Leto IX
Hrastnik, 7. 2. 1973
Št. 2
Urejuje uredniški odbor: Rac-ki Viktor, Bevec Justa, Premec Jože, Korbar Heda, Marčen Alojz, Gerhard Jože, Str-garšek Janko. Odgovorni urednik Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija Celje Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-2/72 z dne 3. 1. 1973).
DELAVSKA KONTROLA-KJE IN ZAKAJ?
LETIVA KONFERENCA KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZR NOV TERENA II
V zadnjem času smo priče razpravam na televiziji, radiu in v dnevnem tisku o delavski kontroli. Vprašati se namreč moramo, zakaj ravno sedaj dajemo tovrstni kontroli takšen poudarek. Iz vseh razprav je razvidno, da je delavska kontrola namenjena za področja porabe tistih sredstev osebne porabe, ki bremenijo materialne stroške na eni strani in izplačila -osebnih dohodkov na drugi strani. V stroške osebne porabe, ki bremenijo materialne stroške, se štejejo naslednje vrste materialnih stroškov: stroški reprezentance, stroški reklame in propagande, dnevnice, kilometrina za prevoze z o-sebnimi avtomobili.
Ravno na tem področju je bilo v preteklosti v nekaterih delovnih organizacijah in družbenih službah precej visoka poraba, krog tistih pa, ki so o tem odločali, pa zelo ozek. Zato se naj za to področje porabe krog tistih, ki o tem odločajo, razširi, višina namenjenih sredstev pa mora biti nekje v vzročni zvezi s porastom dohodka podjetja. Tudi višina izplačanih osebnih dohodkov je v večini delovnih organizacij bila poslovna tajna ■— predvsem tistim, ki sredstva ustvarjajo.
Delavska kontrola pa mora o-mogočiti, da so delavci sproti seznanjeni o višini teh sredstev in da se jim dajo na vpogled izplačilne liste vseh zaposlenih. Kako je bilo in kako ba to v bodoče
Počit, dom PORTOROŽ
a)	kuharica	1
b)	pomož. kuharica	2
c)	servirka	2
d)	sobarica	1
v delovnih in drugih organizacijah, je odvisno od subjektivnih sil v določeni delovni organizaciji, to pomeni, ali čutijo potrebo takšne kontrole in če sploh vedo za svoje pravice in dolžnosti s področja formiranja in delitve dohodka.
Poglejmo sedaj, kako imamo to organizirano v našem podjetju. Lahko trdimo, da smo ena od redkih delovnih organizacij, ki imamo že več let razobešeno izplačilno listo osebnih dohodkov vseh zaposlenih. S tem smo omogočili slehernemu članu kolektiva, da vidi, kakšne osebne dohodke izplačujemo.
O višini stroškov osebne porabe, ki bremenijo materialne stroške, seznanjamo člane organov upravljanja pri obravnavi mesečnih rezultatov poslovanja, kako pa se potem to prenaša med ostale zaposlene, je stvar članov organov upravljanja. Da to ne o-stane na tem nivoju, bi bilo potrebno poiskati drugo obliko obveščanja članov kolektiva. Potreba po delavski kontroli je dejansko posledica neinformiranja delovnih ljudi. Več pravočasnih in točnih informacij nam že hkrati omogoča kontrolo. Da bo kontrola dosegla svoj namen, bo potrebno dvigniti izobrazbeni nivo zaposlenih, saj poznavanje problematike, s katero se srečuje posameznik, oziroma skupina, omogoča oblikovanje vprašanja.
Franjo Krsnik
Počit, dom BOHINJ
a)	kuharica — servirka 1
b)	sobarica — pomivalka 1
V	polni dvorani upravnega poslopja Steklarne Hrastnik so člani Zveze borcev terena II pred dnevi pregledali svoje dosedanje delo in sprejeli obširni program dela za nadaljnje obdobje. Iz poročila je bilo razvidno, da je organizacija posvetila največ časa reševanju problemov preventivnega zdravljenja borcev, stanovanjski izgradnji, vprašanju obnavljanja tradicij NOB in medsebojnega sodelovanja med organizacijami. Posebno skrb pa je posvetila nudenju pomoči svojim članom v času bolezni.
Vse te naloge pa je uspelo organizaciji realizirati s pomočjo kolektiva Steklarne Hrastnik in kemične tovarne. V okviru celega Hrastnika pa s pomočjo ostalih delovnih kolektivov.
Poudarjeno je bilo, da so bili zelo delovni aktivi borcev v steklarni in kemični tovarni. Njihova naloga je bila, vplivati na borce, da se na svojih delovnih mestih prizadevajo in pomagajo pri reševanju proizvodnih problemov in razvoju delavske samouprave. Kolektiv steklarne je omogočil 13 članom ZB preventivno zdravljenje, kolektiv kemične tovarne pa 6 članom.
Iz krajevne organizacije ZZB NOV Hrastnik je šel 101 član na preventivno zdravljenje, od tega je koristilo 21 članov 20-dnevno zdravljenje v zdraviliščih. Med temi jih je bilo s terena II na zdravljenju 16 članov, 3 člani pa v zdravilišču. Sklad pri združenju ZB Hrastnik je razpolagal z 55.676 din od prispevkov delovnih organizacij in 9.200 din od samoprispevkov članov ZB.
Krajevna organizacija je navezala tesne stike z organizacijo ZB iz Dolenjskih Toplic. Organizirana so bila že medsebojna srečanja, ki so s pomočjo kolektiva kemične tovarne tudi uspela. Letna konferenca je sprejela zaključek, da se sprejme listina o pobratenju med obema organizacijama in da se sodelovanje razširi tudi na teren I in vključi tudi na področje kulturnega sodelovanja, predvsem pa na obujanje tradicij iz NOB.
V	letu 1972 je tudi komisija za vprašanje invalidov in borcev NOB Skupščine občine Hrastnik izplačala finančno pomoč v obliki priznavalnine. Z našega terena je sprejelo 15 članov to pomoč v znesku od 150 do 400 din. Pomoč se daje tudi svojcem umrlih članov ZB. Največji problem je
bil in ostane še v letu 1973, vprašanje razdelitve novozgrajenih borčevskih stanovanj. Sklad za izgradnjo borčevskih stanovanj je imel največ dela. Dela sedaj potekajo v okviru pogodbenih rokov.
Potrebno je še pospešiti dela na komunalnih in ostalih zunanjih priključkih, da bo vselitev možna do 1. maja 1973.
Pričele so se tudi priprave za gradnjo na Dolu. Predvidoma bo na razpolago 22 stanovanj za borce. Sklad je v letu 1972 namenil za individualno gradnjo stanovanjskih hiš in adaptacije stanovanjskih hiš 253.000 din; ta sredstva je koristilo 16 članov ZB. Krajevna organizacija ZB terena II je bila predvsem aktivna pri udeležbi na raznih proslavah. Tako so se člani udeležili proslave v Rečici, na Dolu, republiški proslavi v Zadobravi, na Vrheh, v Sedražu, Zagorju, Cerknem, Gra-zu in pripravili komemoracijo pred centralnim spomenikom v Hrastniku. Iz vsega Hrastnika se je udeležilo teh proslav 539 članov ZB.
V	muzeju NOB Hrastnik je bilo v letu 1972 409 obiskovalcev. Mladina je še vedno premalo seznanjena z zgodovino NOB. To nalogo mora novoizvoljeni odbor tudi v bodoče postaviti v ospredje.
V	razpravi je bilo poudarjeno, da naloge, ki izvirajo iz pisma tov. Tita in predsedstva IB CK ZKJ, nalagajo tudi članom ZB konkretne dolžnosti. Prav posebno velja to za člane ZB, ki so zaposleni v podjetjih.
Konferenca je z zadovoljstvom ugotovila, da je pozornost s strani družbenopolitičnih organizacij in vodstev podjetij do borčevske organizacije v redu, vso pomoč, ki so jo dosedaj kolektivi nudili, bodo tudi v prihodnje nudili. Organizacija ZB se zahvaljuje kolektivom in sindikalnim podružnicam steklarne in kemične tovarne za vso pomoč.
Konferenca je izvolila 11-član-ski odbor: Jože Jerič, kot častni predsednik, Kreže Franc, Klanjšek Jože, Rački Viktor, Kmetič Franc, Novak Tilka, Sihur Anton, Mlakar Anton, Smodič Julij, Grohar Janez, Mlinar Frido.
Nadzorni odbor: Kastelic Jože, Špeglič Anton in Kosem Gvido.
Člani skupščine ZZB Hrastnik: Klanjšek Jože, Kreže Franc in Smodič Julij.
Rigo
Prijave sprejema kadrovsko-pravna služba Steklarne Hrastnik do 15. 3. 1973.
STEKLARNA HRASTNIK KADROVSKO-PRAVNA SLUŽBA
RAZPIS
Za čas obratovanja počitniških domov v Portorožu in Bohinju v času od 1. 6. 1973 do 30. 9. 1973 sprejmemo v delovno razmerje za določen čas — to velja za osebe, ki še niso v delovnem razmerju, za osebe, ki pa so že zaposlene v Steklarni Hrastnik in se prav tako lahko prijavijo na razpis, pa bomo opravili prerazporeditve na delovna mesta, in sicer:
INFORMATIVNA KONFERENCA ZK STEKEARNE
Sklepi DS na zasedanju dne 21.12.1972
Sekretariat tovarniške konference Zveze komunistov steklarne je 14. 1. 1973 organiziral za vse člane ZK informativno konferenco z dnevnim redom:
1.	novi gospodarski predpisi in njihov vpliv na poslovanje našega podjetja — poročevalec Mlinar Martin;
2.	naloge članov ZK pri uresničevanju samoupravnih aktov, sklepov in okrožnic v podjetju — poročevalec dipl. inž. Mrcina Maks.
Namen informativne konference je bil, da člane ZK seznani z vsebino novih gospodarskih predpisov in na ta način omogoči članom ZK aktivnejšo vlogo delovanja v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah.
Podani temi sta za sedanjo situacijo aktualni, saj uresničevanje ene pogojuje tudi drugo. S svojim odnosom do spoštovanja naše samoupravne zakonodaje neposredno dajemo tudi svoj prispevek k uresničevanju stabilizacije v našem kolektivu in stabilizacije nasploh.
Zveze komunistov bo, da jasno in glasno na organiziranih sestankih povemo, kje so vzroki, da se premalo vključujemo v razprave, kadar se pa vključujemo, pa razpravljamo posplošeno.
Ker sta obe temi bili precej široki in druge nismo v celoti obdelali, je 87 članov ZK, ki so pri-
Mlinar Martin je govoril o novih gospodarskih predpisih in njihovem vplivu na poslovanje našega podjetja
Na problemski konferenci
Vsi skupaj pa se premalo zavedamo nalog, ki izhajajo iz obeh podanih tem. Čeprav je na konferenci bilo dovolj razprav, je še vedno preozek krog razpravljal-cev. Člani ZK se kljub pismu predsednika Tita in izvršnega biroja ZKJ premalo aktivno in konkretno vključujemo v razprave. Ena od bodočih nalog članov
sostvovali konferenci, sprejelo sklep, da se v roku 14 dni skliče naslednja delovna konferenca z eno točko dnevnega reda: delovna disciplina v kolektivu. O zaključkih te konference bomo poročali v naslednji številki našega glasila.
Franjo Krsnik
Na zadnjem zasedanju DS je bila poleg ostalih problemov obravnava sklepov, ki jih je DS sprejel na zasedanju 21. 12. 1972. Med ostalimi so bili sprejeti naslednji sklepi:
—	DS se strinja z določili pogodbe o poslovnem združenju kovinsko predelovalne in nekovinske industrije s sedežem v Ljubljani. Za podpisnika pogodbe se pooblašča direktorja podjetja dipl. ing. Maksa Mrcino.
—	Steklarna Hrastnik pristopi kot član v skupnost za varstvo okolja v Zasavju, sprejema njena pravila in se zaveže, da bo s svojim sodelovanjem v skupnosti ter delom v svojem organizacijskem delokrogu aktivno pomagala uresničevati iz pravil izhajajoče namene in naloge skupnosti. Kot polnomočni delegat naše delovne organizacije je bil določen tov. Alojz Janežič.
—	DS je soglasno potrdil »poslovnik o dodeljevanju procentov«, ki stopi v veljavo s 1. 1.
1973.	Poslovnik je sestavni del Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
—	DS potrdi sklep odbora za izrekanje ukrepov, da se izključita iz delovne organizacije tov. Albin Hrastelj in Anton Štaut.
—	Delavski svet je sklenil potrditi samoupravni sporazum glede bodoče stanovanjske izgradnje na območju Hrastnika.
Za predstavnika Steklarne Hrastnik je bil v ta zbor imenovan tov. Karl Grčar.
—	Delavkam v skladišču gotovih izdelkov se do končne rešitve ureditve skladišča gotovih izdelkov ali spremembe pravilnika o osebnih zaščitnih sredstvih — po potrebi glede na vremenske razmere — (mraz) skupinsko posojajo bunde, medtem ko jim rokavice in rute pripadajo po pravilniku.
—	Pri DS podjetja se ustanovi poseben kolektivno izvršilni organ (odbor ali komisija) in se mu določijo pristojnosti s področja varstva pri delu. Ciane za odbor ali komisijo dostavijo kot predlog DS družbeno-politične organizacije (sindikat in vodstvo podjetja).
—	Za vse člane delovne skupnosti, ki so v letu 1972 imeli letni dopust in ki se je obračunal po 7 ur, se izvrši obračun tako, da se razlika plača ali pa se koristi dopust.
—	Pristopi se v članstvo Društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam občine Hrastnik in plača letna članarina v višini 100 din.
—	Potrdil se je predlog za nove cene obrokom hrane v menzi, in sicer:
Za redne abonente:
za malice od 240 na 3,00 din za kosila od 5,40 na 6,50 din za večerje od 4,40 na 5,30 din Za prehodne goste člane kolektiva in za delavce, ki niso člani kolektiva, pa za naše podjetje vršijo razne usluge, se upoštevajo cene za prehodne goste kot sledi:
za malice od 2,40 na 3,00 din za kosila od 6,00 na 7,20 din za večerje od 5,00 na 6,00 din Nastalo izgubo zaradi podražitve v bifeju in menzi krije podjetje do uveljavitve novih cen, tj.
31.	12. 1972. Od 1. 1. 1973 dalje krije menza tretjino ostalih stroškov, dve tretjini pa podjetje iz sredstev sklada skupne porabe, kar se zagotovi pri sprejemanju zaključnega računa podjetja.
—	Podjetje naj bi regresiralo malice vsem članom kolektiva (za tople in mrzle malice) v obliki denarnih bonov po 0,60 din dnevno, upoštevajoč število delovnih dni v mesecu.
—	V zvezi s predlogom odbora naj se ugotovi, ali je za koriščenje prostora poleg menze, kjer se nahaja slaščičarna, sklenjena pogodba med Steklarno in STP, Hrastnik, V tem prostoru bi se uredila prodajalna za prodajo
II.	a vrste steklenih izdelkov.
—	Pri regresiranju dnevnih obrokov stalnih abonentov v OZD menzi, ki imajo prijavljena bivališča in stalno stanujejo v samskem domu, se regresira v višini
60,00	din, če imajo osebni dohodek izpod 1.000 din, in 30 din za tiste, ki imajo osebni dohodek
1.200	din.
—	Nabavi se nov IS 4 sekcij ski avtomat za izdelavo stekleničk za lak in kiko tulpice.
—	Izvrši se nabava 3 kom. ročnih viličarjev za potrebe ekspedi-ta in kartonaže glede na njihovo utemeljitev, da je treba obseg paletizacije razširiti.
—	Izvrši se nabava ustreznega butanskega gorilnika z vso predpisano zaščito in obtočno črpalko za kotel za centralno ogrevanje ekonomskih enot.
—	Delavski svet je na svoji seji razpravljal o predloženem samoupravnem dogovoru o pogodbenih obveznostih za čas od 1. 1. 1973 do 31. 12. 1976, da bo prispevala Steklarna Hrastnik:
1.	v sklad za financiranje
kulture in telesno-vzgoj-ne dejavnosti občine Hrastnik	0,30	%
2.	v sklad za štipendije občine Hrastnik	0,04	%
3.	v sklad za financiranje
obrambnih potreb ali skupno v smislu dogovora	0,54	%
j	ZAHVALA	\
f	Delovnim tovarišem vseh izmen avtomatske proizvod- p
f nje ter pregledalkam Zoretove izmene avtomatske proizvod- ^ f nje se prisrčno zahvaljujem za njihovo lepo spominsko i f darilo, ki me bo spominjalo in razveseljevalo v letih upo- } kojitve.
J	Želim jim še mnogo uspehov pri delu.
Udeleženci problemske konference. Navzoč je bil tudi sekretar občinske konference ZK tov. Babič Milan
Pivec Ferdo
ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA
pritožbe na ocenitev delovnih osebne dohodke pri Steklarni mest.	Hrastnik, v imenu komisije pa
Predlog je podala komisija za tov. ing. Jože Tušar.
Na zadnjem zasedanju delavskega sveta je bila osrednja točka dnevnega reda — obravnava inventure za leto 1972, pregledali so sklepe zadnjega zasedanja, spremembe samoupravnega sporazuma in spremembo ocenitev delovnih mest.
