SESTAVIL J/JfHEZ [L\)L C Založba Ig. pl. Kleinmayr-ja & Fed. Bamberg-a v Ljubljani. I 64447 030022463 Predgovor. Te «Lepopisne vaje» so sestavljene po naročilu c. kr. mestnega šolskega sveta ljubljanskega. Mestno učiteljstvo jih je odobrilo v treh anketah; podrobni učni načrt za osemrazredne ljudske šole sta odobrila tudi okrajna učiteljska konferenca in c. kr. deželni šolski svet. Ta zvezek je namenjen osobito prvemu in drugemu razredu, a uporabljati se da tudi na višjih stopnjah, ker so pisni elementi povsod eni in isti. Drugi zvezek prinese še nekaj vaj za posamezne razrede z ozirom na hitro in ku- rentno pisavo. V Ljubljani, o Božiču 1903. J. Levec. Uvod. Pričujoče sLepopisne vaje». obsegajo : A. Splošne predvaje za urjenje pisnih ustrojev, namreč lakti, zapestja in prstov ter obenem vaje pisnih elementov. B. Predvaje za male črke. C. Predvaje za velike začetne črke. C. Tri učne poizkuse. D. Genetiški red in sestavine male in velike abecede. E. Dodatek nekaterih vaj za II. razred. F. Podrobni učni načrt za osemrazredne ljudske šole. G. Pregled šolskih zvezkov. Posamezne vaje so pojasnjene več ali manj že v opazkah. Da pa se njih prak- tiški namen bolje spozna, je treba dodati še nekaj splošnih opomb. Predvaje pod A, za katere je treba priprave (glej podrobni učni načrt za I. raz¬ red), se pričenjajo s potezanjem vodoravnih črt čez vso stran lista. Ne smejo se risati počasi, ampak pišejo naj se v hitrih in pogumnih gibljajih. Njih namen je, da se že od početka vadi laket lahkega gibanja v vodoravni smeri, kar je važno za pisanje brez lineature, posebno pa še za poznejše hitro pisanje. Izvajati jih je mogoče ob popolnoma ravnem držanju trupla, ker le tedaj se more laket neovirano premikati od leve proti desni. Zato se s temi vajami vadijo otroci že od prvega početka pravilnega sedenja. Pa še druge razvade početnega pouka pre¬ prečimo ž njimi. Ker se prsti zase nič ne. gibljejo, ampak le nalahko drže pero, ne bo opaziti, da bi otroci ključih kazalec naznotraj, kar je silno kvarno za pravilno pisavo; tudi peščaja (Handballen) ne pritiskajo krčevito na papir. Vsled teh dveh napak hoče začetnik pisati le s prsti brez sodelovanja zapestja in lakti in pri vsaki črki odstavljati s peresom. Zato sta te napaki vzrok vsem nerazločnim, spačenim in drvenim pisavam in sploh vir vsem neuspehom v tem predmetu. Tudi moderno risanje pričenja že na prvi stopnji z velikimi prostolaktnimi vajami, in največji reformator lepopisja, Castair, je osnoval svoj sistem že v začetku 19. stoletja večinoma na takih začetnih predvajali. Čim večje pa so te vaje, tem laže in uspeš¬ nejše so; zato bi najprej dosegli smoter, ako bi mogli vsakega otroka takoj na šolski tabli uriti v pogumnih potezah. Če zahtevajo šolske metodike najprej urjenje prstov, potem šele zapestja in lakti, je to didaktiška zmota, enaka oni o risanju po stigmah. Zakaj, laket je krepkejša nego prsti; zato so tudi laktne vaje lažje, ob¬ enem pa največja zapreka mnogim razvadam pri pisanju. Vaje na straneh XIV do XXI, pa tudi nekatere druge, bi se najlaže pisale na skrilnatih tablicah, proti katerim imajo nekateri neopravičene predsodke;* take tablice so za nekatere vaje jako umestne; saj se vzporedno s temi vajami vadi tudi lahko s črnilom na papir. Za prostolaktne vaje je ni boljše in cenejše tvarine, nego so tablice, * Pri sestavi podrobnega učnega načrta se je izrekla učiteljska anketa proti vsaki rabi tablic. bodisi skrilnate ali