Dopisi. Od sv. Petra pod sv. gorami. (Tolo^aj Guzaj) bil je 7 sredo 11. februaija t. 1. 7jet? V poudeljek poprej, namreč 9. februarja, oglasil je se 7 naaej kaplaniji iu popraše^al po g. kaplanu in g. župuiku, ki pa sta slueajno bila 7 Kozjem. V sredo jut:o pride skoz Čebovcc cndno inočau in dobro rejen človek zavit 7 kožnbnato suknjo. Na gla^i nosi srbsko kapo. Obiše zaporedom 3 oštarije go7oreč hrvatski, slo^enski in neniški. Naenkiat se čuje glas: Guzaj je tu! Kupoma letijo ljudje za ujim, ko se 7 pobeg spusti. Toda liibče se ne upa pra7, da bi ga bil prcjel. Skoraj bi ta zviti in drzui ubija^ec zopet utekel, ko ga hipoma, brabro iu junaško ugrabi Janez Preskar, priden doslužen 7ojak. Sedaj priskoBijo še nekateri in pomagajo tolo^aja podreti, z^ezati in županu izročiti. Trije žandarji so potem ga gnali k sodniji. Pogumni Janez Pie^kar dobi postavljenib 150 fl. Tolovaj imcl je pri sebi 883 fl. 19 kr. niočen re^oke;- in nena^adno dolg kljnč. Toda sedaj se jim vse smeji, ker ji 11ov jetnik ni bil tolovaj Guzaj, ampak trgovec D. iz B. menda premalo trezen! Iz Doberne. (Letošnji pust) bi toraj zopet preživeli. Mar.sikteri mladeuič in deklica, ki sta slovo dala sauiskeinu stanti in si obljubila nerazvezljivo zvestobo ter si 7 zraku zidala zlate grado^e, bodeta se 7 ta 6as ozirala z 7eseljem, ako jima grenka žalost ne bode parala otožnega sica. Breziininih ostanko^ iz lazkalaiene d«be zaslepIjenega malikovalst\a 7 uašem tihem kraju nisi zasledil. Za to skrbi že okoliščina, ki jo je poslanec Plener eakiat ornenil v državnem zboru, rekši, da 7 Avstriji nahajamo to, kar sicar nikjer po širokem S7etu, — tii denarstvene ministre a prazne kase. Slaboglasni polom ali ,,krah" je namieč svoje dolge roge pokazal tudi pii nas. Pred letom 1873 6e si n. pr. vozniku ali kakemu strežuiku ,,na roko" dal 1 fl., je nezado^oljno ogledoval darovalca od pet do glave, a da bi berač \'zel kiuh za dar, to je bilo kaj posebuega. Darežlji7ost ui imcla mere. Neka deklica, (da omenimo vzgled) je odliajajočcuiu topličarju prinesla šopck cvetlic; bogatin naroči služabniku prinesti ,,par krajcarje^", a ta vzame 5 zlato7, ki jili gospod potem podari otroku! Zopct se je prigodilo večkrat, da je strežnik 7 ka^arni ali gostilni dobil plačano jed in pijačo, 7ib tega je ,,za trud" se pod izprazojeno posodo našel po desetak! . . . Tako ravnanje bogatiuov je posebno razvadilo služinčad in delavce ter jib zapcljevalo, da zaslužencga denaija niso spra^ljali za ,,staie zobe". Iz stavka: ,,moli, delaj in bodi 7arčen" jc niarsiktcri izbrisal pr70 iu zadnjo besedo. To je tned drugim uzrok, da se pomanjkanje tem bolje čuti iu težje prestaja sedaj, ko so naatopili inačniši casi, čnsi z ,,lagodno-mrša^imi kra^ami" in s ,,suctljivimi klasi". Sicer pa 5e še tudi kdo ima kaj blaga, ali g-a skoro toliko ne more spraviti 7 denar, da bi namiril najnujnejše potrebočc. No, kako bi pa mogel kaj prodati? Domači burantači vsega spokupiti ne morejo, ker potem niso 7 stanju dotiuuega blaga razpcčati med ve8e obrtnike. Toti gledajo tudi na to. da blago dobijo po ceni in da zamorejo primerno in ne drago prodajati. Zato si iš6ejo tiste kraje, kjer jim je na izbiro dobro blago, razvcn tcga pa jim ni treba pregloboko segati v žep. Hhramba za te vrste ljudi je posebno Amerika. Taru se priakrbi po ceni toliko pridelkov, da za pridelke našega kmeta skoro ui treba vprašati. Preii lanakim porouali so časniki, da je tra ondi tako obrodil, da so z grozdjem pitali svinje. Kar se tiče pSenice, pisal je nedavuo goepodarstven list, da v dolini Red-River v Minesoti, ki je 200 ur dolga in 35 ur široka, raste najlepša pšenica; jedini gospodar že od 1873 seje paenico na 7000 iiektarih ter namlati v letu poprek 150.000 centov. Podohna množiua dobi se v Kaliforniji, kjer jeden poscstnik na 8000 hektarili dobiva do 225.000 centov, diug na 18.000 bektaiib uažanje po 540.000 centov na leto. Po čem pa piodajajo zrnje? — C>'iit ae ue pride ua 3 fl.! A vožuja? Za cent ziuja, ki se iz Kalifornije pripelje na Angleško, t. j. v daljavi 3400 ur, placas 50 kr. na ladji jadrenki, a 1 fl. na parobi-odu! Leta 1878 dobili smo v Evropo iz severne Amerike zrnja