Delavski svet je uvodoma sprejel predlog, da se naj pregleda seznam članov DS, ki že dalj časa izostajajo od zasedanj, predvsem gre za nekatere člane, ki hodijo v šolo. Predlaga se, da se v okviru enote in družbenopolitičnih organizacijah pogovorijo, če obstajajo taki primeri, naj se izvršijo nadomestne volitve.
Pri pregledu sprejetih sklepov se ugotovi, da je treba urediti še:
—	Družbeno-politične organizacije naj podajo predlog delavskemu svetu za člane novo ustanovljenega odbora s področja varstva pri delu.
— Splošno trgovskemu podjetju se odgovori, da Steklarna Hrastnik v bodoče sama koristi prostor, kjer je sedaj slaščičarna. Lokal koristi menza, ker zahteva sanitarna inšpekcija, da mora imeti menza prostor, kjer se pripravljajo živila? Zaradi tega odpade tudi predlog, da se uredi prostor za trgovino za prodajo stekla.
—	Pri obravnavi problema nočnega dela žena se sprejme predlog, da se v naslednjem obdobju dela na tem, da se pripravi program za zmanjšanje delovnih mest, kjer delajo žene ponoči.
INVENTURA ZA LETO 1972
Predsednik centralne popisne komisije Niko Kavšek, dipl. ing., poda poročilo o izvršenem popisu v podjetju za leto 1972. Popis je izvršilo 17 komisij. Popis je bil izvršen do roka in v skladu določil zakona in pravilnika o popisu.
Razprava o posameznih poročilih popisnih komisij je bila zelo konkretna, tako da je lahko delavski svet sprejel konkretne predloge in priporočila za to, da se napake, ki so se pojavile ob popisu, ne bi ponavljale tudi v prihodnje.
Pri obravnavanih posameznih popisnih komisijah so bili izne-šeni naslednji predlogi in mnenja članov DS:
Pri komisiji za popis litine, pomožnega materiala in surovin je razvidno, da so znatne razlike med knjižnim in dejanskim stanjem. Kljub temu, da je pozitivna razlika, je DS delo kritično ocenil.
Nakazani so bili tile problemi: premajhen prostor za surovine, nekontrolirano skladiščenje surovin, razno pakiranje itd. Pri pomožnem materialu so nastale razne zamenjave materiala, zaradi tega so nastale večje razlike.
Člani DS so postavljali vprašanje, zakaj takšna razlika pri litini. Predlaga se za odpis približno 13 ton litine.
Sklene se naj, da poslovni odbor ponovno razpravlja o vseh viških in manj kih, razčisti problem in ponovno poroča DS. Isti problem je pri razlikah v skladišču gotovih izdelkov. Lom v letu 1972 znaša v skladišču 0,48% in je znatno nižji kot v preteklem letu.
O večjih razlikah naj se napravi obrazložitev in o stanju obve-
sti vodjo komerciale, ki naj skupno s svojimi službami ugotovi vzroke. Poročilo naj poda na prihodnji seji DS.
Ugotovi se, da je nedovršena proizvodnja v mejah normativov dvodnevne proizvodnje.
Popisna komisija predlaga odpis nekaterih osnovnih sredstev, ki se ne uporabljajo več in so brez knjižne vrednosti. Za drobni inventar v zdravstvenih ustanovah se izvrši brezplačni prenos na koristnika. Osnovna sredstva pa ostanejo še nadalje v lasti Steklarne Hrastnik.
Nedovršenih investicij ni, razen nove satinirnice, ki bo aktivirana konec meseca marca.
Glede drobnega inventarja se predlaga, da se dotrajano orodje oddvoji in se nabavi novo. Za ugotovljeni manjko orodja naj se zahteva plačilo od povzročitelja.
DS pooblašča vodjo delavnice, da lahko v prihodnje izdaja orodje na dom, vendar s postavljenim rokom vračila.
Glede odpisa vrednosti se koristi sklep iz leta 1971. Za nadaljnje poslovanje se mora pripraviti poslovnik o načinu odpisa in uporabe drobnega inventarja.
“Pri poročilih drugih popisnih komisij ni bilo bistvenih pripomb na poslovanje.
Centralna popisna komisija predlaga delavskemu svetu tele zaključke:
1.	Preučiti možnost, da se uvede kontinuirana inventura med letom, in to za skladišče surovin, pomožnega materiala in za gotove izdelke.
2.	Potrebno je pristopiti takoj k izdelavi vseh poslovnikov.
3.	Za elektromotorje urediti posebno skladišče in točno urediti evidenco elektromotorjev.
4.	Temeljito je treba izboljšati evidenco in pregled nad vodenjem kartoteke.
5.	Ugotoviti uporabnost posameznih materialov, ki se predlagajo za odpis. To naj uredi komisija za odpis in nabavo osnovnih sredstev, skupno z razvojnim oddelkom.
6.	Kontrolirati izvajanje vseh sklepov, tako da se bodo ti tudi realizirali.
Delavski svet je v celoti potrdil delo popisnih komisij.
SPREMEMBA
SAMOUPRAVNEGA
SPORAZUMA
Viktor Sušin, dipl. pravnik, poda k poslanemu gradivu kratko obrazložitev sprememb samoupravnega sporazuma, ki so jo predlagali predstavniki vseh podpisnic 'sporazuma.
Ker je Steklarna Hrastnik dolžna predložiti sistemizacijo delovnih mest, zadolžuje DS vse tiste vodje, ki sistemizacijo še niso pripravili, da izvrše nalogo do 10. 2.
1973.
OCENITEV DELOVNIH MEST
Po obširni razpravi in večkratnemu glasovanju za določene ocenitve delovnih mest je DS potrdil in sprejel naslednjo ocenitev posameznih delovnih mest.
Potrjeni predlogi za ocenitev novih delovnih mest so podani od točke 1 do 9, drugi potrjeni predlogi so podani od točke 1 do
12.	Obravnavali so se na podlagi
Potrdi se:
1.	skupinovodja v kartonaži
2.	delavec na krožni žagi
3.	delavec na prirezalnem in spenjalnem stroju
4.	upravnik počitniškega doma Portorož (za mesece junij, julij in avgust se mu prizna dodatek v vrednosti 1500 din — fiksni znesek)
5.	pomožni lesostrugar
6.	administrator v kontroli
7.	pomožni delavec v kartonaži
8.	gradbeni tehnik
9.	vzdrževalec »Dania« stroja in popravilo pip
1.	voznik viličarja (enako skladišče in zmesarna)
2.	kovinobrusilec razpon 70—100 %
3.	vodja mizarske delavnice ostane
4.	mizar (predlog komisije)
5.	zidar šamoter
6.	brigadir MDR-1
7.	izpihalke, natikalke
8.	upravljalci hladilnih peči (prevzamejo tudi šronfiranje pri hladilnih pečeh)
9.	dostavljalec modelov
10.	obratovni knjigovodja I.
11.	izmenski vodje brusilnice (prevzamejo oddelek obeskov in se zmanjša število izmenskih vodij od 3 na
2	izvršitelja)
12.	pomožni ključavničar električar
KV	1400	točk
PK	1000	točk
PK	900	točk
KV	1500	točk
PK	1100	točk
Sš	960	točk
NK	700	točk
SŠ	2050	točk
1500 točk razpon 75—100%
1200 točk
1700 točk
1750 točk 1450 točk 1500 točk 1800 točk 65 % v razponu
1250 točk 1100 točk 1600 točk
1850 točk 950 točk
Predsednik komisije pove, da po naših pravilnikih ni možna po-ostalih vlog komisija ni pozitivno novna zaposlitev. Predlaga se pa, rešila.	da se naj tov. Hrastlju nudi v
Pod razno se je obravnavala okviru občine pomoč, za katero vloga ZZB NOV Hrastnik glede je kolektiv steklarne tudi pri-ponovne zaposlitve tov. Albina pravljen prispevati svoj delež. Hrastlja v našem podjetju. DS je
po obširni razpravi ugotovil, da	r. r.
Predsedstvo o osnutku zakona o najnižjem osebnem dohodka
Predsedstvo je podprlo predlog o najnižjem osebnem dohodku. Osnutek zakona določa najnižji osebni dohodek, ki predstavlja in zagotavlja del socialne varnosti in stabilnosti delavcu v združenem delu. (Drugi člen določa najnižji osebni dohodek v smislu 1. člena, ki znaša 45 % povprečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih v republiki v preteklem letu.)
Predlog določa med drugim: če sta delavcu zagotovljena hrana in stanovanje, mu je treba izplačati v denarju vsaj 40% najnižjega osebnega dohodka, če pa inu je zagotovljeno le stanovanje, se lahko zniža gotovinsko izplačilo näjnižjega osebnega dohodka največ za 10 % od zneska.
Predsedstvo je predlagalo dopolnilo: v primeru, če glavar družine ne dosega povprečja republike za družinske člane in če gre pri tem za socialno varnost dru-
žine, naj bi se vnesla tudi ta pripomba v novi zakon in bi se tudi v tem primeru izplačevala razlika.
Med ostalimi problemi je predsedstvo tudi obravnavalo vlogo sindikalne organizacije pri narodni obrambi. Predlagalo je, da se tudi pri osnovni organizaciji sindikata postavi komisija ali odbor, ki bo delal na tem področju.
Načet je bil izreden problem zdravstvenega stanja naših zaposlenih žena in vprašanje organizacije zdravstvene službe v Hrastniku. Sprejet je bil zaključek, da morajo člani, ki so v skupščini zdravstvenega zavarovanja v Trbovljah in Hrastniku, to problematiko posredovali tem organom.
Tudi v letošnjem letu se bo organiziral smučarski tečaj za šoloobvezne otroke naših članov kolektiva v Bohinju.	r. r.
Obravnavale so se prošnje za ponovno ocenitev delovnih mest:
IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE HRASTNIK
(Nadaljevanje iz prejšnje štev.)
Tudi v predlogu srednjeročnega programa je posvečena posebna pozornost razvoju kmetijstva. Izdelan pa je tudi poseben program razvoja te panoge.
7.	Skupščina občine Hrastnik je po sprejetju ustavnih dopolnil posebno 21. in 22. dvakrat razpravljala na svoji seji o tem vprašanju ter sprejela ustrezna priporočila delovnim organizacijam. Poleg občinske skupščine so po teh vprašanjih razpravljali tudi družbeno politični organi s predstavniki delovnih organizacij. Ocenjujemo, da ustrezne delovne organizacije prepočasi realizirajo ustavna dopolnila, ki se nanašajo na ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela. Po tem vprašanju sta industrija otroške konfekcije »Jutranjka« in Zasavski premogovniki napravili določen korak na prej in so priprave za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela v končni fazi.
Temu vprašanju bo potrebno posvetiti več pozornosti tudi zaradi uvajanja nove davčne politike v našem davčnem sistemu in sistemu financiranja splošne potrošnje.
8.	V zadnjem obdobju je skupščina in njeni organi dala soglasje na cene komunalnih storitev in maloprodajnim cenam kruha. Pri tem je skupščina zasledovala tako politiko, da je zagotovila delovnim organizacijam za prodajo teh artiklov in storitev kritje stroškov in tudi zagotovila ustrezen del sredstev za razširjeno reprodukcijo (predvsem pri vodovodu, kanalizaciji). Predlagamo, da bi skupščina del pristojnosti s področja cen prenesla na svoj politično izvršilni organ — svet za gospodarstvo.
9.	Sredstva skupnih rezerv prejšnjih let so bila v celoti porabljena za odpiranje novih produktivnih delovnih mest (Jutranjka), medtem ko je bil del sredstev rezervnega sklada tekočega priliva dodeljen po sklepu skupščine tega sklada delovni organizaciji »Sijaj« in KOP za odpiranje novih delovnih mest. Ti dve delovni organizaciji odobrenih sredstev doslej nista izkoristili.
Skupščina je celoten višek proračunskih sredstev iz leta 1971 v višini 160.000 din namenila za dograditev obrata Jutranjka na Dolu. Z dograditvijo tega obrata se je s 1. 7. 1972 zaposlilo 100 delavk, v jeseni 1972 pa se je začelo s poučevanjem nadaljnjih 50. Predvidevamo, da bo v prvi polovici 1973 v tem obratu zaposlenih 200 delavk, vendar bo potrebno priučiti še nadaljnjih 50 delavk. Financiranja obrata so poleg skupščine občine delno prevzele tudi delovne organizacije z našega območja in komunalni zavod za zaposlovanje delavcev v Ljubljani.
Z dograditvijo tega obrata smo rešili le del vprašanja preusmeritve industrije. Ostaja pa nadalje naloga predvsem obstoječih delovnih organizacij, da razširijo svoje proizvodne zmogljivosti, oz. se odločijo za novo vrsto dejavnosti.
10.	Po vprašanju razvoja obrti tako v družbenem in zasebnem sektorju v tem obdobju ne beležimo nikakršnih uspehov. Težave pri razvoju in širitvi tovrstne dejavnosti izhajajo predvsem iz pomanjkanja poslovnih prostorov.
Dejansko pa tudi ni zainteresiranosti občanov za odpiranje obrtnih obratov. Delni vzrok temu stanju v obrti je po našem mnenju tudi v tem, da delovne organizacije odobravajo izdelovanje obrtnih izdelkov in opravljanje tovrstnih storitev v svojih obratih za svoje člane kolektiva.
11.	Za financiranje potreb vzgoje in izobraževanja v skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov zavodov, ki se financirajo iz temeljne izobraževalne skupnosti, je skupščina občine v sporazumu z organi temeljno izobraževalne skupnosti zagotovila tej dejavnosti za leto 1972 28,7% več sredstev kot leto prej. V letu 1971 je bilo tej dejavnosti zagotovljenih 4,396.000 din, v letu 1972 pa je zagotovljenih 5,660.000 din sredstev (poleg lastnih dohodkov). Po podatkih in zagotovilih predstavnikov Temeljne izobraževalne skupnosti se s sredstvi, ki so bila tej dejavnosti zagotovljena v letu Ì972, v celoti pokrivajo potrebe po materialnih in osebnih izdatkih določenih s samoupravnim sporazumom zavodov in v okviru začrtane politike delitve osebnih dohodkov v SR Sloveniji. V okviru razpoložljivih sredstev Temeljne izobraževalne skupnosti Hrastnik je njen pristojni organ s finančnim načrtom dodelil dodatna sredstva vzgojno varstvenenmu zavodu in sicer ca. 100.000 din namensko za financiranje prehrane socialno ogroženih in regresiranje varstva tej kategoriji otrok, zagotovil za šolsko prehrano 80.000 din, kar je za 30.000 din več kot v preteklem letu. Poleg zagotovljenih sredstev TIS je v proračunu zagotovljenih še dodatnih 34.000 din za regresiranje prehrane otrok, vendar se bodo ta sredstva po dogo vorn uporabila za nabavo šolskih knjig, ker je temeljna izobraževalna skupnost dobila določena sredstva za prehrano otrok od republiške izobraževalne skupnosti.
Za zagotovitev najnujnejših sredstev za občane, ki prejemajo družbeno pomoč, je skupščina v letu 1972 podpisala republiški družbeni dogovor o financiranju teh oblik pomoči in sicer tako, da so se sredstva za te namene povišala nad 28 %. S tako povečanimi sredstvi je bilo možno povišati socialne podpore od prejšnjih poprečnih 250 na 320 din.
Individualna podpora najbolj ogroženih pa dosega znesek 400 din. Prav tako je bilo v letu 1972 v skladu z republiškim družbenim dogovorom urejeno vprašanje otroških doklad za otroke kmetov, ki izpolnjujejo pogoje. Del sredstev za te namene prispeva občina, del pa republika. V skladu z obstoječimi predpisi o zdravstvenem zavarovanju in starostnem zavarovanju kmetov, ki je bil uveden v letu 1972, bo občina prispevala za socialno ogrožene kmete v tem letu nad 50.000 din v s”lad teh dveh zavarovanj.
12.	V skladu s sprejetimi stališči so bili podpisani z delovnimi organizacijami ustrezni družbeni dogovori za zbiranje sredstev za financiranje investicij na področju negospodarstva, za potrebe splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite, za štipendije in za financiranje' telesno-vzgojne in kulturne dejavnosti, naknadno pa
so bili podpisani družbeni dogovori z nekaterimi delovnimi organizacijami še za financiranje požarnega varstva v občini Hrastnik.
S sprejetimi družbenimi dogovori za financiranje naštetih potreb prispevajo delovne organizacije 2,250.439 din, od katerih je bilo od 31. 10. 1972 vplačanih 1,491.597 din ali 66% od skupnih obveznosti za leto 1972.
Za financiranje izgradnje šolskih objektov in zaprtega kopališča je bil v letu 1971 izveden referendum za plačevanje samoprispevka za te potrebe, ki se plačuje od 1. 1. 1972 dalje za obdobje petih let. Sredstva samoprispevka pritekajo v skladu s sprejetim programom in normativnimi akti.
13.	Srednjeročni program stanovanjske izgradnje za naslednjih pet let je v izdelavi in bo predvidoma predložen v razpravo v mesecu decembru 1972. Sprejet je bil odlok o ustanovitvi solidarnostnega sklada, v pripravi pa so ostali normativni akti ter družbeni dogovor. Predvidevamo, da bo nov sistem začel veljati 1.