lepenkaste, ker se na njih ena in ista poteza lahko brezštevilnokrat prevleče ali pa ponavlja, in se pri tem poveljuje: Zapišite! — Zbrišite! itd. Ni se bati, da bi dobil vsledtega otrok težko roko; to dobi največ tedaj, kadar pritiska dlan (peščaj) na pisno ploskev. Te vaje pa ravno to izključujejo. S črnilom se dajo te vaje le na ta način pisati, da prsti nič ne pritiskajo pri navzdolnjih potezah in se tudi nič ne gibljejo. Izvajajo se zgolj z laktjo, zato se držalo med potezanjem ne sme nagibati naprej ali nazaj, ampak vzdržuje vedno vzpo¬ redno smer samo s seboj. Namen jim ni samo vaja lakti, ampak tudi priprava najvažnejših osnovnih potez latinske abecede. Pišejo se čez vso stran. Le v tako velikem merilu pisane vaje poočitujejo začetniku dovolj jasno oblike in razmerje črt med seboj. S temi vajami in s poprejšnjimi na straneh VI do IX pa je tudi učitelju mogoče doseči pri vsem razredu pri¬ merno poševno in vzporedno ležo debelih črt, ker je smer navzdolnjih potez določena. Na straneh XXII do XXIX so vaje za zgornji in spodnji lok, za vijugasto črto in obenem za urjenje lakti, roke in deloma prstov. Pri tankih potezah se pomikata od leve proti desni navzgor laket in roka, pri debelih pa laket (pri večji lineaturi) ali pa roka (pri manjši Hneaturi), .prsti pa le pritiskajo. Paziti je, da so navzdolnje poteze res debele (kako se to doseže, ka¬ žejo vaje na straneh VII do IX). Pišejo se cele vrste v zvezi brez odstavljanja s peresom. Sploh naj se vadijo vse osnovne črte pa tudi črke v zvezi, ker se otrok le na ta način brez težave navadi že na nižji stopnji pisati v ravnih vrstah in ker so najboljša priprava za pisanje brez lineature. Le tedaj, kadar je treba težjo obliko posebno pojasniti in poudarjati, da jo otroci natanko razumejo, naj se vadi dotična oblika tudi posamezna brez zveze, kakor kaže vaja za plamenasto črto na straneh XXXVII in XXXVIII. Stran XXVIII kaže, kako se pri poznejših vajah lahko štedi papir: otroci pišejo namreč različne vaje na že popisane liste. Tudi stare popisane zvezke ali risanke lahko porabimo za marsikatere vaje. Predvaje za ovalne poteze na straneh XXX do XXXII, ki se pišejo s pri¬ vzdignjeno laktjo in pri katerih se ena in ista poteza mnogokrat prevleče, imajo namen, z večkratnim ponavljanjem roko izuriti tako, da more slednjič avtomatiški, torej nevede s pogumno potezo pogoditi pravilno obliko. Isti namen imajo slične vaje v oddelkih C in C. Neobhodno potrebne so zlasti pri vajah nekaterih velikih črk. Ko so se vzele še vaje za levi lok na strani XXXIII in XXXIV, so otroci že izurjeni toliko, da morejo pisati vse predvaje za posamezne črke na nečrtane liste, kakor je razvidno iz naslednjih strani. Koliko strani naj obsega vsaka izmed dozdaj omenjenih vaj, je sicer na dotičnem kraju povedano, vendar tega ni umeti dobesedno; tu odločuje le čas in doseženi uspeh. Kako je izvajati vaje naslednjih oddelkov in kakšen poseben namen imajo, vse to je že pojasnjeno v dotičnih opazkah Tukaj naj sledi še posnetek glavnih točk z nekaterimi potrebnimi opombami glede klopi, sedenja, peresa itd.: 1.) Za vsako črko ali skupino črk je treba predvaj v velikem merilu na ne- črtanih listih, ker samo tedaj se otrok navadi pogumnih potez, ako ga pri pisanju nič ne ovira lineatura. Le vaje, ki so na ta način dovolj pripravljene, se pišejo slednjič v lepopisnice (pa le črke, besede in stavki). 