lakaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošBjati uredništvu, In sicer fraatdrano. - Rokopisi se ne vračajo. — Za Inserate se pla&fl 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno ineeriranje primeren popust — Naročnina sa cdo leto 8 taMt za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu »Domovine" v Celju. Shod poljskega sokolstva v Lvovu dne 28. in 29. junija t, 1. (Izvirni dopis „Domovini“.) Sokolstvo je sedaj najmočnejša vez slovan¬ skih plemen in najlepši dokaz njihovega krep¬ kega življenja. — Blagodejne vplive sokolske organizacije vidimo danes najživejše pri Poljakih, pri katerih ni noben motiv v novejši dobi dosegel takih uspehov, kakor sokolska ideja Dne 28 in 29. junija so pozdravljali Poljaki v starem Lvovu svoje in slovanske Sokole. Poljski Sokoli so se zbrali tu tretjič od one nedavne dobe, ko se je ustanovilo prvo sokolsko društvo na poljskih tleh. Prvi shod je bil 1 1902, takrat pa število poljskih Sokolov ni doseglo niti 1000. Toda' že dve leti pozneje se je udeležilo shoda nad 1500 galicijskih in velikopoljskih Sokolov. A na sedanjem tretjem shodu so jib upali videti vsaj kakih tri tisoč, ko pa je napočil težko pričako¬ vani dan, iznenadilo nas je ogromno število. Pri¬ peljalo se jih je nad šest tisoč. Poljaki se smejo ponašati, da prodira sokolska ideja v ljudstvu vkljub tolikim zaprekam, zadržujočim razvoj sokolstva, — da se širi celo hitreje nego so upali sami. V mestu, v katerem je pred 36 leti tekla zibelka prvemu poljskemu sokolskemu društvu, tam so se sešli v teh dneh Mazuri, Velikopoljani, Poljaki od bregov Buga, podali so si roke ter skupno pozdravljali slovanske goste; v Lvovu poljski Sokoli niso gostje, ampak tu so doma, Lvov je njihova mati, njihova streha. Čehov se je pripeljalo nad 800 v posebnih vlakih. Češka družina je Poljakom najbližja, naj¬ dražja. Nad 1000 let prihajajo na Poljsko iz Češkega blagi vplivi in tudi poljski Sokol je iz letel iz češkega gnezda. Naša severna brata si izmenjujeta vzajemno skoro vse duševne plode m sta se drug drugemu že tako približala, da j Čeh menda nima radosti, ob kateri bi se ne I veselil obenem tudi Poliak, a Poljak nima skrbi, | katere bi mu ne čital Čeh na čelu. Zdaj pa so prišli ti sinovi češki na sokolski praznik k Poljakom, veselit so se prihiteli. Glej radost, vla¬ dajočo v mestu! Glej ljubeči pogled, ki spremlja češkega korenjaka korak za korakom po poljski zemlji! Ta obisk bo še bolj utrdil vezi stare lju¬ bezni, pokazal bo jima skupnost idej in bo mo¬ gočen varih miru med sosedoma. Vsega tega želimo jima s kipečo radostjo. Prvič je tu nastopilo pred Poljaki naše hrvatsko sokolstvo Doma se narod bije in krvavo bori za pravico in svobodo, tja k Poljakom pa pošilja zastopnike, ki naj slišijo odmev simpatije Slovanov k njim, Lvov jih je pozdravljal: Bodite pozdravljeni na poljskih pragih, mili gostje! Ne¬ site si dobre spomine iz poljske zemlje, ponesite bratski pozdrav svojemu krepkemu narodu, po¬ zdrav, ki izvira iz globočine srca. Živio! Iz slovenskega Sokola je poslal »Celjski Sokol" dva zastopnika * * * Prvi sprejem in pozdrav gostov je bil dne 27. junija v dvoranah lvovske filharmonije. V imenu kraljevskega glavnega mesta je govoril župan MfcIichowski. Pozdravljal je pred vsem ! pobratime iz široke, krasne češke zemlje, ki ima : poleg pruodnih zakladov drugi najboljši in naj | dražji zaklad, namreč krepko ljudstvo, ki si je v svesti svojih pravic in dolžnosti. Hva¬ ležno se spominja gostoljubnosti, s katero vedno sprejema Zlata Praga Poljake. Potem pozdravlja Hrvate, katerih današnja | usoda se živo čuti v poljskih srcih. Potem pritiska na srce poljske brate iz Gnezna in iz Poznanjskega z zagotovilom, da bi vsi radi delili ž njimi tudi kri, kakor si dele bolečine in kakor bodo, kar Bog daj, tudi delili triumf pravice Za Sokole je govoril predsednik Zveze (Zw>azek sok. polskich) starosta dr. Fišer. A vlaki so v tem še vedno privažali nove trume Sokolov. Švedske gimnaste je zastopal dr. Balk, rav¬ natelj gimnastičnega zavoda v Štokholmu. Visoki mož je govoril francoski. Dne 28. so se začela rano tekmovanja. Na nebu so se zbirali temni oblaki in okolu poldneva je že kropilo. Vreme sploh ni bilo ugodno Toda to ni ljudstva prav nič zadrževalo, ki se je po¬ časi premikalo po Lyczkowski ulici na »Boisko* (bojišče.) Bilo je videti, kakor velika njiva glav. Kočije ni bilo dobiti, tramvaj pa natlačen, da se je zgodilo nekaj malih nesreč. »Boisko" je krasno mesto za take slavnosti. Lepa kotlina, ki jo obdajajo na vseh straneh ravnomerni hribčeki. Kaj vidim? Tribune okolu in okolu polne. Črne mase so napeto čakale na slavnostni nastop Godba igra sokolsko koračnico. (Konec prihodnjič.) Obrtništvo in trgovstvo. Piše inžener Ferdo Lupša. Leta in leta se že moramo Slovenci na slovenski zemlji, torej na domačih tleh, boriti za svoj obstanek, a napredek je povsod še vedno neznaten, tupatam ga skoro ni opaziti. Najbolj nas ovira pomanjkanje obrtništva, kajti meščan¬ stvo po mestih in trgih, obstoječe skoro edino le iz trgovcev in raznih obrtnikov, je nam Slovencem narodno nasprotno, gospodarstveno pa sovražno in škodljivo. LISTEK. Hajduki. (Prevel Ivan Vuk.) Vse je izgubljeno! Slava prejšnjih bitk, upanje sinov domovine, cvet armade, vse, vse je padlo, vse je pokončano. Dvaintrideset mladih junakov cele armade, ki se je vojskovala za vero in svojo drago do¬ movino, se prerije skozi sovražniške vrste jani¬ čarjev in zbeži v gore. Vsi so bili junaki, vsi še mladi; nobeden ni štel več kot dvajset let, Jordaki junaški vodja ima komaj sedemnajst. Videvši Jordaki, da je bitka izgubljena, raztrga zastavo, se z enim delom prepaše, vtakne za pas nož, drugega vihteč v roki zakliče svojim tovarišem: „Za mano!“ ter plane v goste vrste janičarjev. Ko se v tem divjem klanju ozre nazaj, vidi, da jih je samo še dvaintrideset, ki mu sledč, ostali so padli. In ti dvaintrideseteri junaki rešijo svojega vodjo, še več, vjamejo tudi Tindarin-bega, sul¬ tanovega mlajšega zeta. Begov konj je padel, njega so vjeli in v največji nevarnosti ga niso izpustili, temveč ga vzeli s seboj v gore. Sovražnik je to malo četico vedno zasle¬ doval. Le tupatam so si begunci zamogli neko¬ liko odpočiti in že so jih bližajoči glasovi so¬ vražnikov podili dalje. Z vso silo slede janičarji bežečo četo, dobro vedoč, da je med njimi vjeti beg. katerega jim je rešiti. Solnce zatone, pa izdajalska luna da be¬ gunom istotako malo skrivališča, kot dan. Komaj so dospeli do kakega skrivališča, že so bili ja¬ ničarji za petami ter jih podili, kakor plahe srne naprej. Sredi dveh bregov v zatišju zagledajo stolp in rjavo poslopje. Na vrhu stolpa se je bliščal v mesečini križ in zadnji dve okni ste bili motno razsvetljeni. To poslopje je bil samostan, samotno biva¬ lišče usmiljenih sester. Ako dosežejo begunci njegove duri, se lahko nekoliko odpočijejo, če¬ ravno samo do jutri. Pobožne device ne bodo zapirale vrat pred njimi, temveč ako treba, z njimi vred umrle za domovino. Iz stolpa sem zadoni glas zvona. Njegov don se otožno razlega po bregovih. »Mrlič je v samostanu", reče eden vojak. »Kmalu jib bo več", odgovori zamolklo drugi. Ravno je potihnil don zvona, ko potrka Jordaki na vrata. »Kdo je?" »Jordaki s tovariši." Duri se odpro, molče sprejme bojevnike predstojnica samostana. »Dobro došel! Ravno o pravem času pri¬ hajaš," reče Jordakiju. »O bolj nepravem času, kakor ravno sedaj, nisem mogel priti" — odvrne grenko ta. Zadnji junak je vstopil in vrata se zapro. Prednica jih prešteje. »Samo dvaintrideset, kje so pa drugi?" »V svoji domovini," odgovori Jordaki in pokaže na nebo. Prednica pelje može čez stopnice do vrat refektorija in še enkrat reče: »Dobro došel, prišel si ravno v pravem času. Dekle, katero si včeraj pripeljal sem, je danes mirno in udano umrla." Jordaki se pokriža in odpre rahlo duri. Sredi refektorija leži mrlič, lepo, bledo dekle. Jordaki stopi k mrliču. Bila je še otrok, komaj šestnajst let je štela. V tihi bolesti po¬ klekne zraven nje. Bila je njegova sestra Irena. Oni lepi mladenič, ki jo nepremično gleda, je Mariotis Nasta, njen zaročenec. Svojih oči ne more odtegniti od bledih ustnic umrle, kot bi jo hotel s svojimi pogledi zopet obuditi k življenju. Ali si misli morebiti, da umrje sam, ako ljublje¬ nega mrliča gleda. 