v vrednosti o62 milijonov goldinarjev, mesa za 157 milijonov, tilauitie za 170 milj., putra za 36 milj., živiue za 15 milj. gold. Te dni smo brali, da so meso priueljali v Evropo celo iz Avstralije. Omenjeue številke dovolj glasno govorijo, da se skeleča rana našega kuieta ne bo mogla zaceliti. Lc pojdi n. pr. ua Doberni v štacuuo; boš mar našel domaec mcso? Kaj še, iz Trista privlekel ga je ž'.:lezui konj; špeb, ki ga mmaš kupiti, priromal je iz daluje Amerike. Koliko časa in trudajebilo treba, dokler se pii uas razreže in razvaga, pa vzlic temu še razmerno po ceni. Ker se tuje blago v našib krajib ceneje prodaja od domacega, zato potem le uialokdo povprašuje, a o ptujib kupcib še govoia ni. Amerikanec v primeri s pridelki plačuje malo davka, našemu kmetu včasib vsi pridelki za to ne zadostujejo? Naš denar potuje v ptuje kraje, ko bi labko ostal doma. Našemu kmetu kaže se preveč lukenj za spravljanje denarja; on moia brauiti druge, pri tem pa je sam obsojen za stradauje. To so menda sprevideli tudi naši šta cuuarji; laui še si pri ujib zamogel dobiti pustne šeme, lctos vo-6 ne. — Vendar nam predpostni dnevi niso uiiuoli brez poštene zabave. Skromna domača diužbica do 30 oseb (med njimi kolo Celjanov iu Vitaujčauov) se je zvečer 4. febr. zbrala pii tomboli, kojo je gospa Orozeljeva priredila za blag namcu (kot pripomoč farnikoui). Ker so jej z dobitki pomagali zasebniki, to se je skupilo čistib 22 fl. Da so se po tomboli še nektere noge parkrat obinile, ni treba omenjati. — K temu bodi še piistavljeno, da pri istej dobrotljivej biai vbogi učenci dobivajo toplega živeža ob poludneb med šolo. Bogata roka božja bodi plačnik ! Iz Ljutomera. (Snirt). Žalostno vest je nam prinesel telegraf due 8. t. m. iz Gradca, da je namrec ondi nam vsem znani, in od uas visoko čislani g. August Schenkl, posestnik grajš6ine Lukavske, po kratki bolezni umrl. Pokojni se je podal dne 4. t. m. v Gradec, da bi zastopal našo podružnico pri občnem zboru dne 5. febr. Že takrat je zbolel in za tremi dnevi se od sveta poslovil. Poznali smo ga kot značajnega, prijaznega, postrežljivegu, uljudnega in dobromiselnega moža, kateri je nas slovenske kmete visoko cislal, nam s svojim nasvetom, s svojim djanjem pomagal. Kot na6elnik raznoterib društev, gospodarske podružnice, vinorejskega, konjerejskoga in dirkarskega društva v Ljutomeru, prizadeval si je po svojem javnem delovanji, postati koristen uašemu okraju, pomagal je natn kinetom, kjer koli j e mogel. Njemu se lmamo zabvaliti, da so naši žlabtni konji postali zaani tudi v ptujib deželab, iu da ptujci v totih težavuib časib nam jezera prinesejo v naš okraj za konje, ktere kupujejo. On je bil prvi, ki je osnoval vsakoletne dirke za kobile našega okraja ia 8 tem povzdignil našo koujerejstvo. — V javnem svojem občevanji se jo vselej pokazal nam Slovcncem pravičen; občutil je narareč živeč med sloveaskim ljudstvom njegove poti-ebščine, spoštoval je njegove pravicc in, kjer se je potreba pokazala, tudi se za nje potegoval — bil je toraj mož prav narodnega mišljenja. Prezgodaj nani ga je smrtui angclj oduesel. — Bodi njemu zemlja labka! Iz Velenja. (Tombola — osepnice). Imeli suio tukaj dne 28. p. m. tombolo s plesom na korist ubogib, pridnih učencev tukajšnje trirazredne ljudske šole. Dohodka je bilo okoli 70 fl. Srčna bodi tedaj zahvala vsem gospodom, ki so velikodušno h takemu uspebu pripomogli, posebej pa naj bo bvalcžno omenjen vesclični koujite (odbor) obstoječi iz g. lvan Gol-a, kr. š. načelnika, g. Miba Tiscbler trgovca in g. Thalniayer profesure kandidata radi truda in prizadevanja, ki so ga pri tej veselici imeli. Bog jim vse tisočerokrat povrni, našim slov. ljudskim šolam pa daj obilo g. J. Golu enakib šolskib očetov! Poiočati mi je zraveu tega pa še drugo, žalostno novico, ki je našo šolo zadela: Čine osepnice so se okoli in okoli Velenja pokazale; več jih je že na njib umrlo. Vsled tega smo morali 5. t. m. šolo zapreti. Hudi mraz to bolczen toliko uevaruejšo dela, ker se bolnik prelebko prebladi in potem je po njem. Kmetje pravijo, da je mraz letos tudi mnogo pri titi in sadnem drevji akodoval, da ni upanja na dobro letino. Bog pomagaj!