ne stresajmo trsov, ker tako odpadajo najboljše jagode. Potrgajmo le toliko, kolikor v tem dnevu tudi predelamo.
Grozdje mora priti v predelavo nepoškodovano. Glavno je, da grozdje hitro in kakovostno pridelano -razpecljamo in zdrozgamo, stisnemo in da je čas od drozganja do vretja čim krajši.
Beli mošt obvezno, če je grozdje gnilo,
razsluzimo in po pretoku dodamo kvasovke oziroma vrelni nastavek.
Pri rdečem grozdju pustimo grozdje v kadi, dodamo kvasni nastavek in maceriramo do želene barve. Klobuk, ki se dvigne večkrat dnevno potopimo in drozgo premešamo. Drozgo pustimo na tropu tako dva, tri, štiri ali več dni, odvisno od sorte in tipa vina.
Ludvik JERMAN, univ. dipl. inž. a gr.
TOČA V OBČINI TREBNJE
Ravno smo razmišljali, da letos ne bo toče, pa je prišel prvi september in toče je bilo dovolj, daje nastala velika škoda, ki jo ocenjujejo na 93,000.000.00 sit.
Več kot polovica te škode je nastalo v vinogradih. Poškodovani so vinogradi od Zaloke preko Apnenika, Debenca, Gradišča in ostalih trebanjskih vinskih goric do Lisca. Škode je do 50 %, razen v Liscu, kjer je na delu hriba škode 100
%. Tu bo letos les slabo dozorel in bo škoda še v naslednjem letu.
Ker zaradi karence ni bilo možno škropljenje vinogradov proti peronospori, ampak le proti gnitju grozdja, se bo lahko še pojavila plesen na listih. Poškodovane jagode bodo zgnile in jih bo potrebno ob trgatvi odstraniti in bel mošt obvezno razsluziti.
Ludvik JERMAN, univ. dipt. inž. agr.
oktober 1999 • Krajan
"MULTI DAN"
- NOVA OSVEŽILNA PIJAČA
Dovolite nam, dragi krajani, kakor vsi cenjeni potrošniki, da vam predstavimo letošnjo super novost, tako namreč so poimenovali našo novo pijačo, kar že sami naši zvesti kupci, torej pijačo z blagovnim imenom "MULTI DAN". Pijačo, ki ste jo morda že sami zasledili na policah naših trgovin, vam jo želimo podrobneje predstaviti. Včasih imamo občutek da smo ravno do svojih krajanov premalo pozorni, posebej takrat, ko imamo svoje nove produkte in jih želimo promovirati - predstaviti. Izdelali smo pijačo, ki se uvršča med takoimenovane "osvežilne", kar pomeni, da je po vsebnosti sladkorja skromnejša, torej kot nalašč za osvežitev, posebno za vroče dni. Pijačo smo obogatili še z vitamini z željo, da si ohranjamo zdravje, tako kot govori naš slogan: "MULTI DAN, DAN ZA DNEM". Ta pijača je tudi sadno bogata, zastopano je domače, potem še južno ter tropsko sadje. Pijačo smo tudi vizuelno lepo opremili, uporabili embalažo, kije trenutno najbolj atraktivna. Delo v razvoju hiti naprej, in kmalu obljubljamo novitete!
Direktor s svojo strokovno ekipo
Izdaja svet Krajevne skupnosti Mirna ' Glavna c. 28 • 8233 Mirna
tcl.:(068) 47-707
Naklada 1200 izvodov Tehnično uredil: Rupert Gole Tisk: KOPO d.o.o., Mirna
Po zakonu o DDVse plačuje za časopis Krajan 8% davek.