I.	1973.
14.	Na podlagi sprejetih programov delovnih organizacij ter sprejetih stališč v pismu predsednika ZKJ in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter stališč drugih organov ZKJ, predlagamo v nadaljevanju tega poročila dopolnitev obstoječega akcijskega programa.
15.	Analiza osebnih dohodkov vodilnih delavcev na območju občine je bila izdelana in predložena skupščini v obravnavo že v prvi polovici 1972. Izplačani osebni dohodki vodilnih delavcev niso prekoračevali zneskov določenih S samoupravnim sporazumom, vendar pa so bila ugotovljena bistvena nesorazmerja med osebnimi dohodki vodilnih delavcev med posameznimi delovnimi organizacijami glede na velikost in pomembnost organizacije v občini. Na skupščini je bilo zavzeto stališče, da naj občinski sindikalni svet skuša odstraniti ta nesorazmerja, kar pa ni uspelo z motivacijo, da višina izplačanih osebnih dohodkov ustreza samoupravnim sporazumom in bi bila akcija za odpravo teh nesorazmerij potrebna pred sprejemom teh samoupravnih aktov.
Glede na zadnjo razpravo v Izvršnem svetu SRS in Centralnem komiteju ZKS bo potrebno pristopiti k pripravi sprememb družbenih in samoupravnih dogovorov ter v okviru občine ali regije doseči večje uskladitve pri delitvi osebnih dohodkov, zato je bodoča naloga prav pri tem vseh organizacij, sindikata in predvsem družbeno političnih delavcev, ki v sindikatih aktivno delajo.
16.	V skladu z začrtano politiko za odpravo socialnih razlik, utaje davkov in zlorab v gospodarstvu je bil v okviru Zasavja sklican posvet pri Občinskem so-dišču v Trbovljah predstavnikov ugotavljanja pregona in kaznovanja iz tega območja, na katerem so bila zavzeta nekatera stališča o sodelovanju vseh organov ter smer delovanja za odpravo negativnih pojavov. Za ugotavljanje izvora premoženja je bila v mesecu oktobru 1972 s strani občinske skupščine imenovana
posebna komisija, ki je že imela svojo prvo sejo in sprejela konkreten program svojega dela. Prav tako se; je v to akcijo Vključila komisija za družbeni nadzor pri skupščini, ki je že obravnavala več konkretnih primerov.
17.	Za izvajanje nove zemljiške politike so bili sprejeti novi republiški in občinski predpisi s tega področja. Za pridobivanje in urejanje gradbenih zemljišč so zagotovljena sredstva v višini
250.000	din, V mesecu novembru so bili opravljeni dogovori in doseženi sporazumi z bivšimi lastniki zemljišč na območju Lopate tako, da bodo planirana sredstva porabljena, interesentom pa bo potom licitacije omogočena pridobitev zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo.
18.	Po vprašanju ureditve delovanja medobčinskih inšpekcijskih služb je pripravljen predlog za reorganizacijo medobčinskih služb in sicer v štirih variantah, o katerih bo razpravljal in odločil Revirski svet občin na svoji prvi seji. Da bi utrdili kadrovsko zasedbo teh skupnih služb, je v osnutku pripravljen predlog, da bi skupščine sofinancirale stanovanjsko gradnjo za vodilne delavce v vseh medobčinskih službah.
Z uveljavljanjem novega davčnega sistema še število zavezancev vsako leto bistveno zviša. Zaradi tega smo se odločili predlagati razširitev sistemizacije delovnih mest v davčni upravi za eno delovno mesto, ki ga bomo predvidoma razpisali v začetku prihodnjega leta. V delovanju je davčna uprava poostrila kontrolo davčnih zavezancev ter kaznovala in predlagala v kaznovanje štiri zavezance.
19.	Pristojni organ skupščine občine redno zasleduje gibanje gospodarstva, kakor tudi porabo sredstev v negospodarskih dejavnostih, najmanj trimesečno se podajajo pismena poročila občinski skupščini in pristojni komisiji pri občinski konferenci ZKS Hrastnik.
Odgovorne službe v upravi zbirajo tudi nekatere mesečne kazalce o gibanju gospodarstva in jih redno dostavljajo pristojnim organom na območju občine.
20.	V skladu z določbami nove zvezne in republiške ustave in uvajanju delegatskega sistema tudi v občinah, so v začetku predpriprave za pričetek del pri sestavljanju novega statuta občine in statutov krajevnih skupnosti, s katerim bo potrebno podrobneje določiti in utrditi vlogo delegatskega sistema ter razmejiti pristojnosti med posameznimi zbori v bodoči občinski skupščini.
(Nadaljevanje na 5. strani)
DOPISUJTE ! V NAS LIST !
SKUPSGINE HRASTNIK
IZ DELA OBČINSKE
(Nadaljevanje s 4. strani)
II. REALIZACIJO O IZVAJANJU AKCIJSKEGA PROGRAMA SKUPŠČINE OBČINE TER NALOG IZ AKCIJSKEGA PROGRAMA ZK, KI ZAVEZUJEJO SKUPŠČINO, DAJEMO V RAZPRAVO IN OCENO SKUPŠČINI OBČINE Z ŽELJO, DA BI TA KRITIČNO OCENILA DOSEDANJE NAPORE IN PRIZADEVANJA PRI REŠEVANJU ZASTAVLJENIH NALOG. POLEG TEGA PREDLAGAMO SKUPŠČINI, DA V SKLADU S PISMOM PREDSEDNIKA ZKJ IN IZVRŠNEGA BIROJA ZKJ TER SPREJETIMI STALIŠČI DRUGIH ORGANOV ZK SPREJME DOPOLNITEV K PRVOTNEMU AKCIJSKEMU PROGRAMU SKUPŠČINE Z NEKATERIMI VAŽNEJŠIMI NALOGAMI IN SICER:
A.	Neizvršene naloge iz že sprejetega akcijskega programa:
1.	Pospeševanje razvoja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
2.	Pospešiti pridobivanje in urejanje gradbenih zemljišč za stanovanjsko izgradnjo;
3.	Intenzivnejši razvoj stanovanjske izgradnje predvsem družbene gradnje za potrebe delavcev, za kar je potrebno zagotoviti večji odstotek izločevanja sredstev v te namene, več angažiranja podjetja, ki je pooblaščeno za gradnjo in pa večja zavzetost nekaterih delovnih organizacij za intenzivnejšo stanovanjsko gradnjo;
4.	Dokončno urediti vprašanje organizacije medobčinskih inšpekcijskih služb ter kadrovsko krepitev ostalih medobčinskih služb.
B.	Važnejše naloge, ki jih na novo predlagamo v akcijski program skupščine:
L V skladu s sprejetimi stališči ZK o splošnem varčevanju, morajo samoupravni in vodstveni organi v delovnih in drugih organizacijah zagotoviti racionalno potrošnjo razpoložljivih sredstev posebno pri potrošnji teh sredstev za službena potovanja, reprezentanco, reklamo, darila itd.
Posebno skrb pa naj ti organi posvetijo racionalnemu izkoriščanju delovnega časa in sredstev za proizvodnjo.
2.	V skladu z ustavnimi dopolnili predvsem 21. in 22., morajo delovni kolektivi resneje pristopiti k njihovi realizaciji, tudi zaradi predvidenega novega davčnega sistema in financiranja splošne potrošnje, kjer nastopijo v bodoče kot davčni zavezanci temeljne organizacije združenega dela.
3.	Glede na neugodno kadrovsko strukturo zaposlenih v občini, ki je razvidna iz že izdelane analize, je potrebno, da podpišejo pripravljeni družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v občini Hrastnik vse delovne in druge organizacije in da se dosledno izvaja.
Menimo, da bi morale vse delovne organizacije ta dogovor podpisati do konca leta 1972 ali vsaj v I. trimesečju 1973.
4.	Še nadalje je treba zbirati sredstva na podlagi sklenjenih družbenih dogovorov za nekatere skupne potrebe, pri tem pa proučiti možnost, da se za vsa sredstva, ki se zbirajo na ta način, sklene enoten družbeni dogovor.
5.	Po sprejetju srednjeročnega programa razvoja občine za čas od 1971 do 1975 je potrebno zagotoviti njegovo izvajanje pri vseh samoupravnih in družbeno poli; tičnih organizacijah in občinski skupščini.
6.	V skladu z obstoječimi predpisi in ko bodo znani rezultati merjenja Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana ter ukrepi za sanacijo onesnaženega ziaka, je potrebno resno pristopiti k reali-
zaciji odprave le-teh, za kar so poleg skupščine zadolžene družbeno politične in vse delovne organizacije, ki ozračje onesnažujejo-
Enak problem, ki se nenehno stopnjuje, se pojavlja pri onesnaženju voda. Enako skrb, ikot za odpravo onesnaženja ozračja, bo potrebno posvetiti tudi temu problemu, za kar obstoje ustrezni predpisi,
Pri tem je največ naredilo Komunalno obrtno podjetje Hrastnik, ki v teh dneh pričakuje razvojni program kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav za naselitvena območja Hrastnika, katere izdeluje Hidroinženiring iz Ljubljane. Poudariti je treba, da je to še posebno važno, ker bo KOP Hrastnik z dodatnim zbiranjem količin pitne vode zmanjšal pritok voda v potokih Boben in Brnica (ki je že itak nizek). S tem bo pa skrajno ogrožen biološki minimum obeh potokov.
Prav tako so bile ostale delovne organizicije zadolžene, da pripravijo svoje elaborate, vendar po naših podatkih do konkretnih realizacij še ni prišlo.
7.	Za leto 1973 se mora zagotoviti pravočasna določitev izhodišč o gospodarjenju in o obremenitvah gospodarstva ter financiranju splošne potrošnje, ki mora biti v skladu s sprejetimi sta, lišči republike in federacije.
8.	Tudi v bodoče je potrebno zagotoviti potrebna sredstva, da se družbena pomoč socialno ogroženim občanom zviša skladno s porastom življenjskih stroškov.
9.	Temeljna izobraževalna skupnost in skupnost otroškega varstva sta dolžni zagotoviti diferencirano regresiranje v varstvu in prehrani ter šolskih pripomočkih ter v okviru realnih možnosti po že sprejetih stališčih pristopiti k razširitvi kapacitet za varstvo.
10.	Glede na nekatera neenotna mnenja o financiranju vzgoje in izobraževanja v občini za leto 1972, je potrebno dokončno do konca leta razčistiti vse nejasnosti, da se za leto 1973 otresemo vseh dvomov in nesoglasij. Ta stališča je potrebno razčistiti tudi zaradi novega sistema .financiranja interesnih skupnosti, ki se uvaja z novim davčnim sistemom.
11.	Na področju zdravstvenega varstva nastajajo v zadnjem ča su težave zaradi pomanjkanja zdravstvenih kadrov. Organi zdravstvenega doma Zasavje so dolžni popolnih delovna mesta v ambulantah na območju občine Hrastnik, skupno z organi občine pa urejati stanovanjska vprašanja za te kadre. Zaradi tako neurejenega stanja na :področju zdravstva v občini, je bilo izne-šenih že vrsto upravičenih pripomb, ki ne dopuščajo odlaganj rešitev tega problema.
12.	Organ sklada za štipendije skupščine občine Hrastnik mora voditi štipendijsko politiko v skladu s sprejeto občinsko poli-
tiko o štipendiranju ter z diferenciranim štipendiranjem omogočiti študij predvsem socialno ogroženim, ne glede za katero stroko želijo študirati.
13.	V letu 1973 naj bi se na novo ustanovile temeljne samoupravne skupnosti, predvsem na področjih:
■ — otroškega varstva,
—	telesno-vzgojne dejavnosti,
—	stanovanjskega gospodarstva.
Ustanovi naj se tudi interesna samoupravna skupnost za varstvo okolja v medobčinskem merilu.
14.	Na področju splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite je treba dati več pomoči skupščine in delovnih organizacij, pa tudi več sredstev za ustanovitev teh enot v vseh krajevnih skupnostih ter skupno z delovnimi organizacijami poskrbeti za organiziranje teh služb v delovnih organizacijah, ki imajo za to pogoje oziroma so po odloku dolžne ustanoviti te enote.
C.	Naloge upravnih organov skupščine občine:
1.	Delavci uprave se bodo še aktivneje vključili v izvrševanje sklepov iz pisma predsednika in Izvršnega biroja ZKJ ter drugih sklepov ZK in se zavzeli za izpolnitev dopolnjenega akcijskega programa občinske skupščine in programa ZK, ne glede na članstvo delavcev uprave v ZK.
2.	Posebna skrb uprave bo usmerjena v dosledno izvajanje zakonitosti in. odkrivanju nepravilnosti na vseh področjih družbenega življenja v občini.
Davčna uprava pa bo še v mesecu decembru 1972 pripravila poročilo o delu ter konkretnejši program za svoje bodoče delo.
3.	Aktiv ZK v upravi, oziroma njen sekretariat, mora takoj pregledati članstvo ZK (v upravi je zaposleno 60 % delavcev, ki so člani ZK), kritično pregledati delo posameznih članov in predlagati aktivne delavce uprave, ki imajo pogoje, za sprejem v ZK.
4.	Glede na nove naloge in pristojnosti bo uprava pripravila predlog nove sistemizacije delovnih mest s povečanjem za 4 delovna mesta s tem, da bi bila uprava tudi bolj učinkovita. Poleg razširitve sistemizacije na davčni upravi za eno delovno mesto predlagamo, da se sistemizira eno delovno mesto na oddelku za gospodarstvo in finance, eno na oddelku za občo upravo in druž-
bene službe ter eno v uradu tajnika. (Ta naj bi predvsem odgovarjal za gradivo za sejo skupščine, spremljal in pomagal pri sprejemanju in izvajanju samoupravnih aktov v krajevnih skupnostih, interesnih skupnostih, pa tudi v delovnih organizacijah, organiziral informativno službo z izdajanjem rednih publikacij in podobno. Na tem področju je v praksi čutiti največjo vrzel).
5.	Delavci uprave bodo tudi v bodoče še aktivneje sodelovali in nudili strokovno pomoč vsem organom skupščine, predvsem še tistim, ki bodo uresničevali zavzeta stališča in sklepe iz pisma in drugih aktov ZK (npr. komisija za ugotavljanje izvora premoženja in komisija za družbeni nadzor).
6.	Za učinkovitejše delo celotne uprave s sprejetimi nalogami je potrebno tej upravi zagotoviti ustrezne delovne pogoje tako glede delovnih prostorov in opreme.
S sprejetimi dopolnitvami akcijskega programa skupščine so v glavnem jasno začrtane naloge skupščine in njenih politično izvršilnih organov, to je svetov in drugih skupščinskih teles, predvsem pa uprave, da pristopijo k uresničitvi le-teh.
Prav tako pa je treba omeniti poudarek, ki ga je skupščina dala zahtevi, da tudi delovne organizacije pregledajo izvrševanje nalog iz svojih akcijskih programov ter da o tem poročajo skupščini.
S tem in nekaterimi drugimi stališči, ki smo jih uvodoma omenili, je dana garancija, da se bo z izvrševanjem sprejetih nalog lahko sproti seznanjala skupščina in občinske družbeno politične organizacije, obenem pa bodo tudi delovne organizacije seznanjene s celotno problematiko v občini.
Menimo, da je tak način verjetno najbolj pravilen, saj je bilo v preteklosti sprejetih precej raznih programov, priporočil in stališč, veliko manj pa se je o izvrševanju teh stališč poročalo na organih, ki so jih sprejeli.
Morda je umestno mnenje, da bi tak način dela moral biti stalna oblika tudi drugih dejavnikov v občini. Pri tem mislimo delovne organizacije, interesne skupnosti, pa tudi družbeno politične organizacije.
Tajnik
Skupščine občine Hrastnik Franci Martinšek
Smodej Mirko, dežurni električar, v pogovoru s svojimi nadrejenimi
pri električni peči
GENERALNI REMONT
Vsako leto na Silvestrovo ustavimo avtomate in s tem omogočimo, da vsi zaposleni laliko svečano praznujejo novoletne praznike. Letos pa so avtomati IS utihnili za dalj časa. Njihovo šumenje bomo ponovno slišali šele v drugi polovici februarja.
Remont je bil planiran in vnesen tudi v letni plan 1972. Bil
jev. Takšno vsoto denarja pa je težko (ob prilikah, ki so prisotne v našem gospodarstvu), zbrati in tako so bili deli dobavljeni z določeno zamudo, kar bo imelo vpliv na planiran rok. Zato bo nujno, da bo popravilo strojev opravljeno tudi z nadurami.
Pri razstavljanju strojev se je pojavil še drug problem. Izrab-
Tako je izglcdal IS stroj, ko so ga razstavili
je nujen, saj so vse naprave skupno s talilnim objektom že precej izrabljene in so bile potrebne obnove. Talilna peč je bila slaba predvsem v pretočnem kanalu in obstajala je nevarnost za preliv stekla. Da bi se to preprečilo, smo že nekaj mesecev pred remontom znižali nivo stekla v banji, kar pa je povzročilo težave pri pravilnem oblikovanju kaplje.
Obnova peči
Samotni material za peč je bil pravočasno dobavljen in ta dela se odvijajo po programu. Šamo-terska dela opravlja domača skupina in pa skupina šamoterjev iz Rogatca.