2. ) Vse vaje osnovnih črt in pozneje tudi črk se pišejo v dolgih zvezah po •celo vrsto nepretrgano, da se že začetnik navadi roko in laket lahkotno gibati v smeri vrste in se ga ne prime škodljiva razvada, da bi s peščajem pritiskal na papir in med pisanjem odstavljal s peresom. 3. ) Prve vrste vsake vaje osnovnih črt pa tudi črk se pišejo kolikor moči veliko, da otrok posameznih potez ne more izvajati samo z iztezanjem in krčenjem prstov; polagoma pa se prehaja v normalno velikost pisanja. 4. ) Vsako črko vadimo in ponavljamo toliko časa, da jo slednjič otrok po¬ godi avtomatiški in s spretno potezo. 5. ) Na nižji stopnji se vzporedno z vajami na nečrtani papir vadi tudi pisanje v lineaturi, da se po tej otrok natanko seznani z medsebojnim razmerjem posa¬ meznih črt in črk. V lineaturo pa se pišejo le črke, besede in stavki. 6. ) Vse vaje se taktirajo, da vzbudimo na ta način pri vseh otrocih potrebno pozornost in zavednost ter zatremo vsako samovoljnost; le s taktiranjem dosežemo enakomerno, pravilno in krepko pisavo Taktira naj učitelj od začetka počasi, a celo vrsto v enakomernem tempu. Poznejše vrste ali strani pa naj taktira tem hitreje, čim bolj so otroci izurjeni. Roka se mora sčasoma navaditi ritmiškega gibanja tudi brez takta Zato naj se taktira le nekaj vrst vsake vaje, ostale vrste naj pišejo otroci brez taktiranja. 7. ) Uriti moramo vse pisne ustroje: laket, roko in prste; zato je treba nekaj posebnih vaj za vsakega izmed teh udov in paziti na njih pravilno gibanje, da se ne pohabijo vsled napačne rabe (ključenja kazalca, pritiskanja na peščaj). 8. ) Pravilno držanje peresa in roke se najlaže utrdi z umestnimi početnimi predvajami (glej uvod, oddelek A). 9. ) Pero se drži prav rahlo s koncem palca in sredinca, kazalec se pa le nalahko naslanja na pero ter zmerno pritiska pri navzdolnjih potezah. Palec in sre¬ dinec se ne dotikata, vmes bodi nekaj presledka. Vsi trije prsti so nalahko ukrivljeni (a ne naznotraj sključeni), pravtako prstanec in mazinec; na konec ali nohet teh dveh se opira roka. Ako so prsti iztegnjeni, pišejo otroci zgornje dolžine prekratke, spodnje predolge. Nart (Handrucken) je obrnjen bolj nazgoraj nego na desno stran. Spodnja laket se naslanja do polovice prav nalahko na klop, tako da drči med pisanjem vedno naprej (ne sme se na klop pritiskati in zopet vzdigovati). Privzdigne se le pri prav velikih potezah, ki se pišejo samo z laktjo. Zgornja laket visi prosto ob životu, ne sme se proti njemu pritiskati, še manj pa odrivati na stran. Peščaj (Handballen), desni rob roke in zapestje pa se sploh ne smejo dotikati papirja. Leva laket leži skoro do komolca na klopi. Pero je obrnjeno malo na desno (nikdar ne na levo), ker le tako je mogoče, da se pišejo navzgornje poteze tanko, navzdolnje pa debelo. Med pisanjem se nohta mezinca in prstanca premikata pravtako kakor pero. Roka se ne sme v zapestju zavijati na levo, ampak mora imeti isto smer s spodnjo laktjo. Konec držala meri na desno ramo. Za predvaje so najboljša taka peresa, ki zajemajo dovolj črnila tudi za naj¬ večje poteze; ne smejo biti torej preozka in preveč priostrena. (Najprimernejša so «Klaps M F».) 