311 Vsled slabe in napačne izobrazbe je to meščanstvo, so ti slojevi naše družbe, dasi so slovenskega rodu, večjidel še nemčurskega miš¬ ljenja; zapeljani — po slabih vzgledih, fanati- zirani po naših nasprotnikih, zavirajo ti krogi najbolj našo gmotno napredovanje in delajo v naš gospodarstveni pogin. Opravičeno je torej prizadevanje Slovencev, vzgojiti in pridobiti si povsod svoj trgovski in obrtniški stan. To pa je danes jako težavno. Sin nemčurja, obrtnika ali trgovca, ostane to, kar je bil oče — nemčur. Slovenski kmet noče dati sina v trgovsko ali obrtniško šolo; če ga ne more spra¬ viti v realko ali gimnazijo, pridrži ga rajši doma, četudi ima več otrok ter jih doma ne more in ne zna primerno preskrbeti. Naš gospodar še ne zna dovolj ceniti obrtniškega in trgovskega stanu, on ne premisli, da bi ravno v tem stanu lahko marsikaterega sina prav dobro preskrbel za njegovo bodočnost. Zato moramo mi delati danes posebno na to, da izgubi naš kmetovalec antipatijo proti obrtniškemu in trgovskemu stanu. Žalibog smo v zadnjem času doživeli pri našem mladem trgovskem stanu neprijetna iznenadenja. Sra¬ motno so propadli marsikateri obrtniki in trgovci, katere je požrtvovalno podpiral ves narod. Ni jih uničila konkurenca, ampak zanemarjenje sta¬ novskih dolžnosti, pomanjkanje izkušenosti in delavnosti, igra, pijančevanje itd. Težko mi gredo izpod peresa te besede in obtožbe, a opirajo se na lastna opazovanja. Te besede niso obreko¬ vanje ali sumničenje, naj bodo le svarjenje pred hudim volkom, ki nas zalezuje! Mlad človek, ki se je komaj izučil, že hoče biti samosvoj obrtnik ali trgovec. To je napačno, kajti on nima prepotrebne izkušnje in prakse. Izkušnja in praksa pa se ne pridobita med učenjem, ampak šele pozneje. Mlad človek, ki hoče postati trgovec ali dober obrtnik, naj pojde po svetu, naj skusi delo tudi pri drugem in tretjem mojstru. Učiti se ponižnosti, značajnosti, zatajevanja, štedenja z denarjem ni lahko, kdor misli živeti samo ob »kreditu", ta tudi danes težko izhaja! Marsikdo mi bo morda tukaj ugovarjal, toda te vrstice tega prav nič ne zaslužijo. Moj namen je le opozoriti narodne kroge pravočasno na nevarno prikazen v našem gospodarstve- nem življenju. Mi potrebujemo zdravo obrtništvo in trgovstvo, ker povsod čutimo že prehudo po¬ manjkanje tega stanu ter si hočemo na vsak. način zboljšati socijalno stanje. Slovenci, posnemajte Dance! (Spisal Adolf Ribnikar.) I. Začetkom 19. stoletja vidimo Dansko v ža¬ lostnih razmerah. Javno kot zasebno blagostanje je skoraj popolnoma uničeno deloma vsled voj¬ nega obdačenja, deloma vsled dolgoletnega Dve sveči, ki gorite ob glavi umrle, raz svetljujete motno celo sobo, tretja, bleda luna, sveti skozi okno. Štiri sestre pojo psalme. Strel pretrga petje in steklo na oknih pade zveneč na tla. Janičarji, sovražnik je pred durmi. Jordaki plane po koncu, stisne roko Ma riotisu in, ne da bi kdo izpregovoril besedico, odpravijo se mladeniči na obrambo. Samostan ima osem oken, vsako okno va¬ rujeta dva brambovca, druga dva sta pa pri¬ pravljena, da bašeta puške. Boj se prične. Strel sledi za strelom, kroglje žvižgajo in marsikateri Osman, ki je že sanjal o zmagi, pade in izdahne. Ni mogoče janičarjem doseči vrat. Kdor se jim približa pade zadet od kroglje. Med tem divjim bojem poj<5 sestre rahlo svoj Kyrie eleison.* Do polnoči so odbili vrli hajduki štiri na¬ skoke in Turki so prepričani, da nasprotniki drago prodajajo svojo kri. Pošljejo na bojišče po topove. Topi bodo raztrgali duri, puške in noži store drugo. Kmalu pripeljejo topove. Girlet-aga, krvo- željna zver, jih razpostavi proti samostanu! Nato * Gospod, usmili se nas. trgovinskega počitka, deloma pa vsled splošno slabega financijelnega gospodarstva Le izredno sredstvo — narodna banka — je rešilo državo pred bankerotom. Čuditi se ni, da je stala ta slabotna država tedaj popolnoma pod vplivom Nemčije Izobrazba, literatura je bila nemška, Za dansko pesništvo in leposlovje se niso veliko brigali. Zgodovino Dancev je le malokdo znal. Kar je bilo tuje, je imelo vrednost; domače, in naj je bilo še tako dobro, so zametavali. Kozmopolitizem se je širil kakor bolezni. Prave ljubezni do domovine in rodnega jezika ni bilo. Sicer pa je bila izobrazba minualna in duševni obzor, osobito deželanov, skrajno omejen. Umevno, da se je delala z vnemo stanovska razlika, a celo duševno življenje bolj¬ ših ljudi ni imelo zmisla za praktično stran živ¬ ljenja. Rokodelci so bili po deželi uničeni in poljedelec je gledal v obraz bližajočemu se poginu Obstajala je sicer postava že od leta 1814, po kateri so bili otroci po deželi primorani po hajati šole od sedmega do trinajstega leta in se tamkaj učiti verouka, branja, pisanja,^računstva, petja in telovadbe vsak teden od petnajst do osemnajst ur. V mestih so izjemno bili otroci primorani obiskovati šolo 18—27 ur na teden, kjer je pa država še ukazovala ustanavljati tako- zvane »meščanske realke", v katere so meščani pošiljali svojo deco. Zakon je še marsikaj zahteval in ukazoval. Važno je, da niso že od leta 1849 naprej revni starši plačevali za otroke nobene šolnine. Tupatam je ustanavljala država tudi nadaljevalne šole za rokodelce, kjer se niso iz¬ obraževali učenci le strokovno, marveč učili se vseh šolskih strok. A vse zaman! Ni bilo prave vzgoje, ne prave j šole, v kateri bi se mladi ljudje praktično 1 učili praktičnih stvari. Duše razvijajočih se otrok so sicer mučili z veliko množico vtisov, a žalibog so bili isti ponajveč nerazumljivi. — Najhuje pa je bilo to, da se ni nihče več navduševal za narodne ideale! Danski jezik so sicer poučevali, a kako! Mučili so mladino s slovnico, jezika pa, ki ga je govoril narod, jezika, ki je bil pisan v dobrih danskih knjigah, skoraj niso upoštevali! Zametavali so tudi ravnodušno narodne pregovore, narodno pesništvo. Domovinoznanstvo in domača zgodo vina, torej čast in slava pradedov jim je bila deveta briga. A da bi kdo poznal kulturne, po¬ litične in ekonomične razmere svojega naroda, o tem ni govora, kakor tudi ni malone nihče po¬ znal državne uprave in državnih zakonov. Zdajci nastopi mož iz danskega naroda: zgodovinar, pesnik in pridigar Nikolaj Frederik Severin Grundtwig z idejo ljudske visoke šole. Bil je nov načrt — pravega se vero-germanskega početka! Hotel je imeti š lo za »meščansko mladino, v kateri naj bi se državni svetovalci in njihovi volilci bolje izobraževali". pa kliče v samostan, naj puste brezuspešno brambo, naj predajo orožje in jetnika ter tako sebe pri življenju ohranijo. Ko Jordaki to sliši, prime vjetega bega, pelje ga v samostansko klet ter mu pokaže rakev, ki je bila polna smodnika. »Sedaj pojdi v stolp in govori z agom. Reci mu, da se ne udarno in ne potrebujemo njegove milosti. Ako hoče, da prideš živ od tod, naj odide s svojimi ljudmi od samostana, da mi mirno odidemo, tebe pa spustim. Ako pa samo enkrat iz topov ustreli, spustim celo poslopje tebe in nas vse v zrak. Govori, ako ti je živ¬ ljenje drago. Tindarin-beg gre v stolp in kriči: »Girlet aga! tvoja dolžnost ni, varovati moje življenje, temveč premagati sovražnika, Ne pogajaj se z njim za moje življenje, primi ga trdo, ker je bojazljiv in se trose pred _“ Strel iz samokresa Jordakija mu je zave zal jezik; Tindarin-beg pade mrtev s stolpa sultanova hčerka je bila vdova. Še se ni noben strel oglasil iz topov, sedaj je pa Girlet-aga celo prepovedal streljati. Svojim sovražnikom ne privošči častne smrti v poštenem boju, žive hoče imeti. Že kot mladeniča vidimo tega človeka bo¬ riti se s strastjo proti plitvemu nacijonalizmu tedanjega cerkvenega življenja. Ze kot mladenič vzbuja pozornost, ker z vnemo preiskuje pradobo germanskega severa. Z veseljem študira bogoslovje in dansko zgodovino. Narodna nesreča izza leta 1807 pa mu p 0 rodi v srcu izredno ljubezen do domovine, ka tero lahko zasledujemo po vseh spisih in dejanjih. Navdušuje se kaj posebno za narodno edinost vseh severnih deželanov in za pravo narodno vzgojo mladine. Mladina je po njegovih mislih najbolj sposobna za učenje. Povdarjal je to ravno za mladino in ne za otroke, o katerih je celo dejal, da niso posebno sposobni za učenje. Radi tega je bil strasten nasprotnik onih, ki so za¬ pirali otroke v dobi pubertete v zavode. Nikdar ni trdil, da se ni treba otrokom učiti, marveč zahteval od njih znanje pisanja, branja, račun¬ stva in domovinoznanstva. A zahteval je tudi odločno šole za mladino od 18. leta naprej, ker šele po tej starosti ljudje predmete v resnici lahko pojmijo. V teh šolah pa naj se uče opa¬ zovati narod in domovino ne na učen način, marveč s stališča narodnega življenja V njih naj bi se splošno vzgajala, splošno izobraževala mladina in sicer taka, ki se je že v življenju pečala s kakršnimkoli opravilom in je bila ž njim tudi zadovoljna. S tem pa še ni rečeno, da naj bi bile šole strokovne. Ne! Učitelji naj bi osobito gledali na to, da se ne vzbudi v mladini nezadovoljnost do dosedanjega opravila in stanu, marveč, da jih za tistega še pridobe in da se vsakdo vrne po kon¬ čanem šolanju k svojemu poklicu z večjo samo¬ zavestjo in z bolj bistrim duhom. Le širji duševni obzor zmore zapopasti človeka in njegovo živ¬ ljenje pa dejanske razmere. Le tak človek ima lahko zmisel za vse veliko in dobro, tako za ono, kar si je že pridobil narod, kakor za ono, kar si ima še priboriti. (Dalje prihodnjič.) Celjske in štajarske novice (Našim cenjenim gg. dopisnikom.) Vse naše cenjene gg. dopisnike prosimo najvljudnejše, da nam odslej pošiljajo svoje dopise brezizjemno na naslov »uredništva 14 , ne pa morda osebno temu ali onemu članu uredništva, da se izog¬ nemo slučajnemu zakašnjenju. Uredništvo. (Veliki koncert „Celjskega pevskega dru¬ štva".) Priprave za ta koncert so končane, kajti oba zbora, ženski in moški, sta se naučila svoji ulogi do najfinejše natančnosti. Jutri samo še glavna vaja in v nedeljo bomo slišali mogočni zbor 70 pevk in pevcev. Resnica je, da Celje še ni imelo takšnega zbora, kakor bo nastopil v nedeljo, in prepričani smo, da bo vsak poslu¬ šalec priznal, da ta zbor ni samo velik po šte¬ vilu članov, ampak tem večji po svojem petju. Prepričani smo, da mora koncert v nedeljo za- Zopet pošlje poslanca pred vrata: »Vrli hajduki, Girlet aga vam da prostost in življenje, ako mu predaste svojega vodjo." Dvaintrideset krogel podere poslanca na tla; to je bil odgovor mladeničev, Topovi agini še vedno molče. »Jutri se boste že izpametovali, ako pa jutri ne, pa pojutršnjem. Lakota vas bo že pri¬ silila, da predaste vodjo." Dva dni je vse mirovalo. Turki so le od daleč stražili samostan, da ni mogel noben uiti. Tretji dan je pošel oblegancem živež. Jordaki zapove svojo sestro prenesti v klet in reče naj se vsi zbero v refektoriju. Ako ni nobenega rešilnega izhoda, je izhod proti nebu odprt. Vsakdo ga je razumel, vsakdo mu je molče stisnil roko, žalostno, a ne obupano store isto sestre, dobro vedoč, da si zadnjikrat podajajo roke. Vsi so poznali načrt vodje: On se poda v klet, sestre in hajduki zapojo pesem ... ko se skonča . . . spusti Jordaki samostan v zrak. Ali ni to velik, lep načrt? Kdor se boji tako umreti, kdor se boji zleteti v zrak, ta se naj odstrani. Duri so mu odprte, naj si gre izprosit milost Turkov. 