Popravilo avtomatov in strojnih naprav
Potrebne rezervne dele smo naročili že v mesecu januarju
1972.	Pri sestavi naročila smo u-poštevali napotila firme i»Em-hart«. Naročilo je bilo zelo obsežno, saj je bilo natipkanih 27 listov. Seveda pa so ti deli tudi zelo dragi, saj so vredni približno 170 milijonov starih dinar-
Vsak del avtomata je bilo potrebno skrbno očistiti
Izmenski vodja Javoršek Miha s svojimi strojniki pri remontu IS
stroja
Ijeni so deli. ki v programu niso bili zajeti. Te dele bomo skušali doma popraviti v naših delavnicah. Seveda pa to predstavlja povečan obseg dela. Za kasnejša popravila pa bomo morali te dele nabaviti.
Remont strojev opravljajo strojniki, pomočniki iz IS strojev ter remontna skupina. Iz navedenega jerazvidno, da je to delo obsežno in strokovno zelo zahtevno. To lahko ugotovite, če si sedaj ogledate stroje, ki so razstavljeni na več sto delov. Te dele pa bo potrebno popraviti in zamenjati, stroj sestaviti in regulirati tako, da bodo vsi ti deli delovali sinhrono in posluževali posamezne mehanizme.
Jasno je, da mora vsak, ki sodeluje pri remontu, svoje delo vestno opraviti, kar je edina garancija, da bo remont kvalitetno in strokovno izvršen. Od kvalitete popravila vseli naprav
pa je odvisna nadaljnja produkcija.
Remont hladilnih peči
Tudi hladilne peči so bile potrebne večjega popravila. V conah, kjer je najvišja temperatura, so bile notranje stene pre-gorene. V ključavničarski delavnici bodo napravili nove notranje dele.
Priključitev in priprava za novi IS stroj
S programom predvidevamo, da bo v pomladanskih mesecih dobavljen nov IS stroj tipa EF. Da pa ob dobavi stroj ne bo motil proizvodnje že obstoječih strojev, bodo sedaj opravljena vsa dela: pripravlja se že hladilna peč, montiral pa se bo še fider in izdelal podest okoli fidra.
Tako bodo sedanji ropotači dobili še enega, ki nas bo vsako jutro pozdravil s svojim šumom.
Anton Žagar
Za popravilo avtomatov je bilo potrebno veliko število nadomestnih
delov
3. marca letna konferenca sindikata
Na zadnjem sestanku predsedstva osnovne organizacije sindikata je bil sprejet sklep, da bo redna konferenca osnovne organizacije sindikata 3. marca.
Do 10. februarja je potrebno izvesti sestanke s članstvom po posameznih enotah. Na teh sestankih se volijo aktivi sindikata za posamezne enote, poleg tega se volijo delegati za letno konferenco osnovne organizacije sindikata. Predsedstvo sindikalne organizacije je odločilo, da naj šteje bodoči plenum osnovne organizacije sindikata 61 članov, in to po ključu na vsakih 30 članov sindikata se voli en član plenuma. Posameznim aktivom sindikalne organizacije se predlaga, da na svojih sestankih obravnavajo rezultate poslovanja januar-november, pripombe in predloge h kodeksu samoupravljavcev in predlog evidentiranja za nove člane plenuma.
Predsedstvo predlaga tudi, da se najmanj ena tretjina članov predsedstva zamenja z novimi člani in da se vse tiste, ki so bili na položaju v predsedstvu dve mandatni dobi, tudi zamenja.
Kadrovska komisija pri sindi-
katu naj ponovno obravnava vprašanje plačanega tajnika pri sindikalni organizaciji, kajti ob sedanjih problemih in nalogah sindikalne organizacije jih ni mogoče realizirati pod sedanjimi pogoji dela.
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem sodelavkam in sodelavcem iz brusilnice, ki ste prispevali in mi kupili tako dragoceno darilo. Bila sem presenečena in obenem ganjena, ko sem slišala, kako nesebično ste darovali vsak po svojih močeh. To je dokaz, da ste me vseeno spoštovali in imeli radi, čeprav sem imela občutek, da sem že dolgo časa odveč.
Res mi bo to zelo drag spomin na vas drage tovarišice in tovariši in še enkrat hvala.
Srebotnik Magda
Cesta Hermana Debelaka 3
Hrastnik
PROIZVODNJA OBESKOV V BRUSILNICI
V perspektivnem planu podjetja je bilo predvideno, da bo Steklarna Hrastnik pričela s proizvodnjo obeskov. Stroje in naprave za tovrstno proizvodnjo smo kupili v sosednji Italiji. Ta proizvodnja zahteva svojo tehnologijo, zato so poleg obstoječe brusilnice napravili še brusilnico za brušenje obeskov.
Tu se je odprlo precej novih delovnih mest za proizvodnjo
vzroča pri rezanju težave, ker odletijo tudi tisti deli obeska, ki ne bi smeli, tako je povečan odpadek. Seveda bodo rezalke morale paziti tudi, kako režejo, ker je od njih odvisno, da dajo lepo rezane in neoškrbljene komade naprej v proizvodnjo. Te obruše-ne komade je potrebno polirati na plutovinastih polirnih kolesih. Polirati je potrebno obod obeska toliko časa, da dosežeš sijaj, da
SFL0ÜNA BOLNICA CELJE UKOLOCKI ODDELEK
Pregled in pakiranje obeskov za lestence v novi brusilnici
brušenih obeskov. Ker smo kupili nov avtomatski stroj za brušenje kozarcev, smo odvečno delovno silo prestavili v nov obrat za brušenje obeskov. Sedaj je zasedba zadovoljiva, tako da smo lahko zdčeli tudi s tovrstno proizvodnjo obeskov. V sami brusilnici je več vrst brusnih postopkov. Naj navedem nekatere od njih. Imamo 10-sekcijski brusni diamantni avtomat, ki brusi robove obeskov. Ta avtomat postreže ena oseba, ena delavka pa kontrolira kvaliteto brušenja; tistega, ki je premalo obrušen, je potrebno dati obrusiti v popravilo. Kapaciteta tega avtomata je 4.800 do
5.600	komadov na 8 ur. Seveda pa je odvisna predvsem izdelava obeskov. Naj omenim samo nekatere napake, ki so se pojavile v proizvodnji. Debelina obeskov nam povzroča težave pri rezanju, ker je preveč stekla, jih težko režemo na rezalnih kolutih. Sam avtomat pa jih zelo težko obrusi, ker so precej debeli. Drugič, pojavila se je napetost v obeskih, verjetno steklarji še niso ujeli pravi čas odnašanja, nam pa po-
se ne poznajo ostanki brušenja. Tu pa po podatkih, ki so nam jih posredovali Italijani, ne dosežemo količine poliranja. Kaže, da je naše steklo nekoliko trše in da nam povzroča težave v celotni proizvodnji.
Drugi postopek brušenja je brušenje na palete. To so trije stroji, na katerih brusimo predvsem oktagone raznih velikosti. En brusilni stroj brusi z umetnim kamnom, drugi gladi, tretji polira s filcem in mešanico za poliranje. V palete se vstavlja določena količina obeskov in ta paleta se potem da v brusni stroj. Ker se brusna plošča vrti horizontalno, se vstavi paleta pod brusno ploščo, ki se pa pomika vodoravno in tako obrusi do določene višine. Potem se obrušena paleta da v drugi stroj, kjer se gladi, in nazadnje v tretji stroj, kjer se še spolira obrušeni del obeska.
Tretji postopek je lepljenje obeskov na krožnike. Ta postopek je najdaljši in zahteva predvsem usklajenost proizvodnje. Lepljenje poteka nekako takole:
Grobo poliranje steklenih izdelkov za lestence
v posodah moramo najprej stopiti lepilo; ko je lepilo stopljeno, ga nalijemo na krožnik in ga postavimo na trak, ki se pomika proti stiskalnici. Na drugi strani je ogrevalna peč, skozi katero gredo krožniki, naloženi z obeski. Ti obeski se morajo segreti do določene temperature, da ne bi prišlo do prevelikega šoka.
Istočasno morata priti krožnika skupaj, eden z lepilom, drugi naložen z obeski. Potem krožnik z obeski postavimo pod stiskalnico, z drugo roko primemo krožnik z lepilom, ga obrnemo in potisnemo na krožnik z obeski; potem pa krožnik z lepilom stisnemo na stiskalnici tako, da se obeski vtisnejo v lepilo. Potem počakamo, da se vse skupaj ohladi in potem lahko začnemo z brušenjem. Te krožnike potem damo v stroj, kjer najprej grobo obrusimo, potem gladimo in nazadnje še poliramo. Gotove obeske, ki smo jih spolirali, je potrebno dati v hladilnik, da se lepilo z obeski strdi, nato jih vzamemo iz hladilnika in na mizi, ki je oblečena z gumijem, potolčemo hladen krožnik in lepilo skupaj z obeski snamemo s krožnika. Potem odstranimo lepilo, obeske pa damo v kislino, katero segrevamo tako, da se odstrani ostanek lepila. Končna faza je posnemanje robov na oglih obeskov, nato jih pregledamo in zapakiramo. Sedaj imamo okvaro na kompre-
sorju, tako da ne moremo v redu delati. Opisal sem samo nekaj vrst proizvodnje v obratu za brušenje obeskov. Mislim, da je potreben še večji trud vseh, da tovrstno proizvodnjo osvojimo in povečamo celotni dohodek.
Edo Germadnik
Stroj za brušenje obeskov za lestence
Poliranje obeskov za lestence ni tako lahko kot to izgleda
Celje, dne 25. 12. 1^72
STEKLARNA HRASTNIK HRASTNIK
V imenu urološkega oddelka se Vam najlepše zahvaljujem za subvencijo, ki ste jo namenili našemu oddelku, da nam omogočite nabavo nove aparature. Če enkrat r.ajlepša hvala.
čelim celemu kolektivu srečno in uspehov polno
novo leto.
KONKRETNA NEKONKRETNOST
V zadnjem času, točneje po pismu tovariša Tita in izvršnega biroja ZKJ, vse pogosteje slišimo na raznih sestankih in drugih skupih izraze želja, rečemo lahko tudi zahteve, da bi posamezni razpravljalci o različni problematiki govorili čim bolj konkretno, kar pomeni, da bi natančno in z dokazi pokazali na nastale probleme, ki tarejo določene sredine.
Težnja po konkretnih razpravah se je pojavila tudi v našem kolektivu, kar smo komunisti sprejeli že z vsebino pisma tovariša Tita. To je tako postala dejansko naša naloga in ne le želje in zahteve nekaterih, da bi konkretno pokazali na napake in njih povzročitelje.
Če ugotavljamo, da je to naša naloga, pa lahko na drugi strani ugotovimo, da naloge ne izvršujemo, ali pa izredno slabo. To pomeni, da smo pismo tovariša Tita samo prebrali, nalog pa ne izpolnjujemo. Tu mislim predvsem na razčiščevanje nekaterih problemov in medsebojnih odnosov, ki se porajajo v naši stvarnosti, terjajo pa direktnega obsojanja in odpravljanja.
Tovariši, želimo, da na sejah razpravljate od sedaj naprej samo konkretno in jedrnato, tako se je namreč izrazil nekdo iz višjih forumov. Temu dejstvu je kaj kmalu sledilo vprašanje, kdo lahko garantira komunistu-raz-pravljalcu, če bo koga konkretno omenil, ali s svojo diskusijo četudi popolnoma upravičeno prizadel, da ne bo občutil pozneje kakršnihkoli sankcij ali šikaniranja. Odgovor je bil kaj preprost, da je vsaka bojazen odveč. Pa tudi ta odgovor ni opogumil prisotnih, razen nekaterih, ki so po svojih močeh in z najboljšimi željami poskušali konkretno načeti nekatera pereča vprašanja.
Preden nadaljujem s tem pisanjem, bi želel napisati še nekaj misli, ki se nanašajo na reševanje problemov po službeni dolžnosti. Po navadi, vsaj v našem kolektivu je tako, da najprej zahtevamo ali pričakujemo, da bodo komunisti v konkretni razpravi s prstom pokazali na posameznika, ki kali disciplino ali medsebojne odnose, ali na druge probleme. Tu se vsiljuje vprašanje, ali niso že vodilni (tu so mišljeni vodje enot in sektorjev) po službeni dolžnosti dolžni, da posredno ali neposredno odpravljajo take probleme, tako da jih poskušajo rešiti sami, ali pa jih posredujejo samoupravnim organom. Konkretno: ali ni odgovoren vodja notranjega obrata za problematiko pijančevanja, oziroma izmenski vodja itd. Kdo je odgovoren v prvi vrsti za problematiko tistih mladih ljudi, ki hočeš nočeš morajo po skrivnih poteh iz tovarne po alkohol? Kdo je po službeni dolžnosti odgovoren, da rešuje vprašanje, ko nekateri vodilni sami pijejo med rednim delovnim časom? Skratka, poraja se misel, da želimo, da bi službene dolžnosti, za kar smo celo plačani, prenesli v breme političnih organizacij in se tako rešili včasih kar precej nevšečnih problemov. S tem ne mislim abstrahirati dolžnosti konkretnega reševanja problematike v družbenopolitičnih organizacijah, predvsem v Zvezi komunistov.
Tako lahko nadaljujem ponovno o konkretnih razpravah. Nek komunist je na zadnji problem-
ski konferenci razpravljal o problematiki zauživanja alkohola na delovnem mestu, kljub prepovedi. Nekaj dni po konferenci je prišla k njemu na delovno mesto kar precej »okajena« družba in med njimi tudi član delavskega sveta z vprašanjem, če ima balončke za alkotest. Kaj lahko rečemo takemu primeru? O osebah ne želim pisati, ker problem pozna vodstvo organizacije našega kolektiva in občinsko vodstvo. Ravno temu komunistu pa smo nekaj dni pred tem zagotavljali, da naj le razpravlja konkretno in naj se ne boji šikaniranja?!
Menim, da bi morali še konkretneje razpravljati na vseh področjih družbeno-političnega in samoupravnega življenja v našem kolektivu, konkretna diskusija pa seveda naj ne pomeni »sekanje glav« (seveda če le gre za izjemne primere), temveč za tako imenovano prijateljsko komuni stično prepričevanje z odkritimi medsebojnimi dialogi. Le tako bi lažje dosegli tesnejšo povezavo med komunisti in še večjo osnovo za konkretnejše razprave. Postavlja pa se vprašanje, če je res lahko nekaj več kot 100 komunistov v 1.800 članskem kolektivu tisto jedro, ki bo vodilo idejno pot k boljšim odnosom in uspehom. To dejstvo potrjuje že ravnanje navedenega člana delavskega sveta, ki bi se moral v prvi vrsti boriti proti nepravilnostim.
Nekateri so želeli v ogenj poslati v prvi vrsti vodstvo ZK v našem kolektivu in ga celo obtoževali, da ni odigral tiste vloge, ki bi jo moral. Tovariši so do neke mere to tudi priznali, trde pa, da bi vsekakor morali priti v prvi vrsti konkretni predlogi iz mase, to je iz vrst komunistov v oddelkih.
Na zadnji konferenci (članek je pisan pred koncem januarja) je bil dejansko sprejet samo en sklep in to, da mora biti v najkrajšem času problemska konferenca komunistov, ki bo obravnavala disciplino v podjetju. Zagnanost je bila precejšnja, efekta pa nobenega, ker je pač prišlo iz določenih razlogov do prestavitve konference. Čakamo! Pravimo, da je prva zamera boljša kot druga, čeprav tu ne bi smelo priti do zamere, zato menim, da je vsako odlašanje reševanja discipline v našem kolektivu slabljenje revolucionarne moči organizacije ZK. Ko bomo uredili v svojih vrstah, potem bomo lahko tudi tistim, ki niso člani ZK, pa izzivalno iščejo balonček alkotesta, povedali, da so rušilci medsebojnih odnosov in discipline v podjetju. Verjetno je, da ni samo uživanje alkohola kršenje discipline, da je še mnogo drugih primerov kršenja. Ali smo res nemočni? Ali postajamo melanholični?
Pravijo, da je dokaj neprijetno priti v gostišče za Savo kakšne pol ure ali še več pred iztekom delovnega časa, ker tam srečaš delavce, ki bi v tem času morali biti še v tovarni. Mimo glavnega portirja niso prišli, torej so prišli po skrivnih poteh. Kako lahko potem verjamemo, da so norme res prevelike?
Vsi vemo, kdo je tisti, ki največkrat pije na delovnem mestu, vsi vemo, kateri so tisti, ki največkrat zapuščajo tovarniške prostore predčasno, ne da bi šli mimo glavnega portirja, pa tudi marsikaj drugega še vemo. Kdo
bo tisti, ki bo prvi pričel reševati te probleme, konkretno pokazal kršilce, jih opozoril ali celo kaznoval?!
Konkretno nekonkretni članek naj zaključim ponovno z mislijo, da smo na eni strani komunisti s pismom tovariša Tita sprejeli
tudi takšne naloge, sprejeli pa smo verjetno tudi naloge, ali pravice, da zahtevamo od tistih vodilnih, ki so dolžni po službeni dolžnosti urejati medsebojne odnose in odstranjevati problematiko pijančevanja, ki je v njihovi pristojnosti, da to tudi store.
Kako z letnimi dopusti v počitniških domovih
Ena od nalog predsedstva osnovne organizacije sindikata je bila, da pripravi predlog razdelilnika števila mest v počitniških domovih našega kolektiva za leto
1973.
