139 Glasnik SED 61|1 2021 * Sonja Novak Lukanović, dr. uporabnega jezikoslovja, redna profesorica uporabnega jezikoslovja, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje FF UL, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Ljubljana; sonja.novak@guest.arnes.si. Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Sonja Novak Lukanović* Monografija Jezikovni profil mladih v slovenskem zamej - stvu je četrti zvezek, ki so ga konec leta 2019 skupaj izdali Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, Slovenski znanstveni inštitut iz Celovca (SZI), Slovenski narodopis- ni inštitut Urban Jarnik in Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta (SLORI). Monografija predstavlja rezultate raz- iskovalnega projekta Mladi v slovenskem zamejstvu: Družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi, ki je po- tekal med letoma 2013 in 2016. Četrta monografija se osredotoča na jezikovni profil mladih. V posameznih poglavjih so podrobneje predstavljeni in analizirani empirični podatki, ki prikazujejo jezikovni profil mladih v štirih zamejstvih v štirih državah, kjer živi slovenska narodna skupnost – Avstriji, Hrvaški, Italiji in Madžarski. Po uvodni predsta- vitvi nosilke projekta dr. Vere Kržišnik Bukić je vsako za- mejstvo prikazano posebej. Martina Piko-Rustia analizira jezikovne značilnosti mladih v Avstriji, Barbara Riman in Mojca Medvešek na Hrvaškem, Devan Jagodic v Ita- liji ter Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović na Madžarskem. Zgodovinske in politične dogodke ter zakonske ureditve so umestili v analizo raziskovalnih re- zultatov in tako osvetlili jezikovni profil mladih v vsakem od obravnavanih okolij. V zaključnem poglavju so pred- stavljene podobnosti in razlike med zamejstvi. Tako ce- lovit prikaz v posameznih poglavjih prikazuje in potrjuje, da zamejstva zaznamuje različna stopnja vitalnosti sloven- skega jezika. Monografija opozarja na podobnosti in razlike med po- sameznimi zamejstvi. Nanašajo se tako na stopnjo zna- nja slovenskega jezika kot tudi rabo slovenskega jezika v vsakdanjem življenju (na formalni in neformalni ravni) ter tudi rabo slovenskega narečja. Tudi stališča do sloven- skega jezika v različnih okoljih odsevajo različen položaj slovenskega jezika in obenem različen položaj slovenske skupnosti na lokalni in nacionalni ravni. Rezultati empirič- nega raziskovanja med mladimi v zamejstvu so pokazali prepletenost vpliva družbenih in individualnih faktorjev v jezikovnih značilnostih anketirancev. Avtorji se zave- dajo, da se pridobljenih kvantitativnih (rezultatov ankete) in kvalitativnih (rezultatov intervjujev) podatkov ne mo- re posplošiti, temveč se mora pri interpretaciji upoštevati majhnost vzorca empiričnega raziskovanja, prilagojenega štirim zamejstvom, različnim tako po demografski struktu- ri kot poselitvenih območjih. Rezultati nakazujejo trende, ki načrtovalce manjšinske politike in tudi same pripadnike slovenske skupnosti ozaveščajo o potrebnih spremembah v organizaciji manjšinskega statusa. V pričujočem prispevku navajam samo nekatere podatke iz predstavljenih poglavij. Večina mladih iz Avstrije je kot svoj materni jezik navedla slovenščino – kar 73,3 odstotka anketirancev, za 11,7 odstotka je materni jezik nemščina, isti delež anketirancev pa kot svoja materna jezika navaja oba jezika. V Italiji je večina (42 odstotkov) zapisala, da ima dva materna jezika, tj. slovenščino in italijanščino, 38 odstotkov anketirancev pa je navedlo, da je slovenščina njihov materni jezik, medtem ko je za 17 odstotkov anke- tirancev materni jezik italijanščina. V vzorcu mladih na Madžarskem je večina kot svoj materni jezik navedla ma- džarščino (66,7 odstotka), dobra četrtina (26,7 odstotka) se je opredelila za oba jezika (slovenski in madžarski), le 6,7 odstotka pa samo za slovenski