315 dovoljiti tudi najrazvajenejšega glasbenega do- broživca in najstrožjega kritika. Gotovo je pa tudi, da pričakuje društvo svojemu naporu in stroškom primernega zanimanja v občinstvu. Pripomnimo naj tudi, da bi morali v slučaju slabe udeležbe opravičeno dvomiti o dobrem okusu istega občinstva, o čemur smo pa prepri¬ čani, da nam ne bo treba, kajti, kakor nas se zagotavlja, bodo skoraj sedeži razprodani. Kdor si žeh še prostora, naj si ga preskrbi prej, kajti zvečer pri blagajni bo najbrž že vse razun stojišč razprodano. Soored koncerta je: 1. W. A Mozart: Ouverturak »Figarovi svatbi", svira orkester. 2. a) F. S. Vilhar: »Proljetni zvuci“ ; b) dr. A. Schwab: »Slanica", čveteroglasna mešana zbora. 3. B. Sme tana: Arija iz opere »Prodana nevesta", poje gdč. Jaromila Gerbičeva. 4. Anton Lajovic: a) Stu¬ denček; b) »Bolest kovač", peteroglasna mešana zbora 5 a)CLowe: „Div“;b)F.S Vilhar: »Ukazi", samospeva s spremijevanjem klavirja, poje gosp. dr. Gvidon Sernec. 6. Dr. A. Dvorak: »Moravski dvospevi: a) »Beg"; b) »Prstan", poje ženski zbor. 7. Dr. A. Dvorak ; „Lahko noč“, O. Nedbal: »Oči", Fr. Gerbič: »Sklepala si roke bele", poje gdč. Ja* romila Gerbičeva. 8. St. Mokranjac: »Rukoviet srbskih narodnih pjesama" za mešan zbor. 9. Men¬ delssohn: »Venčanje" iz pravljice Letni nočni sčn‘, svira orkester. — Besedilo pesmi se dobi ali v Dragotin Hribarjevi trgovini, ali pa zvečer pri blagajni po 20 v. — Cene prostorom so: Sedeži v parterju 1. in 2 vrste 4 K; 3 — 7 . vrste 3 K; 8, —11. vrste 2 K; 12.—16. vrste K 160. Sedeži na balkonu št. 37—54 3 K, št. 1—36 2 K. — Stojišča v parterju 1 K; dijaki, vojaki od nared¬ nika navzdol in udje »Delavskega podpornega društva" 50 v. — Stojišča na balkonu 60 v. — Začetek točno ob 8 uri zvečer. — Med posa¬ meznimi točkami je vstop v dvorano strogo za- branjen ter bodo tačas vrata zaprta. — Med 5 in 6. točko 10 minut odmora. (O Antonu Lajovicu) je priobčil nekoč „Slov. Narod" listek, v katerem je po pravici in zaslugi ocenil umetniško osebnost našega skla¬ datelja. Tačas je bil Lajovic prišel baš iz kon¬ servatorija, katero šolo je dovršil z najsijajnejšim uspehom. Sam vodja te šole je tačas dirigiral kompozicijo, s katero se je Lajovic poslovil od svojih učiteljev. Osoda ga je privedla v naše Celje. Tu smo bili priče njegovega delovanja, tu je ustvaril marsikatero delo, katero je vzbudilo največjo pozornost naših glasbenih krogov A nekaj mu doslej še ni bilo dano: nastopiti sam kot vodja pevskega zbcra, biti sam pred občin- činstvom, tolmačem svojih umotvorov. Pisatelj omenjenega listka je tožil, kako težko je sloven¬ skemu umetniku v naših tesnih mejah priboriti si veljave, priznanja. Ljubljana pripravlja že dolgo »Lajovičev koncert". Pa pripravljajo in priprav ljajo ... V nedeljo dne 12. t. m. stopi Anton La¬ jovic pred nas kot vodja zborov, katere je izvežbal vzlic vsem zaprekam in težavam do preciznosti, ki je občudovanja vredna, a on nastopi tudi kot komponist, kot interpret svojih lastnih skladb. Dal Bog, da bi mu bil ta prvi nastop pred slo¬ venskim občinstvom v srečo in da se bode mogel kedaj spominjati: .Iz Celja me je peljala pot vedno višje in višje do jasnih višin pripoznane umet¬ niške dovršenosti. 1 (Izlet celjskega »Delavskega podpornega društva") v Šmartno v Rožni dolini dne 5. t. m. je vsakomur ugajal. Dobro smo se imeli! Že na meji Rožnodolske občine nas je pozdravljal sla¬ volok z napisom »Bog živi Slovence". V vasi sami pa je bil postavljen še drug slavolok in visok mlaj e slovensko zastavo, in grom nebrojnih topičev je oznanjal sicer tako rajsko tihi dolini, da se danes vrši tukaj nekaj posebnega. Saj pa je bil to res pravi narodni praznik ne le za iz¬ letnike, temveč tudi za domačine, ki bo še dolgo ostal vsem udeležencem v dobrem spominu. Iz Celja je prišlo poleg polnoštevilnega pevskega zbora »D. p. d." in poleg drugih delavcev tudi mnogobrojno število izletnikov drugih stanov. S tem so pokazali leti, da gorko čutijo za delavce in njih težnje. Zbralo se je veliko število doma¬ činov, brhkih deklet, prodajajočih šopke v korist društva, čilih fantov in za Slovenstvo vnetih žen in možakov. Tudi iz sosedščine je privrela mno¬ žica ljudstva. Č. g. kaplan na Dobrni je pripeljal seboj celo armado čilih fantov, ozaljšanih s slo¬ venskimi trakovi. Ravno izmed teh si je eden priboril prvi darilo za splezanje na 20 metrov visoki mlaj. Mnogo smeha je vzbudil komični intermezzo, ko je obut priplezavši že blizu vrha, kjer je bil mlaj namazan z milom, obtičal, sezul črevlje in potem dosegel kmalu svoj cilj. Nedo- stajalo pa tudi ni drugih ljudskih iger, pri katerih so se izkazali poleg društva kot meceni čg. župnik Kos, g. Sinčar, g. Gologranc i. dr. Gosp. župnik se nam je posebno omilil, videlo se mu je, kako čuti s svojim narodom; hodil je od mize do mize ter navduševal mladino, zlasti pa pevce, katerih m mogel prehvaliti. Ne vemo, kdo je zaslužil bolj to hvalo, celjski ali rožnodolski pevci — res ne moremo povedati, saj je občinstvo obema zboroma navdušeno ploskalo in se čudilo, da se more s tako preprostimi ljudmi doseči tako lepih uspehov. Živio, gospod nadučitelj Kvao, lepo ste izšolali svoje pevce; utrgali ste si lovorjev list, na katerem je zapisana ljubezen do domovine. Spletite si lovorjev venec! Ustanovite mešan zbor. Saj Vaše mladenke krasno pojo. Ali so res to preproste pevke? Taki soprani, taki alti — vse po posluhu in kako pojejo! Živile! Veselica po končanem cficijelnem sporedu se je prav po domače razvila. Povsod petje, povsod smeh, ra dost v očeh, tam na trati ples, urnebesno zveni pesem »U boj" ! Ne. ne boste prišli nemčurji črez osem dni v ta kraj, kakor nameravate, ampak vračali se boste in kako vračali! Bravo gospod predsednik Rebek, Ti znaš, dobro si povedal! Take navdušene, prepričevalne besede podirajo mostove vseh nemčursk h nakan do naših trdnjav! — Vreme je bilo cel čas lepo, Žepno uro si je Le eden je bil, ki noče umreti, ki hoče prositi milost Turkov . . . Mariotis, ženin lepega mrliča. »Mariotis . . . najpogumnejši junak moje čete, moj ponos! Ženin se noče dati s svojo ne¬ vesto pokopati, sin očetnjave noče s svojimi brati umreti! Idi in laži, da si bil eden izmed hajdukov!" Izgnali so ga iz samostana. On pa vzame bel robec, znamenje miru, v roke in beži k šotoru age. Ko pride tja, vrže orožje od sebe in reče: »Mogočni gospod, ti si obljubil milost in prostost, ako ti izdajo vodjo. Jaz sem Jordaki, vodja hajdukov, pusti druge svobodno oditi, vendar hiti, ker v eni uri bo že vse mrtvo v samostanu," V velikem veselju zapove Girlet-aga mla¬ deniča zvezati in h kratu pošlje poslanca s pismom v samostan, da jim je dana milost in svoboda Obleganci se začudijo o tej nepričakovani milosti. Pismo je v njih rokah, njih življenje, njih svoboda podpisana. Življenje, svoboda so najlepše besede, ki se človeku tako prijazno smehljajo nasproti. Vsi gledajo pismo in vsem je tako mehko pri srcu; Jordaki ni bil med njimi, da bi pismo raztrgal in ga vrgel sku- šnjavcu pod noge Jordaki sedi v kleti in čaka na pesem. Hajduki odpro vrata in odložijo orožje. Zastonj čaka Jordaki na žalostinko. Ko so bili mladeniči brez orožja, zapove jih Girlet-aga zvezati. Mladeniči se sklicujejo na pismo, pa Osmani se jim smejijo: »pismo je ponarejeno; mesto na kozje usnje, je pisano na pasje, njegov pečat ni vosek, temveč loj, Vsi boste pred sultanovo pa¬ lačo obglavljeni." Prednica samostana se obrne k agi ter ga prosi, naj jim dovoli še zadnjo pesem pred po¬ dobo Marije zapeti. Pesem je tako lepa in tudi zadnja v tem življenju Girlet-aga je že dolgo želel slišati kristjan- sko mrtvaško pesem, zatoraj jim dovoli. Ko bi vedel, da tudi njemu velja kot zadnja, bi gotovo ravnal drugače. Jordaki sedi sam v tihi kleti z napetim samokresom v roki. Glavo je naslonil na rakev v kateri počiva njegova sestra. Sedaj zasliši tiho, zamolklo pesem ... po¬ sluša. Tako pretresljivo, tako žalostno zveni pesem . . . zadnji akordi obmolknejo , . . Strašen grom, samostan, kristjani in Turki lete v zrak! priboril naš tenor g. Mahorčič, z gostilničarko smo bili zadovoljni, gospodičen in gospa iz me¬ sta je bilo veliko in prav lepih, plesale so iz¬ vrstno; nekateri gizdalinčki so jim dvoianili jako čedno. Godba pod vodstvom g. Potočnika je svi- rala prav dobro in vračali smo se domov ob osmih, ko so zamolknili zadnji akordi premile pesmi »Duh moj misli na svoj dom", — seveda celjski pevci s svojimi novimi okusnimi znaki ostali so še nekateri v Šmartnem — drugi pa smo se našli okolu 9. ure že v celjskem »Narod¬ nem domu". (Celjskemu »Delavskemu podp. društvu") je poslal g. Pevec v Letušu 1 K kot vstopnino k veselici v Šmartnem, katere se m mogel osebno udeležiti. Hvala mu! — Društvo je imelo dokaj nepokritih stroškov, zato sprejme rado- voljno kakršnokoli podporo, katero bi od slučaja do slučaja objavljalo v »Domovini". (Društvo, ki se oglasi zato), dobi zastonj lanski letnik »Slovenke" in »Našega doma". Oglasi naj se v uredništvu našega lista. (Na c. kr. samostojnih nemsko-3lovenskih gimnazijskih razredih v Celju) se vpisujejo učenci v prvi razred za prihodnje šolsko leto 15. julija ob 10. uri dopoldne in 16 septembra od 8. do 10. ure. Sprejemni izpiti se začnejo dne 15. julija in 16. septembra ob 11. uri dopoldne. Učenci, kateri hočejo biti sprejeti v I. razred, morajo biti spremljani od svojih staršev ali njih namestnikov in s seboj prinesti krstni list in pa šolska spričevala. (Zrelostni