Ta predlog se naj pripravi zaradi tega, da v času dopusta ne bi iz posameznih oddelkov šlo preveč proizvajalcev, kar onemogoča redno proizvodnjo.
Ta problem je bil prav v letu
1972.
Na podlagi tega predloga je komisija, ki jo je imenovalo predsedstvo, pripravila predlog za obravnavo v osnovni organizaciji.
Po obširni razpravi na seji predsedstva je prišlo do zaključka, da bi nastale izredne težave pri koriščenju mest v posameznih domovih, ker po predlaganem ključu bi bila razdelitev mest taka:
EE 301 in 302	10	33
Taljenje	1	2
Brusilnica	1	6
Slikarnica	1	2
Pomožne delavnice	1	4
Energetika	1	2
Sklad., transport	1	6
Kontrola	2	7
Skupne službe	1	4
Obrat družb, prehrane	1	1
Pri tem bi na notranji obrat in skupno avtomatsko proizvodnjo odpadlo 50 % vseh mest.
Ker je ta varianta zelo problematična, se ta predlog ponovno obravnava na letni konferenci in se ga predhodno posreduje odboru za poslovno politiko podjetja.
Predsedstvo je predlagalo še drugo varianto in sicer, da se vpisuje za koriščenje dopustov v domovih kolektiva na isti način kot v letu 1972, vendar naj imajo prednost predvsem tisti člani kolektiva, ki niso dopusta koristili v počitniškem domu v letu 1972 ali prej. Popis interesentov naj bi se izvršil mnogo prej in bi se sezname vpisanih članov posredovalo posameznim obratovod-jem in vodjem oddelkov, ki bi dali svoja mnenja in predloge zaradi zamenjav v primeru, da je na posameznih izmenah preveč vpisanih, kar bi lahko povzročilo težave v proizvodnji.
O obeh variantah bo obravnavala letna konferenca osnovne organizacije sindikata.
Da bo dopust v Portorožu v našem domu kar najbolj prijeten, se je že pripravil program in pripravljajo se načrti, da se v celoti uredi okolje pri domu. Tako se bo uredila posebna etaža za sončenje, športni objekti za kegljanje in balinanje, otroško igrišče, prostor za kampiranje in vrt.
Do začetka sezone se predvideva, da bodo ti prostori urejeni.
Statut delovne organizacije in vloga sindikata
Po obširnem pojasnilu Viktorja Sušina, dipl. pravnika, je predsedstvo zaključilo, da se v letu 1973 pripravi vse gradivo, ki bi ga moral zajeti statut delovne organizacije v pogledu določil in mesta sindikalne organizacije v kolektivu.
Potrebno je uskladiti statut z novimi ustavnimi dopolnili in kodeksom samoupravljalcev Jugoslavije. Ker je tega gradiva izredno veliko, se predlaga, da se pripravi nov statut podjetja, vendar s pripombo, da se počaka toliko časa, da se reši vprašanje organizacije podjetja, število in naloge TOZD v podjetju, kakor tudi da se prilagodi družbenemu dogovoru.
Važnost tega problema se vidi iz tega, ker ustavna dopolnila med drugim predvidevajo naslednje: člani vodstva osnovne organizacije sindikata in ostali njeni člani ne morejo biti klicani na odgovornost za predloge, stališča in pobude, ki se nanašajo na
varstvo samoupravnih pravic in položaj delovnega človeka v TOZD. To velja zlasti za stališča, predloge in pobude, ki so izraz mnenja večine sindikalnega članstva, pa tudi za predloge, ki so izraz mnenja posameznikov ali samo dela sindikalnega članstva.
In drugo važno določilo: organi upravljanja so dolžni o pomembnejših predlogih, ki so določeni v statutu ali drugih aktih za ureditev posameznih vprašanj in ki se nanašajo na položaj delavca, pred dokončnim sklepanjem obvestiti osnovno organizacijo sindikata in predloge razumljivo obrazložiti. Obenem s predlogom morajo zahtevati od osnovne sindikalne organizacije, da se o njih v primernem roku izjavi.
Iz teh določil se vidi, da bo v bodoče imela sindikalna organizacija izredno važne naloge in dolžnosti pri uveljavljanju sodelovanja celotnega članstva v u-pravljanju s podjetjem.
POTOVANJE PO SOVJETSKI ZVEZI
(Nadaljevanje iz prejšnje štev.)
Primer, kako se doseže naziv inženirja varstva pri delu. Postopek je naslednji:
Kandidat za ta strokovni naziv mora biti najprej inženir v industriji, za katero odgovarja njegova izobrazba (npr. strojni inženir, ki dela v kovinski industriji), nato tega kandidata delovna organizacija pošlje v inštitut za ohranitev človekovega telesa, ki dela za njihovo proizvodno panogo, na 6-mesečno dopolnilno izobraževanje o tematiki varstva pri delu. Po končanem dopolnilnem izobraževanje mora omenjeni kandidat opravi poseben izpit, s katerim si pridobi pravico do naslova inženirja varstva pri delu.
Torej posebnih šol za tovrstno izobraževanje kadrov v Rusiji ni, ampak jim po njihovih trditvah ta način izobraževanja najbolj odgovarja, kar se odraža tudi v praksi teh nameščenih strokovnjakov.
Vsa denarna sredstva, ki so potrebna za delo inštitutov za ohranitev človekovega zdravja pri saniranju industrijskih pogonov in študijska dela, odreja posebna komisija, tako imenovani »svet ministrov v vrhu vlade SZ«, ki obenem sprejema in odloča o sredstvih sindikatov in sredstvih za socialno in zdravstveno varstvo itd.
Zato je razumljivo, da ti inštituti z državnimi sredstvi za svoje delo lahko prevzemajo najrazličnejša problematična dela v podjetjih v zvezi z zaščito človekovega telesa in zdravja tako, da sodelujejo pri izdelavi investicijskih načrtov za razširitev proizvodnih kapacitet in delovnih objektov, kjer nastopajo strokovnjaki inštitutov različnih področij dela v skupni akciji za reševanje delovnih pogojev, kot so: namestitve delovne opreme, konstrukcija in montaža mikroklimatskih naprav, osvetlitvene tehnike, razne izolacije pred ropotom, v kolikor to zahteva potreba v proizvodnem objektu itd.
Posebno pozornost posvečajo inštituti za ohranitev človekovega telesa vprašanjem prostorov družbene prehrane v industriji in gospodarstvu. V vsakem podjetju obstaja jedilni prostor s samopostrežbo, kjer se hranijo vsi delavci in uslužbenci. Po naših ugotovitvah je hrana v teh družbenih prostorih izredno pestra in kvalitetna, o čemer smo se lahko dejansko prepričali ob prilikah, ko smo sami bili povabljeni na nekoliko njihovih malic. Povsod zraven hrane pa je bilo na razpolago dovolj ruskega čaja in gazirane vode, drugih pijač pa nismo videli v nobeni tovarniški jedilnici. Občudovanja vredna pa sta bila red in disciplina v teh jedilnicah ter medsebojna obzirnost glede na to, da je sedelo za vsako lepo pripravljeno mizo 8 ljudi običajno mešanih spolov in so nekatera jedila servirana na skupnem krožniku po številu stolov za mizo, kot npr. maslo, sir, mesni izdelek itd., medtem ko je bil kruh povsod neomejen. Posebnost, ki je vzbudila pozornost, je bila tudi ta, da ni nihče v jedilnem prostoru kadil (brez za to obešenih prepovednih opozoril na stenah), ampak kadijo kadilci izven jedilnega prostora ter vse cigaretne odpadke odlagajo v odpadne viseče posode, ki so nameščene po hodnikih.
Majhen primer, kakšen je bil pozitivni vpliv okolja na kadilce v naši slovensko-hrvaški strokovni ekipi, ki je 2 tedna potovala po Rusiji:
Glede na to, da vlada enaka disciplina glede odmetavanja cigaretnih in drugih odpadkov povsod, kamor smo v Rusiji prišli, od javnih lokalov, prevoznih sredstev (avtobusi, trolejbusi, podzemna železnica — METRO v Leningradu in Moskvi) in jedilnih ter delovnih prostorih v tovarnah, so tudi člani naše ekipe kulturno in disciplinirano pridno koristili odpadne posode in košare, ki jih je povsod dovolj. Zato
K sklenjenemu samoupravnemu sporazumu, katerega podpisnice so Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina, Steklarna Hrastnik^ Steklarna steklenih izdelkov Hrpelje, Kozina, Steklarski šolski center Rogaška Slatina, je skupna komisija po imenovanih predstavnikih posamezne podpisnice pristopila k spremembam na podlagi sprememb družbenega dogovora, objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 47/72. Predhodno pa je komisija ugotavljala, če podpisnice spoštujejo določila samoupravnega sporazuma. Nekateri podatki, ki jih je dala SDK in sekretariat za delo, so kazali na to, da kot skupina ne spoštujemo določil ekonomske resolucije in je bil podan dvom, da ne spoštujemo določil samoupravnega sporazuma. Na tej podlagi je komisija ugotovila naslednje:
1.	Ugotovljeno je bilo, da so po poročilu SDK samo tri podpisnice navedene v tem poročilu. Zastopniki izjavljajo, da so vse podpisnice pošiljale sekretariatu in SDK ustrezajoče obrazce tako, da je verjetno podpisnica Steklarski šolski center Rogaška Slatina vključena v drugo skupino.
2.	Podpisnice v zvezi s podatki SDK ugotavljajo:
—	vse podpisnice z razporejenimi sredstvi za osebno in skupno porabo niso dosegle sredstev dogovorjenih po samoupravnem sporazumu;
—	nobena od podpisnic ni prekoračila glede na odstotke preseganja razporejenega dela dohodka za osebno in skupno porabo nad dogovorjenim delom po samoupravnem sporazumu;
—	nobena izmed podpisnic glede na odstotek preseganja razporejenega dela dohodka za osebno in skupno porabo nad dogovorjenim delom ni ta odstotek presegla niti do 1 %, kot je razvidno^ iz tabele 3 za marsikatere druge podpisnice;
—	podpisnice so dosegle predpisano akumulacijo 6 %. Pri vseh podpisnicah razporejeni del dohodka za OD na pogojno nekvalificiranega delavca dosega neto realizirani KOD na mesec;
—	naj višji OD v nobenem primeru ne presega višine, ki jo o-mogoča samoupravni sporazum. Poleg tega najvišji OD v povprečju ne presega OD, izračunan po samoupravnem sporazumu.
3)	Podpisnice po sklenjenem samoupravnem sporazumu niso razvrščale delavcev v višje obračunske skupine. Ugotovljeno je, da je bila razvrstitev izvršena ob
se je ob našem povratku primerilo, da smo po pristanku aviona na Surčinskem letališču v Beogradu čakali na carinski pregled, pri tem pa so nekateri kadili cigarete. Ko je eden naših iz grupe vrgel ostanek cigarete po tleh in jo pohodil, ga je njegov kolega opozoril: »Jeli ti, pa nismo u Jugoslaviji, gde si čorav za korpu.« Ta parola je bila namreč domača za naše kadilce v Rusiji.
Seveda smo se vsi prisotni nasmejali temu opozorilu kljub temu, da pripomba ni bila brez zdrave osnove, ker so fantje pred tem 2 tedna pridno koristili tamkajšnje navade.
podpisu sporazuma in je taka ostala, tudi pri obračunu v celotnem obdobju. Zato se podpisnice ne strinjajo z ugotovitvijo Sekretariata, da gre za nerazumljivo povečanje dodatkov za delovne pogoje in priznavanje višjih dodatkov, ker se le ti niso spremenili in da se bistveno ni spremenilo število izvršiteljev v posameznih skupinah, za katere se priznavajo dodatki za izračun mase KOD, da pa je masa teh sredstev pomemben činitelj od skupne mase za KOD, ker gre v steklarski industriji za mnoga delovna mesta, ki imajo beneficiran delovni staž ali druge težke pogoje dela, kjer se priznajo ti dodatki.
Komisija redno obravnava zaključke iz informativnih biltenov, ugotavlja, če podpisnice izpolnjujejo določila samoupravnega sporazuma ter istočasno tudi obvešča delavske svete posameznih podpisnic o svojem delu. Komisija tudi meni, da je potrebno glede na istovetnost in enakost delovnih poklicev v steklarnah izvršiti primerjavo z akti o sistematizaciji, tako da bi se za enake poklice upoštevala enaka kvalifikacijska struktura oziroma strokovna izobrazba.
Podpisnice so se tudi sporazumele, da se mesečno dostavljajo OD obrazci predsedniku komisije, istočasno pa se tudi izpolnjujejo vsi obrazci, ki jih je potrebno predložiti SDK ob dvigu OD in periodičnih obračunih in sicer obrazec DRD in KOD, tako, da bo mogoče izdelati ustrezne zaključke in analize. Stroški dela za analizo in administracijo se delijo enakomerno.
Na podlagi sprememb družbenega dogovora so predstavniki podpisnic oziroma komisija izvršili naslednje spremembe:
K tretjemu členu se doda odstavek, ki se glasi:
— da se zagotovi delitev dohodka in osebnih dohodkov v odvisnosti od doseženih rezultatov dela in poslovne uspešnosti ob upoštevanju tistega dela vsakoletnega dokumenta o družbenoekonomskih ciljih ekonomske politike, ki opredeljujejo politiko in gibanje dohodka in osebnih dohodkov za območje SR Slovenije.
V petem členu se tudi dodaja odstavek, ki določa temeljno načelo o delitvi sredstev za OD in skupne potrebe na eni strani, kakor za razširitev materialne baze podjetja.
Sprememba je tudi v 9. členu, ki določa oblikovanje mase sredstev za osebne dohodke na pod-
Ob zaključku potovanja po Rusiji je imel vsak udeleženec določeno mnenje o doživetih vtisih, ugotavljali smo pozitivne in negativne strani tamkajšnjega življenja in načinov dela, obenem pa smo zadovoljno ugotavljali, da je ruski narod uspel spremeniti prejšnji način življenja, ki nam je bil znan iz razne literature ter se je pridružil tako razvoju drugih evropskih narodov v vseh smereh življenja, kar se lahko vidi v lepo grajenih milijonskih mestih, njihovem razvoju ter opremi v industriji in njihovi kulturi, ki so pogoj za lepše življenje njihovih delovnih ljudi.	Inž. Surina
lagi kalkulativnih osebnih dohodkov. Sprememba je v tem, da se delavci ne delijo več v tiste, ki so v neposredni proizvodnji, in tiste, ki delajo na tako imenovanih režijsko upravnih delovnih mestih za oblikovanje KOD in se je predložila razvrstitev obstoječih skupin po delovnih mestih, upoštevajoč strokovno usposobljenost za delovno mesto ne glede na osebno kvalifikacijo. To je znatna sprememba, za katero še ne moremo trditi, da jo bo verifikacijska komisija potrdila. Vsi zneski veljajo za poln delovni čas. Nismo pa vnesli novo skupino profila ozkega poklica za obračun neto KOD 1.300 din. Predlagali smo tudi valorizacijo prvih dveh obračunskih skupin za 100 din mesečno.
V predlogu je navedeno, da je najnižji osebni dohodek za poln delovni čas, izključujoč dodatek za nočno delo, 1.000 din mesečno.
Za normalni delovni uspeh v normalnem delovnem času ob doseganju najvišjih delovnih in poslovnih rezultatov se šteje doseganje končnega faktorja stimulacije v višini 25 %, Že sedanji faktorji stimulacije so skoraj pri vseh podpisnicah, razen podpisnice Hrpelje, doseženi v višini 18 % do 21 %, zato smo morali predlagati tako višino, sicer ne bi ustvarili zadostne mase za izplačilo osebnih dohodkov, zlasti če še upoštevamo nominalno povišanje osebnih dohodkov v letu
1973.
Najvišji osebni dohodek pa sme znašati 7.500 din povprečno na mesec. Sprememba je tudi v tem, da se priznajo stroški za prenočevanje v višini polovične dnevnice, to je 40 din, če računa za to ni mogoče predložiti.
Za regresiranje prehrane se določi 60 din mesečno na zaposlenega delavca, ki pa se ne sme izplačati v gotovini.
Vnesena so tudi določila o sankcijah glede kršitve samoupravnega sporazuma. Tako so sankcije oblika prisiljevanja podpisnic za upoštevanje sprejetih sporazumnih določil. Kršitve ugotavlja komisija podpisnic, s tem, da obvesti o kršitvi najvišji samoupravni organ podpisnice. Sankcije so opomin, javni opomin, ki se objavi v dnevnem tisku', in izključitev iz samoupravnega sporazuma z neposredno uporabo drugega dela splošnega družbenega dogovora za eno ali dve leti in objava sklepa v dnevnem tisku.
Izvrševanje in spremembe samoupravnega sporazuma
SAMOPRISPEVEK OBČANOV
KAKO SMO V LETU 1972 ZBIRALI SAMOPRISPEVEK OBČANOV ZA FINANCIRANJE IZGRADNJE DODATNIH ŠOLSKIH PROSTOROV
IN KOPALIŠČA V HRASTNIKU IN KAKO JE Z IZGRADNJO OBJEKTOV?
Kot je bilo dogovorjeno ob u-vedbi krajevnega samoprispevka, mora občinska skupščina občasno poročati občanom o zbiranju in porabi sredstev, ki jih za iste
namene prispevajo. Ob koncu I. polletja 1972 smo o tem obširneje poročali, ob zaključku leta pa je prav, da se občani seznanijo z rezultati celega leta 1972.