jezik. Mladi, ki so sode- JEZIKOVNI PROFIL MLADIH V SLOVENSKEM ZAMEJSTVU Glasnik SED 61|1 2021 140 Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Sonja Novak Lukanović lovali v anketi na Hrvaškem, so večinoma (83,3 odstotka) odgovorili, da je njihov materni jezik hrvaški, samo 8,3 odstotka vprašanih je odgovorilo, da je njihov materni je- zik slovenščina, prav tako jih je 8,3 odstotka odgovorilo, da sta njihova materna jezika slovenščina in hrvaščina. Že površinski pregled podatkov pokaže na različno identi- fikacijo s slovenskim jezikom med mladimi. Podatki vodi- jo v različne interpretacije, povezane tako z zgodovinskim in s pravno-političnim položajem slovenske skupnosti kot tudi z individualnimi/osebnimi značilnostmi mladih in nji- hovih družin. Heterogenost jezikovnih okolij družin se od- raža tudi v jezikovnih značilnostih mladih. Na jezikovno heterogenost družin so v intervjujih opozorili tudi posa- mezniki. V kvantitativni analizi podatkov izstopajo mladi iz slovenskega zamejstva v Italiji. Velik delež mladih iz obravnavanega vzorca izhaja iz jezikovno mešanih družin, kar se odraža v njihovem jezikovnem profilu – velik odsto- tek anketirancev ima dva prva jezika. Na podlagi rezulta- tov ugotavljamo, da je identifikacija s slovenstvom preko maternega jezika najbolj izrazita med mladimi Slovenci v Avstriji; za večino je materni jezik slovenščina. Kljub temu pa rezultati drugih študij ugotavljajo, da jezikovna usposobljenost v slovenščini med pripadniki mlajše gene- racije nazaduje (Maurer-Lausegger 2015). Rezultati med mladimi iz Madžarske nas opozarjajo, da se nadaljujejo trendi opuščanja slovenskega jezika kot prve- ga jezika v primerjavi z izsledki preteklih raziskav (Nećak Lük 1998; Gáspár 2010; Munda Hirnök in Novak Luka- nović 2016). Slovenščino kot materni jezik je navedel naj- nižji odstotek anketirancev. Na neki način nas je presenetil rezultat, da dobra četrtina anketiranih navaja dva materna jezika (slovenskega in madžarskega). Rezultat nakazuje, da se povečuje delež dvojezičnih mladih z dvema prvima jezikoma. To bi lahko pripisali dejstvu, da se je velik delež anketirancev iz Madžarske šolal v Sloveniji oz. obisko- val jezikovne tečaje slovenskega jezika in slovenski jezik osvojil do te mere, da ga zaznava in čuti tudi kot materni jezik. Na Hrvaškem je delež mladih z dvema prvima je- zikoma najnižji, najvišji pa je delež mladih, ki so kljub povezanosti s slovenstvom navedli, da jim je materni oz. prvi jezik hrvaščina. Vsa štiri poglavja monografije prikazujejo še, kako vpra- šani ocenjujejo svoje znanje slovenskega knjižnega jezika, lokalnega slovenskega narečja, knjižnega jezika večine, lokalnega narečja večine in angleškega jezika. V subjek- tivno obarvanih rezultatih samoevalvacije prepoznamo tudi stopnjo vrednote, ki jo posameznik pripisuje jeziku. Podatki kažejo razlike v samooceni znanja slovenskega jezika med zamejstvi. Anketiranci v Avstriji in Italiji so podobno ocenili svoje znanje slovenskega knjižnega jezi- ka, znanje slovenskega jezika so podobno ocenili anketi- ranci na Madžarskem in Hrvaškem. Razlike med Avstrijo in Italijo na eni strani in Madžarsko in Hrvaško na drugi strani so v samooceni stopnje znanja slovenskega jezika. Razlike odražajo vitalnost slovenske narodne skupnosti v posamezni državi in so posledica številnih faktorjev – od tipa izobraževanja, v katerega so vključeni pripadniki slo- venske narodne skupnosti, do položaja slovenskega jezika v družbi, demografskih kazalcev, zgodovinskih dejstev, družbenopolitične ureditve, gospodarskega položaja ob- močja, kjer živi slovenska narodna skupnost. Posebej je treba opozoriti na prilogo k monografiji, kjer je podan sistematičen prikaz različnih tipov izobraževanja v državah, kjer živi slovenska narodna skupnost. V intervjujih so mladi iz vseh