izpiti na celjski gimnaziji) Celjska gimnazija je prišla, odkar vlada na nji nemškonacijonalni duh namesto treznih vzgoje- valnih nazorov, popolnoma na nič. Letošnji zre¬ lostni izpiti so to zopet dokazali. Kar se Slo¬ vencev tiče, bilo jih je osem v osmi šoli, a izpit so napravili samo trije. Kolikokrat se je že pov- darjalo, da so zrelostni izpiti v sedanji obliki sploh neumnost! Če je bil dijak smatran za spo¬ sobnega, da pride do osme šole, dokazal je s tem, da je zrel, ker bi ga sicer učitelji ne smeli pu¬ stiti priti do te stopinje. Zdaj se jih pa pusti k zrelostnemu izpitu in se naenkrat spozna, da kar v celi vrsti predmetov ne ustreza njih znanje zahtevkom. Kar se zrelostnih izpitov celjske gimnazije tiče, moramo torej povdarjati, da so uspehi letos izredno klavrni. (Vrhunec nemčurske nesramnosti.) Dosedaj smo mislili, da so celjski nemčurji že dosegli najvišjo stopnjo predrznosti in nesramnosti, ali zmotili smo se, kajti pred kratkim šele je dose¬ gal cvet celjskega nemčurstva ono visoko sto pnjo očitne brezsramnosti, ki meji ob popolnost v tej Specijelno nemčurski čednosti. Cvet celj¬ skega nemčurstva — slavni, preslavni Jože Pollanetz, katerega zberačena trgovina je šla pred par meseci rakom žvižgat Pollanetz, ka¬ terega nesramno ovaduštvo je tako daleč segalo, da je svoj čas plačeval celjskim barabam dese tiče, da so hodili po slovenskih špecerijskih Dva dolga tedna sta pretekla. V Stambulu* v bolnišnici odpre neki ranjenec oči, njegovo telo je bilo razmesarjeno, obraz ožgan. »Dovolj dolgo si spal", reče mu v turškem jeziku paznik. »Kje pa sem?" vpraša bolnik in gleda za čudeno po sobi. »Sedaj še na zemlji, pa malo je manjkalo, da se nisi v paradižu zbudil. To je bolnišnica v Stambulu." »Od kod so me prinesli?" »Iz razvalin nekega samostana, kjer si z drugimi ležal pokopan. K sreči je bila tvoja obleka sežgana, da niso vedeli, si kristjan ali Turk. Ako si prvi, potem molči, če ti je živ ljenje drago." Bolnik molči; bil je Jordaki. V bolnišnici so mislili, da je Turk in so mu zato dobro stregli. Še le za nekaj tednov je lahko zapustil posteljo. Bil je pohabljenec. Odpustili so ga z nasvetom naj se z beračenjem preživlja. Dolgo je taval v velikem mestu okrog, opiravši se na berglje. Za miloščino ni prosil nikogar, prostovoljno so mu dajali tuintam kako malenkost. Sam sebi ni verjel, da je Jordaki, nekdanji vodja junaških hajdukov. * Tako nazivljejo Turki Carigrad] 3i6 trgovinah zahtevat žganja, da je potem dotične j trgovce mogel ovaditi pri fiaančni oblasti, Pol- j lanetz kateremu so Nemci v zahvalo z » napad, j katerega je pri znanih izgredih celjske lopovske j zalege proti Čehom aranžiral na slovenskega j učitelja Gostinčarja, naberačdi in naposodili to j liko pruskih grošev, da je ta ubogi človek mogel odpreti svojo trgovino, ta Pollanetz potuje sedaj po naših slovenskih mestih, trgih in vaseh kot zastopnik večih tržaških tvrdk s špecerijskim ; in kolonialnim blagom, kakor G acomo Eisner, Jauch & Helwich, Albori itd., seveda, ako se sme sploh njegovim besedam verjeti. Bil je celo tako domišjav, da je prišel celo v trgovino odločno slovenskc-narodnega trgovca v Celju — Slovenski trgovci, slovenski kupovale'! Vaša narodna dolžnost je, da temu čudnemu možiču pc- j kažete takoj vrata, ko bi se drznil prestopiti j prag vaše narodne hiše. Vun ž njim! Naj gre ; svoje blago ponujat ljudem svoje vrste, nemčur jem, ne pa poštenim Slovencem. Prosimo pa obenem vse slovenske liste, posebno ljubljanska dnevnika in „Edinost“, da priobčijo to vest, da se bo znalo naše slovensko občinstvo ravnati, ; ako se pokaže cvet celjskega nemštva, Pol j lanetz, v njegovi sredini. Slovenskim trgovcem ; bi pač svetovali, da naj pač v prvi vrsti zahte- j vajo od potovalcev, posebno pa za ta slučaj, od : potovalcev tržaških tvrdk legitimacijo, da se ; prepričajo, koga imajo pred seboj. (Sličica iz celjske sodne dvorane.) V sredo . je imel kazenski sodnik g. dr. Ducar zopet opra¬ viti z enim celjskim očesom postave, »redarjem" Zintauerjem. Ta je bil tožen, da je psoval člana narodne godbe Feliksa Tovornika z besedo »kri¬ minalist". Priče so soglasno potrdile, da je »redar" Zintauer to psovko rabil. Tožnikov za¬ stopnik je pravilno trdil, da je takega človeka treba strogo kaznovati, ako žali čast drugih ljudi na tako nečuven način, dasiravno je kot redar poklican čuvati javni red in mir. Zintauer je bil oproščen. Sodnik je oproščenje utemeljil z bese¬ dami , da sicer veruje, da je Zintauer rabil psovko »kriminalist", toda sodnik je prepričan, da »redar" ni imel namena žaliti, ampak samo osebo označiti. Tožnik je naznanil vzklic zoper to sodbo. (Nov nemški konkurz.) Kakor smo že ob ljubili pred nekaj časom, hočemo od časa do I časa poročati o gospodarskem polomu celjske I nemškutarije. Danes imamo zopet priliko javiti, da je šel modni salon »Ana Sadnik" pot vsega pozemskega — modni salon je »fuč“. In nič ni pomagala modnemu salonu protekcija zna¬ nega Oechsa, čisto nič, kajti sama ljubezen brez penez ne more vzdržati niti kotliča za ku¬ hanje klobasic, kaj šele modni salon. Koliko je temu, kar je Oechs takorekoč čez noč vrgel iz sedaj faliranega modnega salona slovenskega obrtnika g. Jos. Hočevarja, samo da se tamkaj ugnezdi »salon" Ane Sadnikove. G. Hočevar je dobil druge prostore in prepričani smo, da mu Enkrat je prišel pred palačo sultanovo, pred katero je bilo zbrano veliko ljudi. Med ropotanjem bobna je klicat razglasil: »Moslemini, pravoverno ljudstvo, z milostjo sultana je pred vrati njegove palače glava zna¬ nega vodje hajdukov Jordakija razpostavljena, ki so mu jo danes na povelje sultana odsekali. Oglejte si jo. Alah bodi vsem pravovernikom milostiv !“ Jordaki posluša in strmi. Omotica ga sili. Jordakijeva glava pred palačo sultanovo — Jor¬ daki pokopan — Jordaki od smrti vstal in zopet umorjen — kako se vse to vjema. Prerije se skozi množico. Bil je že večer, ko prispe do vrat. Pred vrati leži na rdečem prtu široka srebrna skleda, in na njej glava mladeniča z zaprtimi trepalnicami in na pol odprtimi ust¬ nicami. Jordaki spozna glavo — bila je njegovega prijatelja Mariotisa. Sedaj zadoni hreščeči glas klicarja: »Tukaj je glava vodje hajdukov, ki je bil danes usmrčen. Alah bodi vsem pravovernikom milostiv!" Jordaki posluša in vzdihne. ves Oechsov pangermanski gnjev ni čisto nič škodoval, pač pa sta sedaj dobila Oechs in nje¬ gova varovanka zasluženo plačilo. Edina pot rešitve bi bila, da poseže Oechs v žep in plača dolgove Ane Sadnikove, seveda v žep nemške hranilnice, ako mu leta toliko zaupa, v njegovem lastnem morda ne bo toliko notri. — O priliki zopet nadaljujemo o novih konkurzih. (Samonemski napis) neke trdo slovenske tvrdke v kolodvorski ulici baje celjskim nemčur jem tako bode v oči, da ga nameravajo ob prvi priliki pomazati ali pa sneti. »Fržmaga" se jim baje, da se predrzne pristen Slovenec »bahati" s samo nemškim napisom. (O nedeljskem napadu na Slovence.) Gospa Tovornikova, ki je bila kakor zDano v nedeljo ponoči od celjskih razgrajačev na cesti napadena, je v zelo dvomljivem stanju. Zdravnik je kon- štatiral stresenje možgan vsled silovitega udarca na glavo. Zaradi tega dejanja je sumljiv med drugimi neki uslužbenec Rauacherjeve lekarne v Celju S tem ga pa še nismo obdolžili, da je res kriv. Kazenska preiskava še ni dognana. Pravi krivci pa so iskati drugje Mi bomo po svojih močeh pripomogli, da se najdejo (Za juriste.) 1. Ali je beseda »kriminalist" razžaljiva ali celo kaznjiva? Kaj še! Kriminalist pomeni v Cslju moža ki kazenske postave dobro razume. V tem zmislu so slavni kriminalisti pro¬ fesor dunajskega vseučilišča Lammasch, profesor graškega vseučilišča Hller in razni slavni sod¬ niki, ki kazenske postave dobro tolmačijo, v Celju n. pr. dr. pl. Dacar itd. 2 Ali je beseda »nemškonacijonalni delinkveat" razžaljiva in v Celju na štev 3 kaznjiva? DA ta je pa kaznjiva! — Nadaljevanje sledi! (Na naslov c. kr. državnega pravdništva v Celju) Zlodejcev, ki so pred meseci sloven skemu meščanu Čamerniku na lopovski način poškodovali njegovo lastnino, c kr. drž. pravd- ništvo ni zasledilo. Kako, da ne! Mar se mu | ne bode niti tokrat posrečilo priti na sled hu- I dodelstvu ki se je preteklo nedeljo po noči iz¬ vršilo na Ostrožnem, kjer je bil Feliks Tovornik štirikrat z bajonetom zaboden in njegova mati o polnoči s sekiro napadena in na glavi nevarno ranjena od ljudi, ki so vpili „heil“ ? Slavno c. kr. drž. pravdništvo naj izvoli poizvedeti, ali ni kmalu po tem dogodku iz 0'trožnega se vrača joča tolpa dvomljivih ljudi bila sprejeta v mest¬ nem drevoredu od znanih celjskih pouličnih pri¬ kazni, ki so skrbno povpraševale, kako so pri šleci svoj posel na Ostrožnem opravili. Nadalje naj drž. pravdništvo zasliši policaja, ki je ob ti uri bil ravnotam v drevoredu, o tem, kaj je šepetajo in zaupno govoril z enim izmed nem¬ ških prišlecev. Če bi se policaj ne spominjal, bi se mu eventualno z neke strani spomin neko¬ liko vzdramil. Zasliši naj nadalje predstojnika celjskega mestnega urada Furstbauerja o tem, kdo je bil v oni družbi 20 mladih ljudi, ki so njega malo trenotkov pozneje spremljali v tri umfu v kavarno »Hausbaum". Nadalje bi se morebiti dalo poizvedeti na vojaški stražnici, kdo je bil razsajajoči vojak, čegar odvzeti ba¬ jonet je Feliks Tovornik še tisto noč oddal vo¬ jaški straži. Ta vojak bo morebiti tudi vedel povedati, kdo je pri napadu s sekirami na slo¬ venske gospe, ki so šle z izleta, bil zraven in kdo je hudodelstvo naročil. Na Ostrožnem naj orožništvo poizve, kaj neki se je godilo, da so kmetje v strahu vstajali iz postelj in s puškami v rokah šli gledat, kakšen boj bijejo ljudje, ki so