Predračunska vrednost za izgradnjo obeh objektov znaša
10,249.600	din, od tega naj bi nad polovico sredstev zbrali občani s krajevnim samoprispevkom, raz-
liko pa bodo prispevale delovne organizacije.
Pregled dohodkov samoprispevka, vplačan v času od 1. 1. do 31.
12.	1972:
Kategorija	Januar	Februar	Marec	April	Cj S	Junij	Julij	Avgust	Sept.	O	> O z	d Q	Skupaj
zaposleni	7.367,30	76.058,05	83.169,70 81.154,90		81.197,55	84.859,00	82.733,60	84.180,30	84.886,85	86.538,25	86.027,50	93.039,40	931.212,40
upokojenci	—	—	23.466,30	17.111,60	16.873,80	16.707,30	16.763,80	16.750,65	16.490,30	16.564,80	16.505,35	16.655,20	173.889,10
kmet. proiz.	—	742,70	732,75	337,60	2.728,35	794,20	1.909,15	3.617,95	2.188,95	407,50	2.569,30	106,60	15.921,85
drugi zavez.	—	1.441,15	1.405,25	931,45	3.321,05	1.902,25	440,90	2.857,05	2.720,95	1.470,60	3.428,50	4.269,40	24.188,55
Skupaj	7.367,30 78.241,90 108.774,00 99.535,55				104.120,75	104.262,75	101.847,45	107.405,95	106.287,05	104.981,15	108.530,65	113.857,40	1,145.211,90
Glede na program zbiranja sredstev po posameznih letih do vključno leta 1976, so dohodki v letu 1972 nekoliko povečani, skoraj gotovo pa bo prišlo do podražitev gradnje tako, da so podane možnosti, da se oba objekta s temi sredstvi dogradita.
IN KAKO JE Z IZGRADNJO ŠOLE NA LOGU
Za dograditev šole je investitor Skupščina občine Hrastnik, ki pa je za nadzor pogodbeno določila Stanovanjsko podjetje Hrastnik, neposreden nadzor pa vrši delavec tega podjetja tov. Mavrovič Ivan.
Iz njegovega poročila, ki ga je pripravil za skupščino s stanjem 20. 1. 1973 povzemamo naslednje:
A.	SPLOŠNO:
Gradbena dela na objektu so se začela po gradbenem dnevniku
16.	6. 1972. Do 20. 1. 1973 je preteklo 182 delovnih dni ali po sklenjeni pogodbi je preostalo še 136 delovnih dni, oziroma 40% pogodbenega roka za dograditev objektov.
Vrednost po ponudbenem predračunu izvajalca št. 225/72 od V/72 znaša za celotni objekt 6,940.345,80 din. Vrednost dosedanjih del po začasnih situacijah, vključno z mesecem decembrom 1972 znaša
2,805.640,58	din ali ca. 40% od predračunske vrednosti (brez 10-odstotnega pologa za eventualne podražitve).
B.	IZVRŠENA DELA NA
OBJEKTU
Objekt še ni izdelan do III. faze, v katero se vključuje izdelava še ene plošče in strešne konstrukcije tako, da je izdelano ca. 70% gradbenih del. V spodnji etaži je izdelana tudi osnovna kanalizacijska in vodovodna napeljava. Komunalno obrtno podjetje Hrastnik je kot izvajalec mizarskih in ključavničarskih del že pripravilo nekatere elemente o-ken in vrat ter železnih konstrukcij-
Obrtniška dela so izvršena ca. 10% od vseh obrtniških del. V teku gradnje je bilo potrebno sanirati obstoječe objekte drvarnic, katere so bile v območju objekta šole in zgraditev novih drvarnic. Pri širokem izkopu in izkopu vseh temeljev se je ugotavljalo različne kategorije terena in večje potrebne količine izkopov, ki
so negativno vplivale na potek gradnje in finančno dodatno obremenile izgradnjo objekta. Po dosedanji oceni so ta dodatna dela vplivala časovno na podaljšanje del za ca. 20 delovnih dni in 5 % povečanje predračunske vrednosti. Ugodna zima dovoljuje izvajalcu v glavnem nemoteno delo in tako ugodno vpliva na potek gradnje.
Izvajalec pa poskuša nadoknaditi časovno zamudo, ki je nastala pri temeljenju objekta.
C.	ZUNANJI PRIKLJUČKI
Objekt je predviden s priključki na toplovodno, vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje. Priključki na toplovodno o-mrežje so projektantsko rešeni, pri ostalih pa se še raziskujejo najboljše variante.
D.	ZUNANJA UREDITEV
Okolica objekta se predvideva, da bo urejena z naklonskimi brežinami, drenažo, z betonskimi tlaki, opornimi stenami in zunanjimi stopnicami. Projekt ureditve je v zaključni fazi ter se usklajuje s projekti zunanjih priključkov toplovodnega in kanalizacijskega omrežja.
E.	SPLOŠNA OCENA:
Zgornje ugotovitve in situacija na objektu se lahko strnejo po mnenju nadzorne službe v naslednjo oceno:
Dela ne potekajo v okviru pogodbenih rokov, v glavnem iz objektivnih razlogov, lahko pa se pospešijo tako, da jih je možno dokončati v pogodbenem roku, to je do 3. 7. 1973, po našem mnenju z uvedbo dvoizmenskega delovnega časa. Kvaliteta dosedanjih izvršnih del je solidna. Izvedba je natančna brez odstopanj od projekta in detajlov, s čimer soglaša tudi projektant ob priliki obiskov na gradbišču.
Finančne primerjave, če odštejemo dodatna nepredvidena dela (v znesku ca. 320.000 din) ne kažejo v tej fazi še bistvenih razlik od sprejetega predračuna gradbenih del.
IN KAKO JE S PRIČETKOM GRADNJE KOPALIŠČA?
Izdelan je glavni projekt za kopališče, v kolikor ne bo prišlo do nepredvidenih težav, bi se z glavnimi deli pričelo sredi leta 1973.
Pri kopališču pa bo prišlo do podražitev, predvsem zaradi nabave opreme iz uvoza, kljub temu pa predvidevamo izgradnjo v o-kviru sredstev samoprispevka in prispevka delovnih organizacij.
IN KAKO IZPOLNJUJEJO SVOJE OBVEZNOSTI DELOVNE ORGANIZACIJE?
Vse delovne organizacije v glavnem izpolnjujejo svoje pogodbene obveznosti, saj so v letu 1972 vplačale nekaj nad 1 milijon din, o podrobnosti pa se delovnim or-
(Nadaljevanje z 9. strani)
V dosedanjih primerih še nismo ugotovili, da bi podpisnice kršile samoupravni sporazum. To je bistvena vsebina sprememb našega samoupravnega sporazuma.
To poročilo s predlaganimi spremembami dajemo v vednost delavskim svetom vseh podpisnic s pripombo, da smo predloge poslali verifikacijski komisiji, ker se izrecno navaja, da jih je potrebno poslati na vpogled in za pridobitev soglasja strokovnim sindikatom in verifikacijski komisiji, predno se predložijo delavskim svetom v sprejem, vajo KOD od 1. 10. 1972.
Postavljen je tudi rok, da se morajo spremembe predložiti do 31. 1. 1973 in da se na tej podlagi po spremembah obračuna-
Komisija je ugotovila, da so določila samoupravnega sporazuma v skladu z zakonom in splošnim družbenim dogovorom, zato meni, da ga bo pristojni organ z vsemi spremembami tudi registriral. Postavlja se vprašanje o možnosti izdaje bonov za regresiranje družbene prehrane. Mnenje je, da lahko delovna organizacija izda namenske bone za hrano delavcem, za katere iz objektivnih razlogov ni mogoče organizirati družbene prehrane. Šteje se kot objektivni razlog, da se zaradi narave dela ali obsega ali drugih dejstev ni mogoče posluževati uslug obratov družbene
ganizacijam mesečno poroča tako, da sproti spremljajo izvajanje svojih obveznosti.
ZAKLJUČEK
Iz' gornjega poročila je moč u-gotoviti, da se sredstva po načrtu zbirajo ter da tudi pri gradnji ni večjih zastojev, verjetno pa bo prišlo do delne prekoračitve rokov izgradnje, kar pa je tudi razumljivo in opravičljivo.
Franci Martinšek
prehrane. V steklarni nimamo obrata družbene prehrane v takem obsegu, da bi lahko organizirali prehrano za vse zaposlene, zato je tudi upravičeno, da se izdajo boni. V nobenem primeru pa se regres ne more izplačati v gotovini.
Komisija je sprejela stališče, da je za uveljavitev spremenjenih določb, ki se nanašajo na valorizacijo prvih dveh obračunskih skupin, na zneske za regresiranje prehrane in na možnosti obračuna nočnin brez predložitve računa važna sprememba sporazuma s 1. 10. 1972 brez posebnega postopka, tako, da bo samoupravni sporazum s spremembami stopil v veljavo za nazaj, v kolikor bomo dobili soglasje sindikata in verifikacijske komisije.
Spremembe samoupravnega sporazuma so odraz pogojev dela in poslovne politike, zlasti v tem, ker smo ob doseganju pozitivnih rezultatov nasproti nekaterim drugim organizacijam prišli v stanje, da zaradi pozitivne poslovne politike ne bi mogli dalje, zato je sprememba utemeljena, zlasti zato, ker nam še v večji meri omogoča razširitev materialne baze ob delnem povečanju sredstev za osebne dohodke. Vedeti pa je treba to, da moramo tako sredstva za osebne dohodke kot za razširjeno reprodukcijo ustvariti z lastnim delom.
IZVRŠEVANJE IN SPREMEMBE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
NOVA OBLIKA KOLEKTIVNEGA ZAVAROVANJA
V	preteklih letih so bili člani steklarne Hrastnik kolektivno zavarovani za primer nesreče, in sicer če je prišlo do smrti ali pa invalidnosti. Ta oblika zavarovanja je nudila ustrezajoče denarno nadomestilo dajatev glede na nevarnostni razred. Premijo v višini 2 din je plačalo podjetje v korist svojih članov iz svojih stroškov, tako da osebno od osebnega dohodka ni plačeval nihče.
V	letu 1972 je bilo izplačanih mnogo primerov delno iz naslova smrti, delno iz naslova invalidnosti. Ostali pogoji so se določili po splošnih pogojih, ki veljajo za nezgodno zavarovanje.
Poslovni odbor je obravnaval ponovni predlog zavarovalnice in se odločil za povišano obliko zavarovanja pocl nekaterimi novimi pogoji. Tako bo podjetje za vsakega zavarovanega (zavarovan je vsakdo, ki je v rednem delovnem razmerju in je član delovne skupnosti) plačalo premijo 5 din mesečno. Zavarovani so tudi učenci po pogodbi. Čeprav obstojijo zavarovalni razredi, se je odločilo, da se zavarujejo vsi člani za enoten riziko tako, da bi v primeru nastanka dogodka smrti ali invalidnosti dobili izplačano enako ne glede na to, da se po splošnih pravilih razvrščajo (upoštevajoč poklice)-zavarovanci v različne razrede. V primeru, da nastopi dogodek smrti vendar ne naravne, ampak smrti nesreče ali nezgode ali invalidnosti, bi se v takem primeru izplačalo za smrt 14.300 din in 28.600 za 100 %> invalidnost. Za samo smrt po bolezni pa se izplača kot dodatna oblika zavarovanja za prvih šest mesecev zavarovanja 500 din, za nadalje pa 1.000 din.
V	kolektivnem zavarovanju se za nezgodo šteje vsak nenaden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje v glavnem od zunaj in naglo na zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt, popolno ali delno invalidnost, prehodno delovno nezmožnost ali okvaro zdravja, ki zahteva zdravniško pomoč. Kot taki dogodki se zlasti štejejo: povozitev, trčenje, udarec s kakim predmetom ali ob kak predmet, udar električnega toka ali strele, padec, spodrsljaj, strmoglavljenje, ranitev z orožjem ali drugimi predmeti, ali z eksplozivnimi snovmi, vbod s kakim predmetom, udarec ali ugriz živali. Za nezgodo se šteje tudi zastrupitev prebavnih organov, zastrupitev zaradi vdihavanja plina ali pare, razna poklicna obolenja, okužbe, opekline, utopitev, zadavitev, mrčesni pik, preteg mišic, izpah, izvin, zlom kosti itd.
Za nezgodo pa se ne štejejo: vse navadne nalezljive ali poklicne bolezni, bolezni, ki nastanejo zaradi psihičnih vplivov in drugih bolezni, ki so naštete v splošnih pogojih. Zavaruje se le oseba od 15 leta do 70. leta starosti, katerih delovna zmožnost ni zmanjšana. Duševno bolne ali slaboumne osebe so izključene iz zavarovanja.
V	primeru nezgode izplača zavarovalnica zneske, ki so dogovorjeni v zavarovalni pogodbi, in sicer zavarovalno vsoto za smrt,
če je zavarovanec zaradi nezgode umrl, oziroma zavarovalno vsoto za invalidnost, če je zaradi nezgode pri zavarovancu nastopila popolna invalidnost. Odstotek zavarovalne vsote pa se izplača zavarovancu v višini, ki u-streza odstotku delne invalidnosti. V našem primeru ni zajeta dnevna odškodnina ali povračilo stroškov zdravljenja.
V zavarovanje niso vključene nezgode, ki nastanejo ob potre-
su.	zaradi vojnih dogodkov in mobilizaciji, udeležbe v oboro-
Večkrat smo v našem podjetju razpravljali o položaju in zaščiti žena in mladine. Ker je v podjetju zaposlenih veliko žena in ker je v steklarni triizmensko obratovanje v raznih oddelkih, so delale žene in mladoletniki tudi v nočni izmeni. Vemo, da je podpisan mednarodni sporazum o zaščiti žena in mladoletnikov, da ne smejo delati v nočnih izmenah. Za mladoletne, ki še niso izpolnili osemnajst let, so morali zagotoviti samo dvoizmensko obratovanje. Seveda so nastopile težave pri razporejanju teh, saj so morali drugi delati včasih po 14 dni ponoči. Mislim, da se je sedaj stanje že uredilo, da poteka proizvodnja normalno. Vprašanje žensk, ki delajo ponoči, je težje. Vendar je bil storjen korak, da v obratih brusilnice in slikarni.ee preidejo v dvoizmensko obratovanje. Brusilnica je morala preiti na dvoizmensko obratovanje
ženili uporih in vstajah, razen če je to opravljal na poziv članov SFRJ itd. Izključene so vse obveznosti, če je bil zavarovanec ob nezgodi pod vplivom alkohola ali če se izmakne možnosti ugotavljanja, ki so pomembna za upravičenost izplačila.
Zavarovanec, ki je zaradi nezgode poškodovan, je dolžan,, da se takoj zateče k zdravniku, da nezgodo takoj prijavi podjetju ali zavarovalnici, in sicer najpozneje v 60 dneh od nezgode. V primeru smrti imajp pravico
že po novem letu. Seveda pa takšna odločitev ni lahka, ker je obrat bil prej urejen na triizmensko obratovanje. Ponoči so predvsem delali delavci na razsvet-ljavnih izdelkih, stiskanih in vezalke stekla. V brusilnici je delalo 97 žena v nočni izmeni, seveda, če prištejemo še pregledalke, se številka pomakne čez sto. Potrebno bi bilo preurediti linije za brušenje, to so novi trakovi, ker smo morali delavce iz treh izmen prestaviti in razporediti na dve izmeni. Potrebno je bilo večje število brusnih miz, postaviti nove rezalne stroje, širše tekoče trake, ker je potrebno proizvodnjo dodelati sedaj v dveh izmenah. A vendar smo improvizirano napravili tako, da smo začeli po novem letu obratovati v brusilnici v dveh izmenah. Naj večji problem so tekoči trakovi, ker so bili že prej v slabem stanju. Potrebni so širši in močnejši, pred-
elo zavarovalne vsote dediči.
S tako obliko kolektivnega zavarovanja poskuša podjetje delno zagotoviti denarno nadomestilo ob nenavadnih dogodkih, ki močno bremene družine in posameznike. Verjetno je pravilno tudi to, da se je odločilo za enoten razred tako, da bo v primeru nastalega dogodka dobil vsakdo enako izplačilo ne glede na delovno mesto ali funkcijo, ki jo opravlja. Tudi taka oblika zavarovanja je odraz pravilne socialne politike do naših članov.
MLADOLETNIKOV
vsem na pogonu. Mislim, da so sedaj v delu in da bomo lahko postopno zamenjali trakove z novimi, boljšimi. Prestaviti smo morali tudi precej rezalnih strojev, saj nam eden stoječi stroj še manjka, imamo pa naročenega v delavnicah. Sedaj se je proizvodnja že malo ustalila, tako da težave sproti odpravljamo. Mislim, da bomo morali gotove stvari še izboljšati in preurediti, da bo proizvodnja stekla normalno. Mislim, da je pridobitev na zdravju in spočitosti delavcev ravno v tem, da se ponoči spočijejo, ker je za matere, ki morajo doma oskrbovati družino in otroke, delati še v nočni izmeni, res velik napor. Tudi vsi drugi imajo nalogo, da postopno prehajajo žene iz nočnega dela na dvoizmensko delo. Vendar povsod in na vseh delovnih mestih to gotovo ne bo možno zaradi raznovrstnosti proizvodnje.	Edo Germadnik
ODPRAVA NOČNEGA DELA ŽENA IN
NOVA NADOMESTILA
Statut skupnosti določa nov način odmere nadomestil invalidom
III.	kategorije. Po novem predpisu gre nadomestilo invalidu II. ali III. kategorije invalidnosti, če ima na novem delovnem mestu manjši osebni dohodek. Osnova za odmero nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu je razlika med povprečnim osebnim dohodkom, ki so ga delavci tiste skupine, v kateri je delovni invalid delal, dobili v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti, in povprečnim osebnim dohodkom, ki so ga delavci dobili v istem koledarskem letu v skupini, v katero je delovni invalid napoten na delo. To pomeni, da gre za popolnoma drugačno odmero, kot je bila v preteklosti. Razlika ni več odvisna öd OD invalida, temveč v celoti od primerjave skupin delavcev prejšnjega in bodočega delovnega mesta.