10. ) Klop je otroku primerna tedaj, ako otrok lahko popolnoma ravno sedi in ima pri tem stopala na tleh. S križem se mora dotikati naslonjala, in hkrati mora biti život spredaj oddaljen od roba klopi 2 — 5 cm, laket pa v komolcu pravokotno sključena, če se položi na klop. 11. ) Leža zvezka. Šolske metodike predpisujejo srednjo poševno ležo, t. j. zvezek naj leži na sredi pred učencem in poševno od leve spodaj na desno zgoraj tako, da tvori spodnji rob zvezka z robom klopi kot do 30°. To bi veljalo pa le za normalne klopi, kakor so opisane gori. Teh pa ni nikjer (niti v Ljubljani), ker so klopi za nekatere učence previsoke, za druge prenizke. Najbolj kvarna pa je v higijenskem kakor tudi v tehniškem oziru horizontalna razdalja sedala in pisalne plošče (plus-distanca), ki znaša pri nekaterih klopeh do 30 cm. [Da bi otrok v takih klopeh pišoč sedel ravno, je nemogoče in se ne more od njega zahtevati.] Ti nedostatki silijo otroka, da se obesi ali opre z desno laktjo do komolca ali celo do pazduhe na klop. Zlasti se to godi pri poševni leži zvezka, ker je zvezek tedaj preoddaljen od roke in se laket premika navzgor od života. Pri tem pritiska otrok desno stran prsi h klopi in krivi ves život, glavo pa nagiba bolj na levo in jo približuje papirju, ker ga v to silijo poševne vrste. Držalo obrača iz istega vzroka (napačnega sedenja) proti desnemu sosedu namesto proti rami. Vsa pisava po¬ stane spačena in prisiljena, ker se laket ne giblje prosto in se pero ne drži pravilno. Teh slabih nasledkov napačnih klopi pa ne opazimo v toliki meri, ako leži zvezek vzporedno z robom klopi in le malo na desno od života. Zaradi ravne leže zvezka in ravnih vrst se život nehote zravna. Roka se pomika vzporedno z robom klopi od leve proti desni, kar jako olajšuje pisavo brez črt; vsa pisava postane gibčnejša, ker se život ne opira preveč na desno laket in se komolec ne odriva od života. Tako dobi tudi držalo pravilno smer. Če se život premočno naslanja na levo laket ali pa če se premakne zvezek preveč na desno od života, tedaj se desna rama preveč privzdiguje* Te napake je treba zabraniti. 12. ) V oddelku D so navedene tudi oblike velikih začetnih črk.** Težko je ustreči v tem oziru, ker ima vsakdo svoj okus. Nekaterim učiteljem je oblika črk vse in po njej sodijo vsako pisavo. Tako se otroci uče črke bolj risati nego pisati, ker se vsled samih predpisov o potezah, oblikah, razdaljah itd. nikjer prav ne upajo napravljati pogumnih potez. Glavna stvar ni toliko oblika črk, ampak vaja roke v pravilnih in spretnih gibljajih. Pisava postane vsledtega nehote pravilna in gibčna. Tudi novejša reforma lepopisja ima glede oblik zgolj praktiški namen, ker stremi zlasti po sestavi abecede, ki bi bila kar najprimernejša za hitro pisanje; zato je proti vsaki obliki, ki se ne da v eni celi potezi pisati (črka T ) ali pa nepo- srednje brez odstavljanja vezati z naslednjo črko (črka s) itd. Ali splošne veljave si še ni pridobila nobena teh novih abeced. 13. ) Termini pisnih sestavin na straneh LXI in LXII so namenjeni bolj uči¬ telju nego učencu; temu zadostuje, ako ve imenovati najvažnejše osnovne črte. Učitelju je pa treba, da ima besedo na razpolago ali takorekoč na jeziku za vsako najmanjšo stvar, ki nanjo opozarja otroke. Zato je želeti, da se sčasoma tudi za lepopisje ustanovi in utrdi terminologija. V ta namen naj služi tudi ta poizkus. * Vsledtega so bili šolski higijeniki zlasti izza pokončne pisave proti vsaki leži na desno. Kakor je pa razvidno iz gornjih opazk, je pri neprimernih klopeh tudi srednja poševna leža zdravju škodljiva. Hkrati pa še ovira spretno pisavo. ** V litografskem delu se je vrinila semtertja kaka nedoslednost ali nepravilnost, kar pa se med tiskom ni dalo več popraviti. Zato naj blagovoljno vsakdo sam popravi take hibe. Jsic.