vpili „heil“, z mirno se vračajočimi izletniki. Slavno državno pravdništvo naj da zaslišati imenovane ali označene osebe bodisi kot priče, ali obdolžence ali kot sumljive, kakor se mu bode prav zdelo. Mi nič ne predpisujemo in nič ne dolžimo, samo zanimamo se za to _ za gotove ljudi sitno zadevo. Ob priliki bomo potem še kaj omenili o teh dogodkih. (Poštne razmere v Celju) še niso v redu vkljub velikemu pisanju ter pritoževanju. Ti go¬ spodi uradniki, seveda gotovo germani, pošiljajo letuško pošto v Luče skozi Ljubno, odkoder mi šele drugi dan našo mnogokrat nujno pošto do¬ bimo nazaj. Ako ti gospodiči ne razločujejo in ne vidijo besed (seveda slovenskih ne) Letuš Luče, Ljubno, jim svetujemo, da brzo naročijo očala iz Germanije ali pa se naj slovenskega jezika uče, da se nam ne bo škoda delala, ali to v kratkem, drugače bode proti Gradcu za¬ bliskalo in od tam proti Celju zagromelo, da bode slišal celi svet brez pardona. Mi zahtevamo od vas. da slovensko uradujete, ker ste vi z a nas nastavljeni, ne mi za vas Upamo, da ste razumeli, ter premislite, da niste na Pruskem, ampak na slovenskih tleh. (Veselica društva »Gospodar* v Petrov¬ čah) ob priliki prvega javnega nastopa društve¬ nega tamburaškega zbora dne 29 junija t. 1. j e nad vse pričakovanje dobro uspela. Tamburaši kakor tudi pevci so vrlo dobro rešili svojo na¬ logo in posebno tamburaši želi burno pohvalo, ter morali več komadov do petkrat ponavljati. Vsa čast torej načelstvu društva »Gospodar*, ki tako lepo skrbi za razvoj in napredek tega prekoristnega kmetijskega društva in je z usta¬ novitvijo tamburaškega zbora oskrbelo društve- nikom in drugim tudi prijetno zabavo. Velika zasluga gre pa tudi tamburaškemu kapelniku g. Fran Jarhu, ki je svoj zbor v tako kratkem času tako izborno izvežbal in omogočil tako bogat vspored zadnji veselici K še sijajnejšemu izidu veselice pa so mnogo pripomogli tudi lepo z zastavami, lampijoni, venci in cvetlicami okra¬ šeni prostori na vrtu gostilne g. Matevža Kav¬ čiča, ki nam je skrbno postregel s pivom del¬ niške družbe in izvrstnim »Laporčanom". Sled¬ njič moramo še pripomniti, da je bila udeležba prav mnogobrojna ter so bili vsi obširni prostori do kraja zasedeni. Posebno nas je veselilo videti obilo gostov iz Celja, pogrešali pa smo več Žal- čanov. Toliko v spomin zadnje veselice in upamo, da se zopet skoraj vidimo I Petrovški. (Iz Žalca) Ker se pri zadnjem občnem zboru »Slov. kat. delavskega društva v Žalcu* dne 28. junija t. 1. ni zbralo sklepčno število društvenikov, sklicuje se v zmislu § 10 društve¬ nih pravil drugi občni zbor v nedeljo, dne 12, julija t. 1. ob 4. uri popoldne v gostilni gospoda Janiča z enakim sporedom in je sklepčen pri vsakem številu navzočih. Komur je mar, da še društvo obstoji, naj se zborovanja gotovo ude¬ leži, da vdihnemo društvu novo življenje. Kakor si bratje Hrvat|e želijo Jelačiča II tako bi naj tudi v Žalcu skoraj prišel Hausenbichler II. (Bela vrana.) Kdor si želi ogledati živo belo vrano, lahko si isto ogleda pri železniškem postajevodju g. Petku v Žalcu. (Vsem hmeljarjem !j Izvrševaje sklep glavne skupščine južno štajarskega hmeljarskega društva z dne 5. aprila t. 1. javi podpisano vodstvo, da se bodo letos vršili poučljivi govori, sosebno o obiranju, spravljanju in basanju hmelja v sle dečih krajih: Arja vas, Babno, Grajska vas, Kapla vas, Levec, Paka, Podlog, Spod. Gorče in Sv. Lovrenc pri Sv. Pavlu. — Dne 12 julija se vrši shod hmeljarjev šentpeterske občine v Pod¬ logu in sicer v gostilni g. Martina Lužarja ob 4. uri popoldne. V navedenih krajih se bodo shodi vršili prihodnje nedelje pred obiranjem hmelja; zbirališče m ura se bode objavila od slučaja do slučaja v »Domovini" in potom raz¬ glasitve po občinskih zastopih. K shodu ima vsakdo prost vstop in se z ozirom na veliko važnost predmeta poučljivih govorov pričakuje prav obila in vsestranska udeležba. Na zglasitev pri hmeljarskem društvu priredijo se enaki shodi brezplačno tudi po drugih krajih. Vodstvo hmeljarskega društva v Žalcu. (Na predvečer slovanskih apostolov) sv. C - rila in Metoda pokazala je tudi Dobrna, da ve ceniti nevenljive zasluge sv. bratov. Številni lepi kresovi v podobi križev in začetnih črk C in M so bajno razsvetljevali temno noč; mogočni grom topičev je stresal celo Dobrno in slovenska p®' sem se je razlegala od hriba do hriba. Tujci so bili naravnost očarani; vse je hitelo gledat in poslušat. — Živela zavedna Dobrna! Ne bodo nas! (Nemška oholost v Konjicah.) Na dvorišču »Narodnega doma* se je zadnjo nedeljo pritrdila slovenska trobojnica. Popolnoma neopravičeno je nemško navdahnjeni župan na skrajno izzi¬ vajoč način zahteval odstranitev trobojnice. kako pokorna služabnica mu je bila konjiSk* politična oblast v tem Slovence zasramujočem nepostavnem početju. Poslala je konjiškim nem- čurjem na ljubo celo orožnike, da so sneli za 317 stavo. KonjiSki Slovenci morejo dobiti tu samo na enem mestu zadoščenje. Vedo namreč, kaj konjiške nemčurje najbolj splaši — da se Slo venci začnejo nemških obrtnikov ogibati. To bi bilo najlepše zadoščenje. Toda, Konjičani, ali boste ukrenili vse potrebno, da na tak način dostojno maščujete sramotenje svoje trobojnice! (Vlak je povozil) v torek, 7 t. m. 24 letnega železniškega delavca Alojzija Regoršeka pred lipoglavskim predorom med postajama Ponikva in Poljčane. Na tem mestu sta se srečala dva tovorna vlaka; ker vsled ropota prvega vlaka ni slišal drugega prihajati, je stopil prenaglo na tir, kar ga zgrabi stroj iz Ponikve prihajajočega vlaka št. 117. To se je seve tako naglo zgodilo, da drugih osem delavcev, ki so zraven njega stali, nesreče niso zamogli preprečiti. Glavo mu je od trupla popolnoma odrezalo in je bil takoj mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Loče. (Županom izvoljen.) V občini Loke na Pla¬ nini bil je dne 28. junija t. 1. soglasno (četrto krat) županom izvoljen vrli g. Jože Jazbinšek. (Hum pri Ormožu) Velika nevihta je raz sajala v soboto 4. t. m. zvečer okolu 8 ure tukaj in v okolici. Strela je udarila v bližini šestkrat ter pod cerkvenim zvonikom skoraj ubila zidarja Munda iz Sv. Bjlfenka. Zažgala je Alekšičevo klet, ki je do tal zgorela, ter še raztrgala več dreves in obiskala dva strelovoda. Bog nas varuj enakih nesreč. Pripravljeni kresovi so se v čast sv. Cirilu in Metodu zažgali v nedeljo zvečer. (Pri Kapeli blizu Radgone) smo videli več kresov. Najlepši je bil pri cerkvi. Na visokem hribu, kjer stoji cerkvica, gorel je kres in pričal daleč na okrog, da zavedni Kapelčani bede, in časte naša apostola. Kakor je švigal plamen kvišku in letele iskre proti nebesom, tako so se povzdigala naša srca v nebo, k sv. Cirilu in Metodu s tiho, pa gorečo prošnjo: sv. brata Ciril in Metod, prosita za slovenski rod, da mu zasije žar spoznanja in mu užge ljubav do domovine. (Pri Sv. Juriju ob Ščavnici) so zažgali na čast sv. Cirila in Metoda več kresov. Akoravno je škropil dež, vendar se vrlo ljudstvo ni stra šilo temveč po svoji moči počastilo apostola Slovanov. Tu so gromeli topiči in donele pesmi. Kjer se gre, da se dostojno počasti sv. brata, ne straši se vrli Sloven ne groma ne bliska. Dopisi. Sv. Andraž v Slovenskih goricah. — Čebelarski tečaj. — Kakor nam zgodovina pripoveduje, so čislali naši pradedi že nekdaj, v sivi preteklosti med in se vsled tega brezdvomno tudi pečali več ali manj s čebelorejo. Ta panoga kmetijstva tedaj ni nova, pač pa se je način čebeloreje v novejšem času znatno izpremenil, popolnil. In to dejstvo nalaga vsakemu čebelo- rejcu nalogo, širiti v tej stroki svoje vednosti in znanosti, hoteč tekmovati z drugimi naprednimi čebelorejci, hoteč čim največ koristi dobivati od čebelarstva. Lepo in hvalevredno je tedaj od našega dičnega, daleč na okrog slovečega čebelarskega mojstra pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah, g. Janeza Jurančiča, da se je odločil 28 in 29. junija t. 1. pokazati ukaželjnim čebelarjem svoje na podlagi 20 letne prakse pridobljene spretnosti in jim sporočiti pred dvemi leti pri čebelarskem tečaju na Dunaju popolnjeno znanje o umni če beloreji. Kako je s prireditvijo omenjenega tečaja ustregel slovenskim čebelarjem, kaže najjasneje mnogobrojna, rekel bi, za ta čas sijajna udeležba tega tečaja. Zbralo se je gotovo okolu dvesto udeležencev na prijaznem griču pri Sv. Andražu. Pohvalno moram priznati, da je bila pretežna večina na strani slovenskih kmetov in sloven¬ skih kmetskih fantov. Prav častno je bilo zasto pano slovensko, za blagor slovenskega naroda v istini vneto učiteljstvo in dokaj je bilo navzočih tudi drugih odličnih slovenskih gospodov. Prvi dan (28. junija) je gospod prireditelj tečaja v šolskem poslopju po prav srčnem po zdravu došlim Čebelarjem govoril: 1 o koristi, ki nam jo daje umna čebeloreja; 2. podal najpotreb¬ nejše prirodopisne črtice o čebelah; 3 opisal na prav tako okusno kakor praktično postavljenem čebelarskem stališču g. Matjašiča čebelino ro¬ jenje in izvedel nato pri enem panju umetno rojenje. Popoldne je predaval zopet najprej v Soli: 1. o medsebojnem razmerju matice s čebe lami; 2. o čebelnih boleznih; 3. potrebno o vosku; 4. o brezmatičnosti in trotničnosti; 5. je razka¬ zoval na svojem čebelnjaku razno, pri umni čebeloreji potrebno orodje in opisoval način upo¬ rabljanja istega; 6 je peljal udeležence k izbor¬ nemu čebelarju F. Čučeku, da so imeli priliko si ogledati zopet drug vzorni čebelnjak ter se ob enem okrepčati po daljšem marljivem delu pri ceni vinski kapljici istega posestnika. Tukaj je bilo zbranih že več odličnih rodoljubov iz Ptuja, kateri so s svojim prihodom hoteli pokazati, da umevajo pomen umne čebeloreje in da se zani¬ majo zanjo, kar bo v blagor kmeta-trpina mnogo pripomoglo. Drugi dan (29. junija) je predaval gospod prireditelj tečaja najprej zopet v šoli: 1. o raznih čebelinih sovražnikih; 2. podal nekatere naslove zanesljivih tvrdk in boljših knjig, pečajočih se z umno čebelorejo; 3. je vodil udeležence k čebel¬ njaku svojega brata gosp. Frana Jurančiča ter je tamkaj pokazal umetno rojenje še na drug način. Popoldne je opisoval v šoli razne krive na¬ zore in nauke na polju čebelarstva. Nato pa se, radosti ganjen do solza, ker se je odzvalo tako lepo število čebelarjev na njegovo povabilo na prijaznem griču pri Sv. An¬ dražu, srčno zahvali vsem navzočim za njihovo udeležbo, želeč, da bi bila njih požrtvovalnost prej ko slej stotero poplačana, ter zaključi II. če¬ belarski tečaj na slovenskem Štajarskem (Konec prihodnjič.) Iz Koroškega. Dne 24. rožnika so prire¬ dili pliberški veterani pri Božjem grobu pri Pli¬ berku slavnost v spomin slavne zmage naše armade dne 24. rožnika 1. 