zamejstev poudarili, da je za razvoj sporazumevalnih zmožnosti v slovenskem jeziku pomemben stik s Slovenijo. V Italiji so poudarili, da se to zlasti pozna pri dijakih slovenskih srednjih šol v Italiji, ki se odločijo za študij v Sloveniji. Nekateri se v slovenščini izpopolnijo do te mere, da so ob vsakem povratku v izvor- no zamejsko jezikovno okolje že skoraj v zadregi. Eden od intervjuvancev je komentiral, da je njihovo znanje knjižne slovenščine v primerjavi z drugimi mnogo boljše, tako da ne vedo, do katere mere naj ga uporabljajo. Različni stiki s Slovenijo vplivajo na posameznikovo spo- razumevalno oz. jezikovno zmožnost v slovenskem jezi- ku, še zlasti, če so ti povezani s šolanjem, z obiskovanjem sorodnikov in kulturnih ter športnih prireditev, z delom. Anketiranci so obiske Slovenije povezovali z različni- mi razlogi. Pregled pridobljenih rezultatov pokaže, da je obisk Slovenije med mladimi, ne glede na to, iz katerega zamejstva so, največkrat povezan z izleti ali dopusti. Re- lativno visok delež obiskov namenjajo nakupovanju – to velja zlasti za mlade iz Italije in tudi Madžarske, najmanj pa za mlade iz Avstrije. V relativno majhnem deležu (od 11 odstotkov do 23,3 od- stotka) so anketiranci, ne glede na zamejstvo, kot razlog obiskovanja Slovenije navedli šolanje in delo. Največ anketirancev iz Italije je navedlo, da je dalj časa bivalo v Sloveniji zaradi študija (36,7 odstotka, kar je 22 anke- tirancev), na drugem mestu so anketiranci iz Madžarske, nato Hrvaške. Najmanj anketirancev, ki so navedli študij v Sloveniji, je iz Avstrije, kar nakazuje, da za pripadnike slovenske narodne skupnosti iz Avstrije študij v Sloveni- ji ni tako zanimiv, kot na primer za pripadnike slovenske narodne skupnosti iz Italije, Hrvaške ali Madžarske. Na drugi strani pa je večji delež anketirancev iz Avstrije kot iz Italije obiskoval tečaje slovenskega jezika. Tudi velik delež anketirancev iz Madžarske je obiskoval tečaje slo- venskega jezika, medtem ko so anketiranci iz Hrvaške te obiskovali v manjšem deležu. Tako kot so med anketiranci v vseh štirih zamejstvih za- znane razlike v stopnji znanja slovenskega jezika, rezul- tati kažejo tudi razlike v izbiri jezika sporazumevanja v različnih položajih v zasebnem in javnem življenju. Po Fishmanovi teoriji domen (Fishman 1972) smo anketi- rance spraševali, v katerem jeziku govorijo z materjo, očetom, z bratom ali s sestro, s starimi starši po materi in Glasnik SED 61|1 2021 141 Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Sonja Novak Lukanović očetu ter z drugim sorodstvom, kateri jezik uporabljajo v krogu prijateljev ali znancev, v šoli, na delovnem mestu ter v različnih položajih v vsakdanjem življenju. Podat- ki kažejo podobnosti v jeziku sporazumevanja v družini med anketiranci v Avstriji in Italiji. Večina anketirancev v Italiji in Avstriji se z materjo pogovarja v slovenščini (65 odstotkov oz. 68,3 odstotka), prav tako s starimi starši po materi (53 oz. 75 odstotkov). V Italiji se z očetom v slovenščini sporazumevajo v manjši meri (45 odstotkov), medtem ko se anketiranci v Avstriji z očetom v enakem deležu sporazumevajo samo oz. večinoma v slovenskem jeziku. Na Hrvaškem in tudi Madžarskem se z materjo in očetom večinoma pogovarjajo v jeziku večine – hrvaškem oz. madžarskem, zelo majhen delež v slovenščini. Medgeneracijski prenos, ki je za vitalnost jezika zelo po- memben, je glede na podatke zaznan v Avstriji, na Hr- vaškem in tudi Madžarskem, kjer se v večjem odstotku kot z mamo, mladi v slovenskem jeziku pogovarjajo s staro mamo. Med vsemi zamejstvi je raba dveh jezikov (slovenskega in madžarskega), in to tako z mamo in očetom kot s starimi starši, najbolj prisotna na Madžarskem. Na podlagi rezul- tatov je težko odgovoriti, ali se res oba jezika uporabljata v enaki meri ter kakšna je posameznikova