Če invalidnost ni posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, gre nadomestilo v višini .90 %: od osnove. Odmerjeno nadomestilo se delovnemu invalidu izplačuje do konca koledarskega leta, v katerem je postal invalid, v začetku vsakega naslednjega koledarskega leta pa se nadomestilo poveča za odstotek, za kolikor se je v organizaciji, ,v kateri dela invalid, v povprečju povečal osebni dohodek. Po odločitvi skupnosti pa se po določenem obdobju lahko nadomestila na
novo odmerijo. Pomembno je tudi določilo, da se nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu, priznana in odmerjena za čas do 31. 12. 1972, na novo odmerijo, s tem, da se za ugotovitev osnove upoštevajo osebni dohodki, doseženi v letu
1972.	To pomeni, da bomo morali izvršiti revizijo vseh odmer, določiti skupine delovnih mest pred nastankom invalidnosti za vsakega invalida in skupine de-
lovnih mest po nastanku invalidnosti za vsakega invalida in na tej osnovi izračunati ustrezno razliko oziroma nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka. Vsi tisti, ki prejemajo razliko, pa bodo od 1. 1. 1973 do 30. 6. 1973 prejemali razliko, kot jim je bila odmerjena v letu 1972. S 1. 7. 1973 pa bodo prejeli nove odločbe o novih nadomestilih po pogojih, ki so navedeni v statutu in obrazloženi v tem članku.
Poslovili smo se
Tako so se poslovili delavci in delavke iz skladišča stekla od tovarišice Rancinger Marice in tovariša Loznik Srečka
NOVO O BENEFIKACIJ1
Kot smo že predhodno obvestili kolektiv, zvezni in republiški zakon nista prinesla konkretnih določil glede zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem (benefi-kacija), zato dajemo članom delovne skupnosti izpisek iz statuta skupnosti Slovenije, ki obravnava delovna mesta in pogoje, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem. Ta določila so:
Zavarovalna doba, prebita na delovnih mestih, na katerih je delo posebno težko in za zdravje škodljivo ali na katerih zavarovanci po dopolnjenih določenih letih starosti ne morejo več u-spešno opravljati svoje poklicne dejavnosti, se šteje s povečanjem. Povečanje zavarovalne dobe je odvisno od teže in škodljivosti oziroma od narave dela in sme znašati največ 50 %.
Zavarovancem, katerim se zavarovalna doba šteje s povečanjem, se starostna meja za pravico do pokojnine zniža odvisno od povečanja zavarovalne dobe.
Za delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem zato, ker je delo na takem delovnem mestu posebno težko in za zdravje škodljivo, je mogoče določiti delovna mesta, na katerih se stekajo tile pogoji:
1.	da v zvezi z opravljanjem dela na delovnem mestu znatneje delujejo na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavca škodljivi vplivi kljub temu, da so bili na zadevnih delovnih mestih u-porabljeni vsi splošni in posebni varnostni ukrepi, ki jih določajo predpisi ter drugi ukrepi, s katerimi jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati;
2.	da opravljajo delavci delo na delovnem mestu v težkih in za zdravje škodljivih razmerah neposredno ob viru škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu;
3.	da dela na delovnem mestu v okoliščinah iz 1. in 2. točke tega odstavka isti delavec poln delovni čas, ki je za to delo določen. Pri tem velja za poln delovni čas tudi delovni čas, ki ne traja 42 ur na teden, če je za posamezna delovna mesta določen krajši delovni čas zaradi posebnih pogojev.
Za delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem zato, ker je opravljanje poklicne dejavnosti omejeno z dopolnitvijo določene starosti, je mogoče določiti delovna mesta v tistih poklicih, v katerih fiziološke funkcije organizma zaradi narave in teže dela v tolikšni meri pešajo, da delavcu onemogočajo nadaljnje uspešno opravljanje iste poklicne dejavnosti.
Zavarovalna doba se šteje s povečanjem zavarovancev, ki so v Jugoslaviji prebili skupaj najmanj 5 let na delu, na podlagi katerega so bili zavarovani in delali poln delovni čas, kot:
zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70 %,
vojaški invalidi I. kat. do 6. skupine,
slepi,
osebe, bolne za distrofijo ter sorodnimi mišičnimi in neuro-mišičnimi obolenji ali kot civilne žrtve vojne s telesno okvaro najmanj 70 % v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju.
Zavarovancem iz prvega odstavka tega člena se šteje vsakih 12 mesecev dejanskega dela, na podlagi katerega so zavarovani,
za 15 mesecev zavarovalne dobe, starostno mejo, ki je predpisana za pravico do starostne pokojnine (42. člen), pa se jim zmanjša po 1 leto za vsakih 5 let takšnega dejanskega dela.
Zavarovancem po tem statutu se všteva v zavarovalno dobo s povečanjem tudi čas, ko so bili zavarovani v pokojninskem ali invalidskem zavarovanju kot vojaški zavarovanci ali kot civilne osebe v službi v jugoslovanski ljudski armadi, izvzemši čas, ki ga je civilna oseba v službi v jugoslovanski ljudski armadi prebila v trupi in sicer ob pogojih in obsegu, kot to določajo predpisi, s katerimi sta urejena pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških oseb.
1.	Pooblaščenim uradnim osebam službe javne in državne varnosti oziroma delavcem na določenih dolžnostih v kazenskih poboljševalnih zavodih in zaporih se vsakih 12 mesecev dejanskega opravljanja take dolžnosti šteje za 16 mesecev zavarovanja.
2.	Izvršni svet na predlog republiškega sekretarja za notranje zadeve oziroma republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo določi pooblaščene uradne osebe oziroma delavce na določenih dolžnostih, ki se jim po prejšnjem odstavku zavarovalna doba šteje s povečanjem.
3.	Če pooblaščena uradna oseba oziroma delavec iz 1. odstavka tega člena uveljavi pokojnino po splošnih pogojih, se predpisana starostna meja zmanjša za 1 leto na vsaka 4 leta dejanskega opravljanja take dolžnosti.
Zavarovalna doba prebita na posebno težkih in zdravju škodljivih delih se povečuje tako, da se šteje za 14 oziroma 18 mesecev vsako koledarsko leto upoštevajoč pogoje na takih delovnih mestih.
Delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem in povečanje zavarovalne dobe na teh delovnih mestih določa skupnost s posebnim splošnim aktom. Torej to pomeni, da niti zvezni, republiški zakon, kakor statut ne določata nobenega delovnega mesta, na katerem se zavarovalna doba šteje s povečanjem, ampak bo to poseben akt skupnosti, ki bo v vsaki republiki posebej določil taka delovna mesta po ustrezajočem postopku. Pomembno je tudi določilo, da mora skupnost pred spreietjem takega akta dobiti strokovno mnenje ustreznih stro-kovnih zavodov in organizsimi o težavnosti in škodljivosti dela, o možnostih uvedbe varstvenih ukrepov, mnenie republiškega sveta zveze sindikatov in sekretariata za delo. V zvezi z delovnimi mesti, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, se sklene družbeni dogovor, v katerem se opredelijo kriteriji in osnove postopka za določanje takih delovnih mest, kako se plačujejo prispevki za večje stroške in kako se znižuje starostna doba.
Delovna mesta ugotovi posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavnik delovne organizacije, predstavnik skupnostCpredstav-nik občinskega upravnega organa. Njena naloga je, ugotoviti delovna mesta po postopku, ki ga določa statut.
Posebno pomembno je določilo
v prehodnih in končnih določbah, ki določa, da predpisi, veljavni 31. 12. 1972, ki določajo delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, povečanje zavarovalne dobe na teh delovnih mestih in pogoje za štetje zavarovalne dobe s povečanjem se za zavarovance po tem statutu začasno uporabljajo tudi od 1. januarja 1973
dalje. To pomeni, da bo do odločitve komisije oziroma uveljavitve splošnega akta skupnosti, kjer bodo našteta delovna mesta, ki se štejejo s povečanjem, v Steklarni Hrastnik še ostala be-nefikacija začasnega značaja. Z odločitvijo skupnosti na predlog komisije bo dokončno rešeno vprašanje beneficiranih delovnih mest.
V ♦ ! Hrasl niški ligaši \		jesenskem			' ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : /:
: delu sezone 1972/73					$ :
♦ REPUBLIŠKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA — J jesen 1972/1973				MOŠKI	! 12 1
♦ 1. Murska Sobota	7	6	1	32:14	
♦ 2. Ljubljana	7	6	1	33:11	12 J
♦ 3. Kemičar	7	5	2	28:21	10 t
t 4. Sava Kranj	7	4	3	23:23	8 !
♦ 5. Kajuh Ljubljana	7	3	4	22:26	6 ♦
♦ 6. Gradis Ljubljana	7	2	5	19:31	6 t
♦ 7. Lendava	7	1	6	17:33	2 !
♦	8. Novo mesto ♦	7	1	6	18:33	2 1
1 t SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA ♦ jesen 1972/1973		— ŽENSKE			
♦ 1. Alples	8 8	0	0	136:75	16 t
♦ 2. Steklar	8 7	0	1	108:75	14 t
♦ 3. Borec	8 5	0	3	99:74	10 t
♦ 4. Slovan	8 4	0	4	80:80	8 t
♦ 5. Gorenje	8 3	1	4	96:105	7 :
♦ 6. Simplex	8 3	0	5	77:100	6 :
♦ 7. Koper	8 3	0	5	67:93	6 :
♦ 8. Usnjar	8 2	1	5	68:90	s :
♦ 9. Sava $	8 0	0	8	67:111	i : : :
? REPUBLIŠKA MLADINSKA KOŠARKARSKA LIGA i jesen 1972/1973					
♦ 1. Rudar Trbovlje	14 12		2	970:737	24 1
♦ 2. Stadion Ljubljana	14 11		3	1124:845	22 :
♦ 3. Savsko' naselje	14	8	6	964:928	16 J
♦ 4. Domžale	14	7	7	761:872	i4 :
; 5. Hrastnik ? 6. Zagorje	14	6	8	742:774	12 {
	14	5	9	791:926	10 t
X 7. Kamnik	14	4	10	848:954	8 1
X 8. Ježica A	14	3	11	837:953	6 !
i LJUBLJANSKA PODZVEZNA NOGOMETNA ♦ jesen 1972/1973				LIGA — člani J	
1 1. Kamnik	11 8	2	1	25:8	18 ♦
♦ 2. Sava	11 8	0	3	30:13	16 ♦
♦ 3. Elan	11 7	1	3	20:9	15 ♦
♦ 4. Ihan	10 6	1	3	16:9	13 ♦
♦ 5. Domžale	11 5	2	4	14:11	12 J
♦ 6. Krim	11 4	2	5	14:15	io :
♦ 7. Cement 1876	11 4	2	5	15:21	10 ♦
♦ 8. Hrastnik	11 4	1	6	25:27	9 t
♦ 9. Bela Krajina	11 4	1	6	15:19	9 t
l 10. DOB	10 4	0	6	22:30	8 ♦
♦ ll. Rakek	11 3	1	7	14:21	7 t
♦ 12. Grosuplje	11 1	1	9	8:36	3 !
: t LJUBLJANSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA « jesen 1972/1973					: ♦ t
♦ ♦ 1. Hrastnik	10 8	2	0	44:9	18 1
♦ 2. Bela Krajina	11 7	1	3	28:20	15 t
♦ 3. Sava	10 6	1	3	31:16	i3 :
♦ 4. Kamnik	10 6	0	4	32:12	12 J
♦ 5. DOB	11 5	2	. 4	37:32	12 1
♦ 6. Cement 1876	11 4	3	4	15:17	
♦ 7. Ihan	11 5	1	5	20:25	u :
♦ 8. Elan	11 3	1	7	21:35	v :
♦ 9. Domžale	7 2	3	2	10:10	
♦ 10. Krim	9 3	0	6	14:23	6 I
♦ 11. Grosuplje	10 2	2	6	13:30	6 J
♦	12. Rakek ♦ * ► ►	9 1	0	8	5:37	2 t ♦ ♦
Delovni posvet organizatorjev rekreacije
Ta članek bi moral biti objavljen že v prejšnji številki našega glasila, vendar zaradi pomanjkanja prostora ni bilo moč objaviti vsega materiala, tako da so bili nekateri članki prihranjeni za druge številke našega glasila. Sicer pa sem mnenja, da je vsebina članka tudi sedaj aktualna.
Že v mesecu novembru 1972 je odbor za športno rekreacijo skupaj s predsedstvom ZM organiziral v Gorah delovni posvet forumov, ki skrbijo za razvoj rekreacije delovnega človeka v posameznih podjetjih in u-stanovah. Poleg predstavnikov organizatorjev so se posveta u-deležili sé nekateri drugi predstavniki. ki so sé ljubeznivo odzvali vabilu organizatorjev. Med njimi so bili Šrot Vera, zdravstveni dom Celje, Nastran Borut, Donit Medvode, Eberlinc Oto, Žalec, Klarič Ivo, Avtoopre-ma Ptuj, in Pikel Metod, 1BT Trbovlje.
Vsi omenjeni predstavniki so bili tudi udeleženci lanskoletnega tečaja organizatorjev rekreacije v Mozirju. Ideja o sodelovanju pa se je porodila ravno na tem tečaju. Medtem, ko so si gostje dopoldne ogledali tovarno, smo popoldne imeli posvet.
Namen posveta je bil, da se poleg tekoče problematike na področju športne rekreacije v podjetjih in ustanovah pomenimo o možnosti nadaljnjega razvoja rekreacije, potem, o pomembnosti in realizaciji TRIM športa za vsakogar in ne nazadnje tudi o športnem peteroboju gumarjev, železarjev, kovinarjev in steklarjev, ki bo, kot veste, letos pri nas. Žal pod zadnjo točko ni bila možna večja diskusija, ker ni bilo predstavnikov Jesenic, Save in pa Litostroja.
Udeleženci posveta so predelali naslednje točke dnevnega reda:
—	rekreacija —potreba —nujnost;
—	TRIM — šport za vsakogar;
—	DŠI — najbolj primerna oblika rekreacije;
—	Izleti, primerni za fizično in duševno rekreacijo;
—	športni peteroboj — izvlečki iz prakse.
Da je rekreacija prepotrebna za vsakega človeka, o tem ni dvoma, seveda pa je to za tistega, ki se ne ukvarja z nikakršnim športom, še toliko bolj. Udeleženci posveta so predlagali, da bi morale ustrezne zdravstvene službe narediti ustrezno zdravstveno analizo ljudi zaposlenih na posameznih delovnih mestih, iz katere bi bilo nato moč spoznavati, kakšno vrsto gibov rekreacije zahtevajo posamezna delovna mesta (poklici).
Prepričani smo bili, da bi bili rezultati takšne analize v današnjem času vse prej kot vzpodbudni. Dokler do takšnih in podobnih strokovnih rezultatov ne pridemo, pa moramo skrbeti za množično rekreacijo v vseh mogočih oblikah in na vseh razpoložljivih športnih in drugih objektih, smo menili udeleženci posveta.
V današnjem času so vsekakor ena najbolj primernih oblik in najbolj zanimive delavske športne igre, pa naj si bodo medobrat-
nega, občinskega ali pa meclko-lektivnega pomena. Primerno pa je, da pri tej obliki rekreacije skrbimo za množičnost in šele nato za kvaliteto. Paziti moramo, da se taka vrsta iger, predvsem medkolektivnega značaja, ne skomercializira in ne služi reklami posameznih podjetij in ustanov. V takem primeru igre izgubijo svoj prvenstveni namen — rekreacijo. Žal smo ugotovili, da temu še danes ni tako in da je mnogim podjetjem še vedno glavni cilj rezultat, pri čemer ne izbirajo sredstev za dosego le tega. Morda se je o takšnih in podobnih problemih še najbolje izrazil predstavnik Donita iz Medvod tov. Nastran, ki pravi: »Šport ne sme biti pravica manjšine,<! Z njegovim mnenjem smo se vsi prisotni strinjali.
V nadaljnji diskusiji smo prišli do zaključka, da pri organizaciji rekreacije manjka v prvi vrsti ljudi organizatorjev. Vsi prisotni gostje so organizatorji rekreacije v svojih sredinah. Največji problem pri njihovem delu je pomanjkanje časa. Po končanem osemurnem delu je treba rekreacijo organizirati in nato še praktično izvesti. Ta pa zahteva mnogo časa, posebno še, kadar so razno razna tekmovanja. Zato je bil eden od zaključkov posveta, da se je treba boriti za profesionalne rekrea-torje, če hočemo sistematičen razvoj rekreacije, ali pa že obstoječim ljudem nuditi nekaj ur tedensko, katere naj izkoristijo za organiziranje rekreacije in športnih tekmovanj. Sicer se lahko zgodi, da bomo dosegli ravno nasprotni učinek. Precej časa smo namenili razvoju TRIM športa za vsakogar. Čeprav smo o TRIM športu v našem glasilu že pisali, nam dovolite, da tudi sedaj izkoristimo priliko in o tem še nekaj več dodamo.