1866 pri Kustoci na Laškem. Mimogrede pripomnjeno povem, da bi se imela taka slavnost prirediti samo v patrijo- tičen namen, a kdor pozna naše n mirne in nik dar izzivajoče 8 Pliberčane, je že itak prej vedel, da bodo to priliko porabili, da nam pokažejo zopet enkrat na slovenskih tleh svoje izdajalske vsenemške cape. In zdelo se nam je, da se je ta slavnost priredila v zahvalo, da so nas ravno istega dne in istega leta n Bismarkovci“ pri Kraljevem gradcu na Češkem prav neusmiljeno nabili. Razposlali so vsem Slovencem v okolici nemška vabila, in res so ti zaslepljenci kar tru moma prileteli ter se klanjali in vriskali vse nemškim barvam, zakaj razglasili so prej, da se bo dobil „Freibier 8 , kar pa se seveda ni zgodilo. Naročili so neko nemčursko muzikbando, koje poveljnik, c kr. davčni eksekutor, je kakor se tudi samoobsebi razume, da mora biti, nastopil seveda ,slučajno* v vsenemških barvah. Ne čudimo se prav nič temu, ako pomislimo, da so to slav¬ nost priredili Pliberčani, ki so v duhu že itak davno v blaženem „rajhu“ ter se spomnijo Slovencev samo tedaj, ko vlada v njih žepih suša, katera jih pa, koliko je nam znano, vedno nadleguje. Pa čujte in strmite! Prvi je šel za to iz- dajsko zastavo kot poveljnik veterancev Slovenec ter c. kr. geometer v Pliberku g. G. Da se na narodnost tega vzornega Slovenca še nismo nikdar zanašali, mu bodi na tem mestu odkritosrčno povedano. Mnogo kmetov je majalo z glavami, ko so videli, kako se klanja izobražen ter za¬ veden (?) Slovenec vsenemškim barvam. V splošno začudenje slovenskega občinstva ni z vsenemškimi barvami olišpani c. kr. davčni eksekutor niti pri slovesni službi božji snel črno - rdeče - rumene cape. Razume se, da se je na tak način izzivano slovensko ljudstvo, posebno še, ko se je 8 cvilila 8 — kajti petja naši nemčurji ne poznajo — v slovenski cerkvi, v kateri se še nikdar n> slišala nemška pesem, nemška mašna pesem, oddaljilo iz cerkve. Po božji službi se je podilo seveda vse v gostilno, kjer so klečeplazili nemčurji ter ne¬ zavedni in ^zavedni 8 Slovenci pred frankfurtarco ter cedili sline in pričakovali od vseh strani takoimenovanega »Freibiera 8 , katerega pa seveda še do danes niso pričakali. Nekega zavednega kmeta in nekega dijaka, ki se nista hotela ude¬ ležiti te patrijotične (?) slavnosti, so pa prav po tevtonsko ozmerjali, češ, da sta taka butca, da ne vesta, da je črno - rdeče - rumena zastava .mednarodna 8 in da mora vse vsenemško biti, ker je slovenščina za nič. To izjavo pliberških nemčurjev je potrdil zaveden (?) Slovenec, c. kr. geometer G. s svojim klečeplazenjem pred frankfurtarco ter sploh z vsem svojim vedenjem na ta dan. Morebiti se geometer še spomni, da ni hotel, akoravno je bil opozorjen na to, povedati zbranemu sloven¬ skemu ljudstvu — kajti Slovenci so bili razun nekaj nemčurjev vsi — na Njegovo Veličanstvo odposlane brzojavke v slovenščini, Kolikim Slo¬ vencem je vzel s svojim protislovenskim vede njem zadnjo iskrico ljubezni do svojega milega materinega jezika, to so jasno pokazali dnevi po tej slavnosti. Zdaj pa naj še kdo vpraša, zakaj Slovenci na Koroškem tako nazadujejo! Iz Westfalskega. Slavno uredništvo! Obračamo se s prošnjo do Vas, da bi bili nam toliko prijazni in bi nam odločili majhen kotiček v Vašem cenjenem listu, ker bi Vam radi naznanili žalostne razmere, ki vladajo tukaj na Nemškem, da bi vedeli tudi naši rojaki na slovenskih tleh, da sirovost in neolikanost med Nemci ne pozna meje, posebno ne med prote stanti. Ako ima katoličan le majhno iskro vere v prsih, mora ga pretresti nečuveno izzivanje luteranov. Sedaj ob prazniku sv. Rsšnjega Telesa mi ni mogoče popisati nesramnih besed, ki so letele na procesijo, ko so šli z Najsvetejšim okolu. Slišale so se besede, da bi bilo boljše doma v svinjaku ostati, kakor spremljati sv. Rešnje Telo. Navedlo bi se lahko na stotine takih nesramnih izrekov, pa naj Vam za sedaj zadostuje to. saj je tudi Vam gotovo znano, kakega značaja so Nemci. Potem si lahko sami predstavite, da je tem sirovežem dana vsa oblast, ker niti predstojniki niti orož¬ ni štvo nima ušes za tako postopanje. Pri rudokopni jami .Erin 8 na Westfalskem je bilo deset delavcev odpuščenih, zato ker so volili katoliškega kandidata, in bodo sedaj morali iskati dela drugod, ako hočejo preživiti svojo deco. Žalostne razmere so tukaj za nas Slišati je bilo, da si tudi na Štajarskem, namreč na slovenski zemlji, mislijo protestanti zidati svoje cerkve. Prosimo Vas, dragi rojaki, ne dovolite tega in branite, kolikor je le v Vaši moči. zavrnite jih z ugovorom, da naj oni gredo tja, kamor so nam rekli na dan sv Rešnjega Telesa, kajti kakor hitro se pri Vas ugnjezdijo, bo konec miru in sloge, začel se bo prepir in sovraštvo. In tega pa čuvaj Bog našo milo do¬ movino! Slovenski rojak. Narodno-gospodarske novice. Vprega živine. Dandanes mora kmetovalec na vse strani gledati in računati, da iz dohodkov gospodarstva pokrije vedno večje izdatke- Posebno pri živinoreji se mora gledati naj to, da dobimo dobiček od živine, posebno pa od vprežne živine. Najdražje je treba seveda plačati delo konja, ako se vzame v pretres posamezna vrsta vprežne živine. Mnogo ceneje je volovsko delo, ki se računi na polovico konjskega dela. V na¬ sprotju s konjem ima vol, tudi ako ga močno rabimo, še vedno svojo ceno za mesarja. Naj- manje pa stane vprega krav. Povsod tam, kjer je malo posestvo in ne pretežka zemlja in pa kjer primanjkuje gospodarju denarja za nabavo dražje vozne živine, je krava najcenejši delavec. Krave se dado rabiti skoro za vsako delo, ki je potrebno na manjši kmetiji. Za oranje se rabi navadno takozvani kravji plug. Le za brano krava ni zelo sposobna, to pa radi počasnega hoda. Učinek brane odvisi namreč največ od hitrosti, s katero se vleče brana čez grude. Marsikdo bo morebiti vprašal, zakaj se torej ne rabijo krave bolj za vprežno živino? Vzrok temu hitro povem. Kriv je predsodek in napuh, ker nekateri mislijo, da je zoper stanov¬ sko čast, ako bi vozili s kravami. Ati ni to be¬ darija! Ta takozvana ošabnost je premnogokrat 318 napotje za dobičkonosnejšo uredbo gospodarstva. Marsikomu bi Slo boljše, da bi delal s kravami, kakor pa sedaj, ko mora hoditi moledovat in prosit od Poncija do Pilata, da dobi orača ali voznika. Vse to bi se ohranilo z uporabo vprežne živine. Edina napaka pri tem je, da trpi krava, ako jo rabimo za vprego na izgubi mleka in manj gnoja se napravi. Ker je pa še pri nas jako malo mlekarn, da bi mleko nosili tja in ker se navadno porabi doma, se vsled dela, ki nam ga krava stori, na izgubo mleka niti ozirati ne smemo Krava ima sicer nekoliko manj mleka, pa le toliko, da se komaj pozna, vendar na tolšči ne izgubi niti trohice, t. j iz delavne krave dobimo ravnotoliko sirovega masla, kakor od krave, ki stoji brez dela v hlevu. Toliko sedaj o vpregi živine. Morebiti bodo te vrstice marsikateremu razgnale predsodek o stanovski časti in bo z uspehom rabil krave za delo. S tem se bo ohranil marsikateri prepada v katerega danes tako hitro, da skoro ne ve, kdaj skoči._ Druge slovenske novice. (Prešernova slavnost v Ljubljani) prošlo nedeljo je izpadla, kakor je bilo pričakovati, nad vse sijajno. Ob petih popoldne je bila „Zvezda“ že tako polna, da je bila prava goječa. Bilo je občinstva vseh slojev od najodličnejše gospode pa do najpreprostejšega delavca — vse se je brez razločka zabavalo najprijetnejše drug poleg drugega. Prodanih je bilo nad 7000 vstopnic. „Zvezda“ je bila krasno dekorirana in ko je zvečer zagorelo okrog 2000 električnih lučk, se je zdelo, da je človek nekje v kakem začaranem gaju. Za zabavo so skrbela pevska društva: Glasbena Matica, Slavec, Ljubljana in trgovsko pevsko društvo »Merkur 8 , ljubljanska društvena in novomeška godba. Za vse telesne potrebe so bili postavljeni paviljoni, v katerih so bili na¬ stavljeni pivo- in vinotoči, kavarne itd. V celi „Zvezdi“ pa ni bilo niti enega — policaja. In čujte, vzlic temu ni bilo nikakega, niti najmanj¬ šega nemira, dasiravno so ljubljanski in tudi drugi »Nemci* z največjo nestrpnostjo pričako¬ vali, da bi se dogodil kak škandal, da bi ga raztegnili potem do nezmernosti. In še nekaj značilnega. Častnikom in moštvu 27. pešpolka in topničarskega polka je bila udeležba pri ve¬ selici prepovedana. Predsednik baron Hein je odpotoval iz Ljubljane in c. kr. vladini uradniki se tudi niso udeleždi slavnosti. Turnarske slav- 1 nosti pri kateri so nemški pobalini z nogami teptali c. kr. črno-rumeno zastave, so se smeli c. in kr. častniki in c. kr. uradniki udeležiti, Prešernova slavnost jim je bila prepovedana! Slovenci vsled njihove odsotnosti niso potočili niti ene solze. — Slavnost je imela