stopnja jezikovne zmožnosti v enem ali drugem jeziku. Podatki pokažejo še, da se oba jezika v večji meri uporabljata v komunikacijah z mamo in očetom kot pa s starimi starši, kar nas usmerja v razmišljanje, da je v komunikaciji s starimi starši bolj pri- sotna porabščina, ki je mlajša generacija ne zna tako do- bro, zato se raje pogovarja samo v madžarščini. Vsekakor bi bilo smiselno podatek podrobneje raziskati. Porabščina je prisotna zlasti med starejšo (in do neke mere tudi med srednjo) generacijo, in prav podatek, da jo velik odstotek vprašanih slabo obvlada, ponovno potrjuje, da se v večini porabskih družin jezik ne prenaša medgeneracijsko. Podatek, da se tako na Hrvaškem kot Madžarskem sloven- ski jezik v družini in s prijatelji, z znanci iz bližnjega okolja in s sosedi redko uporablja, opozarja na ogroženo vitalnost jezika. Avtorji ugotavljajo, da je to posledica neustrezne je- zikovne politike, ki je s številnimi jezikovnimi in nejezikov- nimi postopki ustvarila razmere za asimilacijo pripadnikov slovenske narodne skupnosti. Rezultati so dovolj trdna pod- laga politiki za revitalizacijo slovenskega jezika. Za vitalnost slovenskega jezika je pomembno, da se upo- rablja tudi zunaj družine. Na vprašanja, v katerem jeziku se pogovarjajo s sošolci in profesorji zunaj pouka, s kolegi na fakulteti, s kolegi drugih fakultet, večina anketirancev ni odgovorila (ne glede na zamejstvo), zato je mogoče predvi- devati, da v teh položajih slovenskega jezika ne uporabljajo. Raziskava je ugotavljala tudi jezik, ki ga anketiranci upo- rabljajo v različnih situacijah v vsakdanjem življenju – v društvu, pri športu ali rekreaciji, z natakarji v gostilni, s prodajalci v trgovinah, z osebjem na pošti, z osebjem v bolnicah, z osebjem na banki. Podatki za vsa zamejstva kažejo, da je raba slovenščine v javnosti redka in da je malo možnosti oz. priložnosti za rabo slovenskega jezi- ka. Izstopajo redke situacije. V društvih oz. klubih je raba slovenščine med anketiranci v relativno visokem deležu prisotna predvsem v Italiji in Avstriji. V obeh državah Slo- venci razpolagajo z razširjeno mrežo kulturnih in športnih društev, kjer lahko govorijo slovensko in prispevajo k ohranjanju vitalnosti slovenskega jezika. Med anketiranci na Madžarskem in Hrvaškem je tovrstna raba slovenskega jezika manj prisotna, kar pomeni, da slovenska skupnost v teh dveh državah nima tako razvejane mreže svojih druš- tev oz. institucij, kjer bi pripadniki slovenske skupnosti lahko nemoteno uporabljali slovenščino. Raziskovalci so v posameznih poglavjih analizirali tudi vplive medijev na ohranjanje slovenskega jezika. Iz ana- lize kvantitativnih podatkov in analize pogovorov z inter- vjuvanci je mogoče sklepati, da mladi zelo različno oce- njujejo manjšinsko medijsko ponudbo, na splošno pa so prepričani, da za mlade ni veliko zanimivega. Prav tako so kritični tudi do jezika medijev. Iz odgovorov je razvidno, da mladi uporabljajo sodobne množične medije, ki jim omogočajo vpogled v različne svetove. Anketiranci – ne glede na zamejstvo – spremljajo spletne strani v različnih jezikih, tudi v slovenščini. Spletne strani v slovenščini so laže dostopne kot slovenski radijski oziroma televizijski programi, zato je tudi njihova raba večja. Rezultati kaže- jo na različno stopnjo institucionalne celovitosti medijske prisotnosti (Avstrija in Italija z večjo stopnjo institucional- ne celovitosti medijev kot pa Hrvaška in Madžarska). Da so stališča mladih anketirancev do slovenščine oz. zna- nja slovenskega jezika v vseh zamejstvih pozitivna, je raz- vidno iz njihovih odgovorov na vrsto postavljenih trditev. V pričujoči predstavitvi poudarjam stališče mladih do trdi- tve »Ohranjanje in širjenje znanja slovenskega jezika je te- meljni pogoj za ohranjanje slovenske skupnosti«. Čeprav se večina anketiranih