lep gmoten uspeh. Dohodkov je bilo okrog 16.000 K, torej se je nadejati do 10 000 K čistega dobička, ka¬ teri bo lep prispevek za spomenik našemu veli- likemu pesniku Prešernu. (Pobegnili) so iz zaporov deželnega sodišča v Ljubljani Franc Smolej iz Kranjske gore, bivši orožnik, obsojen zaradi tatvine na 4 teta ječe, Anton Šiška iz Mačkovca, občina Št. Peter pri Novem mestu, obsojen zaradi telesne poškodbe na pet let ječe, in Jurij Žvokelj iz Šiške, obsojen zaradi tatvine na 18 mesecev ječe (Mesec julij) se nikakor ne kaže takega kakor bi moral pravzaprav biti — vroč. Po kamniških planinah je padlo te dni mnogo snega. (Smrtonosni sršenov pik.) V Breški vasi pri Beli cerkvi so se pri posestniku Tramtetu vgnezdili v hlevna vrata sršeni. Gospodmia m njena 11 letna hčerka sta jih hoteli 6 t m. do poldne z metlam; zatr-ti. Po nesreči piči sršen deklico v lice in bila je v pol ure — mrtva. (Koroške novice.) V dokaz, da smo ostali tudi koroški Slovenci v pliberški okolici verni svojemu milemu maternemu jeziku in našemu slovenskemu narodu, so nam bili mnogoštevilni kresovi, ki so se žgali vkljub slabemu vremenu na predvečer godu naših blagovestnikov sv. Ct rila in Metoda po hribih in gorah lepe pliberške okolice. V Dobu pa so pokali topiči neprenehoma nad dve uri. Kako so se razjezili vsled tega strelianja pliberški nemčurji, pa nismo jim mogli pomagati. Slišati bodo morali še bolj neprijetne reči, kajti mi gremo na dan. — Pri občinskih vo litvah v Libeličah so zmagali v tretjem m dru¬ gem razredu Slovenc', v prvem pa nemčurji. Županom je izvoljen g. Janez Stavdekar. Zaana nemčurska petelina Edlman in Buč bi bila po¬ polnoma propadla, ako bi ne bil prvi razred v rokah njenih pristašev. Pri prihodnjih volitvah bodeta pa letela tudi iz prvega razreda Kakor vsako leto, prihaja v našo lepo deželo tudi letos mnogo tujcev. Največ jih je došlo do zdaj v Beljak ter v Vrbo in Poreče ob Vrbskem jezeru. Prihodnje dni pride v Vrbo tudi veliki župan iz Budimpešte. Pripravlja se za njega vila njg. eks. viteza Keila — V nedeljo dne 28 junija t. 1. je otvorilo italijansko planinsko društvo na Nevei pri Rablju svojo planinsko kočo. — Ta teden se prične na Koroškem z žetvijo, ki bo, kakor se zdaj kaže, precej bogata. Politični pregled. (Sv. ooe papež na smrtni postelji.) Celi svet je pretresla vest da Leon XIII. umira. Ze celi teden je vse pričakovalo žalostnega poročila, da Leona ni več, ali zdravniški spretnosti in jekleni naravi papeževi se je zahvaliti, da papež še živi, dasiravno je izgubljeno vsako upanje, da bi okreval, Povod bolezni je bilo preblajenje Bolezen se je potem razširila od pljuč na oprsno mreno. V torek sta zdravnika dr. Lapponi in Mazzoni izvršila operacijo, pri kateri sta odvzela iz oprsne mrene skoraj en kilogram krvave te¬ kočine. Sv. očetu je po operaciji takoj odleglo. Papež je popolnoma pripravljen na smrt in je vse potrebno uredil. Svoje zasebno premoženje, ki znaša okrog 20 milijonov lir, je zapustil svo¬ jemu stričniku Značilno za jekleno naravo sv. očeta je, da je še pred par dnevi narekoval la tinsko pesem. V torek je bil previden in je sprejel zadnjo popotnico, katero mu je podelil kardinal Serafio VanuteJli. Dasiravno je bolniku po operaciji jako odleglo, se je potem popoldne stanje poslabšalo. Zdravniki so izgubili vso nado, da bi papež še okreval. Bolezen se je razširila na ledice. Življenje sv očeta je izgubljeno, rešitev ni mogoča. Najnovejše vesti pa poročajo, da se je zdravje sv. očeta čudovito obrnilo na boljše. Noč od srede na četrtek je bila popolnoma mirna. Splošni počutek se trajno zboljšuje sla¬ bost izginja. Zdravnik Mazzoni se je izrazil, da bo papež izven nevarnosti, ako ta preobrat po traja še en dan. Včeraj zjutraj je vstal iz po¬ stelje. Po noči je spal popolnoma mirno pet ur. Sv. oče govori jako veselo, kakor da bi bil popol noma zdrav. — Mnogo se sedaj seveda razpravlja, kdo bo naslednik Leona XIII. na papeževem pre¬ stolu. Največ upanja imata baje kardinal Ram polla in Gotti. Rampolla, ki je bil dosedaj državni tajnik sv. očeta, ni priljubljen avstrijski vladi in le ta bi se uprla njegovi kandidaturi. Imenuje se tudi kardinal Vanutelii in najstarejši kardinal Oreglia, ki bo vodil cerkev, v slučaju papeževe smrti. Kardinal Oreglia se je že preselil v Va¬ tikan. Pripoveduje se, da je prišlo ob tej priliki do razpora med njim in Rampollo. Oreglia je baje poslal delavce, da preurede stanovanje, Rampolla pa je slišavši razbijanje v bližini pa¬ peževe spalnice, nadaljnje delo prepovedal. Pri¬ prave za volitev prihodnjega papeža se že delajo. (Avstrijska kriza rešena) Kocber je spre¬ jel od cesarja lastnoročno pismo, v katerem od¬ klanja cesar odstop Korberjevega kabineta z besedami: . . ne morem vkljub vsem težko- čam, ki po Vašem mnenju obvladujejo položaj in ovirajo Vaše delovanje, ustreči Vaši prošnji za odpust. Nadalje izreka cesar Korberjevemu ministrstvu zaupanje, zahvalo in priznanje za dosedanje zasluge Popolnoma rešena pa kriza vsled tega pisma le še ni, kajti češki minister Režek ne ostane v Korberjevem ministrstvu Ta zadeva bo kmalu rešena, seveda tako, da Čehi ne dobe svojega ministra. Samo ob sebi je umevno, da bo jeseni, ko se zopet skliče državni zbor, šele nastopila prava kriza, ako se do tedaj ne posreči Korberju zadovoljiti Čehe, kajti češka obstrukcija bi pač prisilila Korberja, da odstopi. (Dogodki na Hrvatskem) Imenovanje no¬ vega bana ni bogve kako pomirljivo delovalo na hrvatsko ljudstvo. V okraju zlatarskem so kmetje madžaronskemu agitatorju, Jakopcu razrušili stanovanje in mu izpustili 35 veder vina in šest veder žganja. V zlatarskem okraju sicer vobtev ! novega poslanca še ni razpisana, ali vzlic tenu, se pojavljajo kandidatje kakor gobe po dežju. Sicer so vsi opozicijonalci, kajti madžsroni ae ne upajo postaviti kandidata, ali velike koristi bi pa le bilo, ako bi se glasovi združili na enega, najzmožnejšega kandidata. Po našem mneniu bi bil to dr. Pero Magdič odvetnik v Varaždinu, ki pozna razmere zlatarskega okraja in ga tudi ljudstvo dobro pozna, da je kremenit značaj. Sicer pa naj Hrvatje sami premislijo, kdo jih bo najbolje zastopal. — Iz zapora so izpustili v Za grebu bivšega urednika »Obzorovega 8 , dr Hei- merla, ker mu niso mogli ničesar dokazati. Žnjim vred so bili izpuščeni še trije drugi. Čuje se, da bo izpuščen iz ječe tudi glavni urednik »Obzora 8 , prof. Pasarič dr. Franko Potočnjak pa ostane še v ječi. — Ban grof Pejačev č je dospel na Hrvatsko in stopil na brvatska tla v Oseku, kjer so ga madžaroni pozdravili z vsem sijajem. Ban je re¬ kel, da ga čaka težka naloga in da jo je sprejel le iz vdanosti do cesarja in iz domoljubja. Iz Oieka se je odpeljal v Našice, odkoder pride prihodnji mesec v Zagreb. Cesar je imenoval novega bana svojim tajnim svetovalcem (Srbija) Kralj Peter I je vsled svoje po- Ijudnosti jako priljubljen med srbskim narodom. Pripoveduje se, da zahaja kaj rad civilno oblečen med ljudstvo in se pogovarja ž njim, da izve njegove želje. V Srbiji se je odpravila cenzura zunanjih listov. Za domače liste ni bilo cenzure. Volitve za novo narodno skupščino so razpisane na 8. septembra po starem koledarju sestanek pa 1 oktobra Loterijske šetvilke. Gradec, dne 4 julija 1903 : 81, 66, 2, 65 78. Dunai n v n „ 15, 6, 40, 65, 2. Posojilnica v Celju je zvišala s 1. julijem 1903 obrestno mero za vse hra¬ nilne vloge na 4V2V0 1 - j- na štiri in pol od sto ter plačuje še nadalje rentni davek sama. CELJE, dne 1. julija 1903. (293) 1 _ NAČELS TVO. Trije solieitaforji I in eden s/enoffraf iščejo službe v odvetniški ali notarski pisarni. Sled- 1 n .P j e tudi vešč manipulacije na pisalnem stroju. Naslov in pojasnila daje „DruŠtvo slov. odvet¬ niških in notarskih uradnikov v Celju“, (294) 2-1 Rotovška ulica 19. Trgovskega pomočnika sprejme tvrdka JULIJ ŽIG-AN na Polzeli (296) 3—1 v Savinjski dolini. Naprodaj je popolna žaga za deske, peč in okviri za sušenje hmelja. — Vpraša naj se na (292) posestvu „Forsthof“ pri Celju. 3 _i NOVO OPEKARNO je zgradil in otvoril v Št. Lenartu tik brežiškega kolodvora na lastnem posestvu Janez Grobušek posestnik in krčmar v Brežicah ter tem potom opozarja in vljudno vabi stavbene pod¬ jetnike, posestnike in posameznike k mnogobrojnim "TpS Ti na °u P< j k Č’ ki so j° izvedenci spoznali zanaj- (Z9U) 3-1 boljšo v brežiškem okraju. Postrežba točna! Cene najnižje! 319 K sezoni! Trgovina z železnino „MERKUR“ Peter Majdič Celje, Štajarsko * * * Podružnica y Kranju, Gorenjsko priporoCa svojo veliko zalogo različnih poljedel¬ skih strojev, kakor: gepeljne, mlatilnice čistilnice, slamorez¬ nice, mline in sti¬ skalnice za grozdje in sadje, vetrnice, brane za njive in senožeti, pluge itd. po najnižjih cenah. Lepo posestvo, trgovina z mešanim blagom in gostilna v jako živahnem trgu, 1 uro od Celja, je takoj naprodaj. *TPI Trgovina je že 30 let v najboljšem prometu. Poslopje je pripravno za vsako obrt in tudi za zasebna stanovanja umi- rovljencem, ker je ob hiši velik, lep vrt. K posestvu pripadajo veliki hlevi in najboljše njive. Vprašanja naj se našlovljajo na upravništvo s Domovine“ v Celju. (291) 2—1 m M m Suhe gobe, jagode, maline, malisno štupo (297) 3—1 ..