v vseh štirih državah s to trditvijo strinja oz. popolnoma strinja, pa nekoliko izstopajo odgo- vori anketirancev iz Hrvaške, kjer se nekateri s to trditvijo niti strinjajo niti ne strinjajo (16,7 odstotka), nekateri pa te trditve celo ne morejo oceniti (10 odstotkov). To pomeni, da za nekatere mlade na Hrvaškem jezik ni pomemben ele- ment ohranjanja etnične skupnosti. Prihodnost jezika je odvisna od njegove vsakodnevne ra- be v javnem in zasebnem življenju. Učinkovita politika je tista, ki spodbuja različne vidike jezika v različnih kon- tekstih. Prikazani rezultati v posameznih poglavjih kažejo, da je med mladimi slovenski jezik prisoten, da pa ne more- mo govoriti o univerzalni rabi slovenskega jezika, sloven- ščina se namreč ne uporablja v vseh govornih situacijah. Raziskovalni rezultati so pokazali, da veliko mladih živi v jezikovno mešanih družinah. Te niso posebnost sloven- skega zamejstva, ampak so značilnost vseh jezikovnih skupnosti in rezultat številnih kontaktov med prebivalci različnih skupnosti. Vseh teh kontaktov je danes še več kot Glasnik SED 61|1 2021 142 Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Sonja Novak Lukanović nekoč, življenje pa od posameznika zahteva prilagajanje in mobilnost, ki ju narekujejo izbira študija, zaposlitev, ur- banizacija, turizem, gospodarstvo itd. V zakonu, kjer part- nerja govorita dva različna jezika, je izbira jezika, v kate- rem se bosta pogovarjala z otroki, kompleksna odločitev in mnogokrat odvisna od različnih notranjih in zunanjih faktorjev – na primer kako posamezni starš vrednoti jezik, kaj mu pomeni znanje njegovega/njenega jezika, kakšen je kulturni vzorec partnerskega odnosa. Analiza rezultatov v posameznih poglavjih kaže, da je v vseh štirih zamejstvih slovenski jezik prisoten v neformal- nih položajih, predvsem v družini, prav tako v manjšin- skih organizacijah in ustanovah, kot so šole s slovenskim učnim jezikov, kulturna in športna društva ter knjižnice. Vse navedene manjšinske ustanove so kot jezikovni otoki, na katerih se ohranja in se mora ohranjati slovenski jezik. O pomenu jezika na vseh področjih zasebnega in javnega življenja je že pred 25 leti Darko Bratina, raziskovalec slo- venstva v Italiji, zapisal: Odsotnost jezika v javnosti prostora in okolja, v kateri jezik in njegovi nosilci živijo, pomeni poleg neizbežnega asimilacijskega pritiska tudi brisanje jezikovnega prosto- ra in okolja, torej porivanje jezika v obrobne družbene situacije ter osiromašenje jezikovnih kompetenc. (Bra- tina 1998: 33) Literatura in viri BRATINA, Darko: Znanje, kultura, istovetnost. Trst: SLORI, 1998. FISHMAN, Joshua A.: Domains and the Relationship between Micro-and Macrosociolinuistics. V: John J. Gumperz in Dell H. Hymes (ur.), Directions in Sociolinguistics. Oxford: Basil Blackwell, 1972, 435–453. GÁSPÁR, Dragica: Spreminjanje narodnostne zavesti sloven- ske manjšine v Porabju v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja. Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za prevajalstvo, 2010. MAURER-LAUSEGGER, Herta: Družina včeraj in danes – medgeneracijske razlike glede na posredovanje jezika. V: Mar- tin Kuchling (ur.), Slovenščina, živ jezik v družini in javnosti. Prispevki s posveta 14. 11. 2014 v Katoliškem domu prosvete v Tinjah, Koroška. Celovec: Mohorjeva založba, 2015, 9–27. MUNDA HIRNÖK, Katalin in Sonja Novak Lukanović: Slo- venščina v Porabju: Stopnja vitalnosti. V: Danijel Grafenauer in Katalin Munda Hirnök (ur.), Raznolikost v etničnosti: izbra- ni pogledi. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2016, 192–219. NEĆAK LÜK, Albina: Jezik in etnična pripadnost v Porabju. V: Albina Nećak Lük in Boris Jesih (ur.), Medetnični odnosi v slo- venskem etničnem prostoru I: Izsledki projekta. Ljubljana: Inšti- tut za narodnostna vprašanja, 1998, 231–252.