— kru.pi - Anton Kolenc, trgovec v Celju. Posestvo na P r ° da i 10 minut izven mesta Celja, katero obstoji iz: a) stavišč. hiše in gospodarskih poslopij, obsegajočih 8 a 35 m 3 b) njiv 2 ha 23 „ 76 „ c) travnikov 26 d) vinogradov 15 e) pašnikov 29 f) gozdov _1 „ 99 4 65 28 1 !! POZOR !! Vsem, kateri bolehajo na želodcu in težki prebavi daje gotovo pomoč in pov;ača izgubljeno zdravje ečLino prava Germanova zdravilna življenska esenea katera je nenadkriljivo sredstvo in deluje z najveCjim uspehom pri vseh želodčnih boleznih, kakor: slaba prebava, pomanjkanje teka, želodčna oteklina, napihovanje, podrigovanje, zgaga, zlatenica, omotica, glavobol, krč itd. Germanova življenska esenca pomaga proti jetrnim in sleznim boleznim, proti hemeroidom, čisti pokvarjeno kri in izločuje vse nečiste sokove iz krvi. Germanova življenska esenca odganja zaostale vetrove in neznosne gliste, a s tem, da povraCa izgubljeni tek in voljo do jedi, donaša mnogo k okrepljenju telesa! Germanova življenska esenca je pomagala že več ljudem, kateri so jako veliko potrošili za razna zdravila brez uspeha, kateri se pomoči niti več nadejali niso. Germanova življenska esenca se pripravlja iz blagodelujočih, povsem neškodljivih rastlin¬ skih sokov, je jako prijetnega, nekoliko grenkega okusa, ta'ko da ga lahko uživajo tudi občutljive osebe, ženske in otroci, kateri drugih zdravil ne morejo jemati. Cena steklenici 1 K 40 v, s pošto se ne pošilja manj nego 2 steklenici, za spremnico in odpravo 40 v več, in to samo po povzetju ali če se znesek pošlje naprej. Glavna zaloga, kamor naj se vse naročbe naslovljajo K, Gr 32 RMANA lekarna ,pri črnem orlu £ v Belovaru, Hrvatsko. IS' V znak pristnosti ima vsak zavitek tiskano ime tvrdke Ijekama le „ornom orlu“ KI. Germana -u. Belovaru. Zato zahtevaj izrecno pristno Germanovo življensko esenco; ako pa ti se ponudi d.uga, za katero bi se trdilo, da je boljša ali pa ravno tako dobra, je ne vzami, temveč jo naroči po pošti, ako je tamkaj ne dobiš. (263) 4 f# E* E* E* E*- E* E** E** E* E* E** E* E* E** E** E* E** E* E** E 1 ** E* E** E* V. Naj večje, naj hitrejše ter najvarnejše vrste Velikanskih parnikov ki vozijo na AMERIKO Hamburg—New-York le 6 dni. (233) 98 Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31. Kuverte priporoča tiskarna D. Hribarja v Celju. skupaj 5 ha 2 a 9 m 2 s čistim iznosom po 124 K 34 v. Blizu tretjina kupnine sme ostati na posestvu vknjižena. Natančneje pri Janezu Bovhi, solicita- toriu v pisarni g. dr. Ivana Dečkota, odvetnika v Celju. (285) 2 Trgovski pomočniki! Gospodarski oskrbniki! Išče se kot pomočnik sposoben mož, izurjen v hmeljarstvu, oziroma v kupčiji s hmeljem. Plača zelo dobra. — Vstop takoj ali pozneje. Ponudbe pod „H. 3832", poste restante, št. Pavel v Savinjski dolini (289) 3—1 W ur var mjm t ot 'a&r tfcflr vflr li l l M J M UI1JU111 i j miiiiin,,, , J 7 ,,,,,,,,,, j,,,,,,, gj j j , mn m n u ii m n ■■■"■■■■»■ M "MiiijlMluit je v nekem prijaznem trgu na Koroškem novo zidana vila tik glavne _ _ ceste, 5 minut od ko¬ lodvora, z lepim vrtom in letoviščem, posebno (295) ugodna za penzijoniste. 3—1 Cena in druga pojasnila se izvedo pri D. Kolarju, krčmarju v Spodnjem Drave gradu na Koroškem. DTm» i irrrn rnn Ti mm i n n n iurnuitTirnnim t n m n rrr iniii n uiTnimrn mm 11 liimriTrm Aia m mo, jafisk m*, jato. mk La s Trgovina z železnino ..MERKUR PETER 66 v Celju, Gr raška cesta. štev. IS priporoča svojo veliko zalogo naj'boljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite želi ne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬ ski a orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, rrrablje in strojev; vsakovrstnih por.ev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meri! in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬ lezne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. % Bogata izher vsakovrstnih nagrobnih križev. ^ H Gene nizke. T .. . . |,..,. || m m n || || || || || || || n n || 111| || | 9 i 9 1 l I 91 i y i SVOJI K 5VOJIM! h t Narodni trgovci in obrtniki, katere priporoča slavnemu obcins vu Josip Hočevar trgovina z modnimi oblekami in konfekcijami za gospode in dečke CELJE, Kolodvorske ulice štev. 5 priporoča za spomladno in poletno sezono svojo bogato zalogo iz¬ gotovljenih oblek za gospode in dečke, kakor tudi športne suknje, površnike in haveloke po naj- • - nižjih cenah. ■ - — Bogata izber tu- in ino¬ zemskega modnega blaga. Naročila po meri se izvršujejo najelegantneje, natanko in točno. slovensko obrtno društvo v C elju: IVAN REBEK . , . stavbni in umetni ključalničar trgovina z urami, zlatnino in optičnimi predmeti v Celju v Narodnem domu. Jakobi (Pl iaaillžaMiili v Gaberjih pri Celju. Tovarna za sodovico v sifonih kakor tudi # z limonado in malinovcem, $> Izborna kakovost! Postrežba točna! Cene nizke! Martin Kolšek čevljarski mojster v Celju se priporoča sl. občinstvu v izdelovanje obuva’ za gospode in dečke. — Vsa naročila izvršuje točno, iz najboljšega usnja, dobro in ceno. 9 9 % 9 % t 9 % pafael ^almič Največja zaloga zlatih, tula-, srebrnih in nikelnastih žepnih ur. Jako primerna da¬ rila v zlatu in srebru, verižice, uhani, zapest¬ nice, priveski, svetinje, amuleti itd. Žlice, noži, vilice, tabatičre, nastavki za slike, sadje, cvetlice itd. v pristnem in novem srebru. Zaloga optičnih predmetov. — Velika izber stenskih ur, budilk itd. najnovejših in najbolj¬ ših. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Vsa popravila se izvršujejo ceno in zanesljivo. Postrežba točna in solidna ! Velika trgovina tu- in inozemskega manufakturnega blaga na debelo in na drobno KAROL VANIČ Pilili ,Pri dobrem pastirju* V^CIJU. 0raška cesta. .Narodni dom* v Cesarja Jožefa trg Postrežba točna! Graška Cene nizke! IVAN LIKAR glavni zastopnik banke „Slavije“ v Celju ima svojo pisarno v Kovaški ulici (Sehmiedgasse) št. S. Zavaruje poslopja in raznovrstno blago zoper požar, sprejema tudi vsakovrstna zavarovanja za človeško življenje po najugodnejših pogojih in nizkih cenah; zavaruje šipe in steklo zoper poškodovanje ter ljudi zoper nezgode ali poškodovanje na telesu, kakor tudi dragocene reči, zlatnino, srebrnino, denar in razno¬ vrstno blago zoper tatvino in vlom. CELJE, Poljske ulice štev. 14 izvršuje vse v nje¬ govo stroko spa¬ dajoča dela, kakor železne ograje, vrata, - - - štedilnike, vodovode, - - vodnjake i.t. d. Vedno v zalogi strelne $ priprave zoper toče. Vse po najnižjih cenah! FERDINAND SIK0ŠEK SLIKARSKI IN PLESKARSKI MOJSTER Nove ulice št. 77 ★ CELJE * Nove ulice št. II, Izvršujem vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor vse cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črko- siikarska dela na steklo, les itd. Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. JOSIP KREGAR stavbni in galanterijski klepar v Celju izvršuje stavbna in umetna ter sploh v to stroko spadajoča dela. — Častiti duhovščini ter cenje¬ nemu p. n. občinstvu se priporoča za pokrivanje stavb. Cene jako nizke! Postrežba točna! Otročje vozičke za ležati in sedeti korbe za potovanje, kovčege, različne taške in korbce za trg, držala za ča¬ sopise, korbce za papir, cvetje, kruh, ročno delo, kakor razno drugo ple- tarsko blago. Dalje različno izpeljane stalke in stole za otroke. Vse po najnižjih cenah pri Petru Kostiču, Celje Glavni trg štev. 2. "postrežba hitra in točna! Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi CELJE Graška cesta št. 4 CELJE podružnica v Laškem trgu. Velika zaloga stekla, porcelana in kamenine. Vsakovrstno v steklarsko stroko spadajoče blago, kakor svetilniče, zrcala, različni ok¬ virji za podobe, šipe za okna itd. na debelo in na drobno. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah, katera se izvršu¬ jejo po najnižjih cenah. Najlepši okraski in dekoracije, jako primerni predmeti za da¬ rila in srečolove. Sl. javne zavode in privatnike opozarjam zlasti na svojo za¬ logo higijeničnih pljuvalnikov. Postrežba, točna in solidna! Odlikovan od vis. c. kr. trg. ministrstva. Josip Zctbukošek krojaški mojster, Celje, Glavni trg št. 18. Martin Stojan mi. 0 0 0 0 0 0 Velika zaloga narejenih oblek od priprostih do najfinejših. Vsa naro¬ čila po meri se izvršujejo dobro, točno in ceno! LASTNIK GOSTILNE NA STAREM GRADU, kjer toči najboljša pristna vina in izborno pivo; okusna mrzla jedila vedno na razpolago. stavbni in umetni mizar v Teharjih pri Celju prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah. — Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih klopi, vsega pisarniškega pohištva, ter vseh v trgovinah potreb¬ nih mizarskih izdelkov. Josip Koštomaj Anton Topoiak 1 # trgovec s špecerijskim blagom gostilničar „pri ielenu“K Cel > u. (nasproti Narodnemu domu.) 1 ' “ II nrinnrnča c\rr»ir» -»olnn-A ,u__v , , i I priporoča svojo dobro vpeljano gostilno. JVIrzla in tonila kuhinja © © $ $ $ © © »5 »S vedno na razpolago! P ri .P? v r ° ča sv °i° veliko zalogo vedno svežega blaga po najnižjih cenah. Nadalje priporoča iz svoje zaloge sloviti konjak grofa R. Keglevicha. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke Postrežba točna in solidna Anton Kolenc sr— trgovec 5 špecerijski^ blagom, deželnimi pridelki, sadjeig in perutnino = = V CELJU = = V ,J\farodnem domu' in ,pri kroni*. Kupuje po najvišjih cenah vse deželne pri¬ delke, kakor predivo, suhe gobe, laneno seme, de- teljno seme, malisno štupo, orehe, suhe češplje, vsakovrstno žito, sveže hruške, jabolka, fižol itd., sploh vse deželne pridelke in tudi perutnino. JOSIP LEO|\l krojaški mojster V Celju, Gosposke ulice štev. 9 priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vsako vrstnih izgotovljenih oblek. — Izvršujem tudi naročila po meri po najnižjih cenah in najnovejših vzorcih ter se najvljudneje priporočam. Hitra postrežba! Cene nizke! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam da sem prevzel # gostilno 4 v ,Narodnem domu‘ v Celju t0Či -' vedno sveže, dobro marčno pivo, p stna cena vina ter postregel z najboljšo kuhinjo po nizkih cenah. ANTON KOŠTOMAJ, gostilnica: AIHIAfllAAAllAAllAflllflftAAflAAflAAA« m a .- — Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.