Kaj je TRIM? To je poziv, geslo, sinonim za rekreacijo. To je najširša akcija na področju humanizacije telesne kulture. Živimo v času, ko šport ne sme biti pravica manjšine (okrog 5 %) prebivalstva. Razbiti je treba klasično pojmovanje, da je šport rezerviran za tekmovalce. Analize, podatki, produktivnost, infarkti, vse to nas opozarja, da naredimo korak naprej in da začnemo pojmovati šport kot vsakodnevno potrebo in pravico vsakega človeka, ne glede na spol in starost.
Kaj je namen TRIM?
Gibanje TRIM oziroma geslo »šport za vsakogar« pomeni revolucijo na področju telesne kulture, ki ima za cilj, s pomočjo športa vrniti človeku vrednote, katere mu neusmiljeno jemlje sodoben način proizvodnje in življenja; pomeni vsestransko sposobnega sodobnega človeka.
KAT POMENI BESEDA TRIM?
Sama beseda TRIM je povzeta iz angleške pomorske terminologije in pomeni uravnovešenje tovora pred izplovitvijo ladje. Izražena v športnem izrazoslovju pa pomeni vitalnost in sposobnost človeka.
Priprava in organizacija TRIM ni treba da pripelje do novih organizacij. Vse aktivnosti morajo biti prostovoljne s poudarkom
na zadovoljstvu in zabavi. Trim je simbol, ki ima za cilj, da naredi šport zanimiv tako, da ga sprejmejo najširše množice prebivalstva.
Akcija TRIM mora odstraniti tekmovalni značaj športa, ali pa ga podati v novi obliki. Človek naj tekmuje s samim seboj. Če premaga sam sebe, mu je to še v toliko večje zadovoljstvo.
Trim koristi za svoje objekte naravno okolje, ki je odprto vedno in dostopno vsakomur.
Omenimo še nekaj osnovnih nenapisanih pravil TRIM:
—	osnovni cilj je, vrniti oziroma približati šport vsakemu posamezniku, to pa je izvedljivo le, če je osnovni motiv — zadovoljstvo;
—	popolnoma jasno mora biti, da je osnova akcije šport;
—	najvažnejše vprašanje je planiranje (kaj, kdo, kje in kako) ;
—	centralni del planiranja je organizacija, pogoj za uspeh na vseh področjih je sodelovanje.
Kot smo že uvodoma povedali, niso bili možni zaključki o poteku lanskoletnega peteroboja, ki je bil v Ljubljani. Vseeno pa so bili prisotni mnenja, da je treba to zvrst športnega udejstvovanja še naprej razvijati in negovati v duhu sodelovanja in rekreacije. Potrebno je uvesti poostreno kontrolo nastopajočih, da se izognemo morebitnemu neupravičenemu nastopu posameznikov za posamezna podjetja. Vsi prisotni so tudi obsodili izostanek predstavnikov Jesenic (kasneje so se opravičili) Save
Nekega deževnega jesenskega dne je bila v naš razred prine-šena okrožnica, ki je obveščala učence in učenke o možnosti vpisa v taborniško organizacijo, ki nosi ime: Partizanski odred »TEMNEGA HRASTA«. Hrastnik. Ker je bilo obvestilo prijazno in zanimivo, sem se naslednjega dne z nekaterimi prijateljicami napotila v taborniški dom in tam so nas sprejeli med svoje člane. Kaj kmalu smo se novodošli seznanili na vsakotedenskih sestankih o marsičem, kar nam do tedaj ni bilo poznano o taborni-kih.
Med ostalim smo se seznanili, kako je tabor naših tabornikov razdeljen na posamezne vode, med katerimi obstajajo različna imena. Tako smo se sošolke odločile, da se vključimo v taborniški vod, ki nosi ime »CIPRESE«, ki ga bo vodila tovarišica. Naši prvi sestanki so bili v začetku namenjeni spoznavanju z delom tabornikov, katerih geslo je: »S PRIRODO K NOVEMU ČLOVEKU.« Ob začetku vpisovanj novega članstva pa smo pristopili k reševanju taborniških nalog. Sedaj pa se naš taborniški vod »CIPRESE« že resno pripravlja za bodoče naloge, tako da bomo lahko v naslednjem letu kot tekmovalna ekipa nastopali. Delo, ki ga moramo do tedaj onraviti. zaenkrat ne predstavlja posebnih težav. Naučiti se bo potrebno Morsejevo abecedo in še eno abecedo, ki jo sestavlja-
in Litostroja. Sklenjeno je bilo, da' še ta podjetja obvestijo pismeno o rezultatih in poteku posveta. Ravno tako naj se izjasnijo o nadaljnjem sodelovanju, kajti sicer bomo primorani kooptirati nove zastopnike (udeležence peteroboja).
Dosti diskusije je bilo še okrog ostalih oblik rekreacije. Ne malokrat je problem tudi denar. Odgovorni forumi vse premalo poznajo potrebo rekreacije. Sredstev, vloženih v ta namen, nam ne bi smelo biti žal. Seveda pa je treba ta sredstva trošiti za organizacijo rekreacije, ki bo imela efektne in praktične rezultate. Tu se je mislilo predvsem na sredstva, ki so vložena v sindikalne izlete, katerih končni rezultat pa je največkrat negativen in razen majavih nog in bolnih glav ne prinaša večjega zadovoljstva. Ljudi je treba prepričevati, da jim to več škoduje kot koristi. Nekaj kilometrov peš hoje lahko več koristi kot pa dolgi izleti v avtobusih in avtomobilih. Seveda so to danes teze. ki marsikomu ne gredo v glavo. Vendar bo morda že jutri ugotovil in spoznal koristi pravilne in vsestranske rekreacije, katera pa bo v korist vsakemu posamezniku in družbi, v kateri živimo.
Posvet je bil zaključen z ugotovitvijo. da je treba takšnih posvetovanj še več, na katerih naj bodo izneseni konkretni problemi in z realnimi koristnimi zaključki in predlogi.
Jože Premec
jo gibi z zastavicami, nato pravilno postavljanje šotorov, določanje s kompasom, streljanje z loki na tarčo itd.
Posebna zanimivost med taborniki je tudi ta, da ima vsak član svoje taborniško ime. Vsak taborniški vod ima tudi svojega vodnika, njegovega namestnika, zastavonošo, blagajnika, bolničarja in urednika. Taborniki se ločujejo od članov drugih društev po svoji opremi, uniformi in emblemih, ki si jih vsak posameznik mora kupiti za svoje sodelovanje v taborniški organizaciji.
Ker taborniki zraven svojih društvenih nalog ne pozabljajo na družabno življenje, ki povezuje tabornika po vodih v skupni odred »TEMNEGA HRASTA«, zato so sedaj v polnem teku priprave za novoletni program. Tega sestavljajo uganke in igrice ter nekatere vesele točke, ki bodo popestrile novoletno rajanje.
Tako nekako potekajo vesele ure pri tabornikih vsak teden. Upamo, da bo naše delo v taborniški organizaciji doseglo za-željene uspehe, zato se bomo tudi v bodoče trudili tako, da doseže naš vod »CIPRESE« kot tekmovalna ekipa primerno uvrstitev na tekmovanju tabornikov v prihodnjem letu, ko bo potrebno dokazati, kaj vse smo se naučili v taborniški organizaciji.
Surina Darja 6a razred OŠ heroja RAJKA
Postala sem tabornica
Kegljači bratstva v II. slovenski ligi
Zaradi izrednega razvoja kegljaškega športa v Sloveniji je Kegljaška zveza Slovenije poleg I. slovenske lige ustanovila še dve II. slovenski ligi: vzhodno in zahodno. Prvaka obeh lig se bosta direktno uvrstila v I. slovensko ligo, iz katere pa izpadeta zadnje-uvrščeni ekipi, lahko pa tudi tri, če bi se v katerokoli drugo ligo iz slovenske lige vrnilo več ekip, to je kar dve. Kegljači »Bratstva«
ško tekmovanje popolnoma nekaj drugega, kakor prirejanje večjih in manjših turnirjev, da so v ligaškem tekmovanju točno določene obveznosti, katere je treba izpolnjevati do potankosti, če se želi doseči vsaj minimalen uspeh.
Drugo vprašanje, ki se postavlja, pa so najverjetneje finančna sredstva. Višina finančnih sredstev, ki so jih prejemali v pre-
Tudi invalidi še radi poslužujejo kegljišča za dodatno razgibavanje
telesa
iz Hrastnika bodo nastopali v II. slovenski ligi — vzhod, katere središče bo Celje, kjer bodo tudi vsi organi te lige. Vse ekipe bodo nastopale v disciplini 8 X 200 lučajev, določeno je osem kegljišč, na katerih bodo morale nastopiti vse ekipe.
V vzhodni II. slovenski ligli bodo nastopale naslednje ekipe: Carda in Radenska iz Murske Sobote, Lokomotiva in Maribor iz Maribora, Fužinar iz Raven na Koroškem, Slovenj Gradec, Aero iz Celja, Kovinar iz Štor, Hmeljar iz Žalca, Partizan iz Šoštanja, Partizan iz Trbovelj in Bratstvo iz Hrastnika.
Ekipe bodo nastopale po razporedu, ki ob času poročanja še ni znan, na naslednjih kegljiščih: Carda in Diana v Murski Soboti, Konstruktor v Mariboru, Zarja v Slovenj Gradcu, Ingrad v Celju, Žalec, Rudar v Trbovljah in Hrastnik.
Tako imamo v Hrastniku novega ligaša. V vodstvu »Bratstva« se verjetno zavedajo, da je liga-
Kegljanje, rekreacija za vsakogar, tudi za mlajše
‘"K '.j\
Kegljišče za Savo ima vedno dovolj tekmovalcev, pa tudi kibicev ne
manjka
teklih letih, nikakor ne bo zadostovala za normalno tekmovanje in treniranje. Vprašanje financ bo verjetno že takoj na začetku
zelo aktualno, saj lahko na osnovi razporeda kegljišč, kjer bodo tekmovanja (če se tu pomisli samo na dve potovanji v Mursko Soboto), takoj ugotovimo, da bo tu šlo za precejšnje prevozne stro-
ške, pa tudi drugi stroški bodo občutno večji. To vprašanje bo vodstvo kluba glede na kvaliteto in pomembnost tekmovanja zlahka rešijo skupaj s telesno-kultur-no skupnostjo v Hrastniku.
V zadnjem času lahko beležimo, da kegljači »Bratstva« delujejo dokaj aktivno, kar pomeni, da je to že tudi del priprav na prvenstvene borbe. Jasno je, da jim pomeni ligaško tekmovanje precejšnjo neznanko, zavedajo pa se, da ne bo lahko in da bo potrebno vložiti maksimalne organizacijske in druge sposobnosti, če bodo želeli ostati v ligi. Konkurenca, kakor nekateri trde, bo precej huda, to pa pomeni, da bo potrebno k ligaškemu tekmovanju pristopiti z vso resnostjo.
Kadrov, kakor nekateri trde, imajo sicer dovolj, potrebno pa bo še več treningov in resnosti, pa uspeh ne bi smel izostati.
Janez Strgaršek
Pogovarjali smo se
Prosim, če bi se predstavili,
SILVA OBERMAJER, rojena 17.
8.	1931 v Hrastniku. — Sem kontrolor stekla v brusilnici pri kozarcih. Sicer pa delam v Steklarni od leta 1947 dalje, kar niti ni nič čudnega. Izhajam iz steklarske družine, čigar tretja generacija dela v steklarni.
Obermajer Silva
Ste s svojim delovnim mestom zadovoljni?
S svojim delovnim mestom sem v glavnem zadovoljna. Glede medsebojnih odnosov v obratu se ne morem pritoževati, ker so tovariški in humani.
- Ste ena redkili žensk v našem podjetju, ki že vrsto let aktivno dela v samoupravnih organih in sindikatu. Kaj mislite o tem problemu, zakaj ženske pri nas niso aktivnejše na tem področju?
Mislim, da je glavni vzrok ta, da ženske niso aktivnejše, preobremenjenost z delom doma, ki zaposleni ženski — materi vzame ves prosti čas.
Poleg tega, da nimamo ženskega kadra, pa zadnje čase opa-
žamo, da tudi moških, ki bi bili pripravljeni delati in opravljati določene funkcije, ni. Kaj je po vašem potrebno storiti glede tega problema?
Ker to ni problem samo hrast-njške steklarne, je na to vprašanje konkretno težko odgovoriti. Mislim, da bi na to vprašanje dal najboljši odgovor kakšen član naše osnovne organizacije ZK.
Ste že kdaj slišali o temeljnih organizacijah združenega dela, kaj mislite o tem?
O temeljnih organizacijah združenega dela sem že dosti slišala in menim, da lahko precej pripevajo k stabilizaciji našega gospodarstva.
Ali imate kakšno pripombo na delo samoupravnih organov, je sodelovanje med njimi in družbenopolitičnimi organizacijami v redu?
Na delo samoupravnih organov nimam posebnih pripomb, mislim pa, da bi v samoupravne organe volili več članov ZK in da bi seznanjali delavce s pravicami in dolžnostmi samouprav-Ijalcev.
Ste članica odbora za družbeni standard in stanovanjske zadeve. Kaj lahko rečete o delu odbora in o problemih, ki so vezani na njegovo delo?
Mislim, da je delo odbora težko in odgovorno, ker je dosti perečih stanovanjskih problemov, a stanovanj primanjkuje. V takih primerih moramo člani odbora biti pošteni in nepristranski.
Kaj si želite v novem letu 1973?
V novem letu si želim, da bi tovarna dosegla čimveč delovnih uspehov, da bi se vsem zaposlenim zvišali osebni dohodki. Poleg tega želim tudi, da bi bili medsebojni odnosi v letošnjem letu na isti ravni kot lani.
Tovarišica Silva, za tale pogovor najlepša hvala in pa mnogo osebnega zadovoljstva, sreče in zdravja pri vašem delu.
ZANIMALO VAS BO
Prišli v podjetje
Zaletel Viljem, cizeler; Povod-nik Franc, strojnik v kotlovnici; Glavač Franc, IV. nabiralec; Tu-šer Silvo, menjalec modelov; Mihalič Terezija, čistilka v strojar-ni; Gašparut Boris, menjalec klešč; Kovač Vladimir, menjalec klešč; Mastnak Ivan, menjalec modelov; Kovač Mirko, menjalec modelov; Simič Drago, menjalec modelov; Cufurovič Latif, odna-šalec; First Ana, odnašalka; Co-banovič Stana, odnašalka; Kuhar Stanislav, vzdrževalec v 302; Že-kar Silvo, odnašalec; Podmenik Darko, odnašalec; Laca Mihael, menjalec klešč; PejČovič Miloš, menjalec klešč; Zupanek Ilinka, čestilka v slikarnici.
Odšli iz podjetja Na lastno željo
Petauer Eleonora, pomožna delavka v brusilnici; Zatler Boris, odnašalec; Vidjen Tomislav, do-stavljalec stekla; Žibret Danijela, odstranjevalka robov; Pucelj Janez, nabiralec stekla; Baljko-vič Tatjana, pomožna delavka v brusilnici; Mekše Zdenka, skladiščna delavka; Podlunšek Zdenka, tehnični risar; Goršek Štefanija, kontrolor stekla; Ramšak Franc, nabiralec stekla.
Samovoljno zapustili delo
Lovrenc Janez, IV. nabiralec stekla; Gumzej Ivan, IV. nabiralec stekla; Semec Ema, odnašalka; Bašič Ismet, odnašalec stekla; Kralj Zlatko, odnašalec; Sluga Srečko, odnašalec; Cesar Karl, odnašalec; Mastnak Ivan, odnašalec; Delič Faketa, odnašalka; Kristanc Alojz, dostavljalec modelov.
Odšli v JLA
Pustišek Dušan, električar; Gašparut Boris, menjalec klešč; Kovač Vladimir, menjalec klešč; Jamšek Darko, električar; Pust Martin, kovinostrugar; Košič Franc, ključavničar; Hohkraut Jakob, nabiralec stekla; Abunar Franc, nabiralec stekla; Jelako-vič Ivan, nabiralec.
Izključen
Hrastelj Albin, dostavljalec modelov.
Poročili so se
Musar Majda, izpihalka in Bajda Martin; Sebasu Zvonka, pomožna delavka v brusilnici in Be-raus Rudolf, mizar; Šumej Vera, vezalka in Deželak Stanislav, si-totiskar; Brglez Alenka, odnašalka in Spitaler Emil, pomožni delavec v delavnicah; Kmet Marija in Mrak Branimir, nabiralec stekla; Spitaler Brigita, kontrolor stekla in Hubman Valentin, nabiralec stekla; Babič Mihaela, odnašalka in Brečko Janez, krogli-čar; Hasikič Kada, odnašalkaTn Fazlič Mehmed.
Prirastek v družini
Hudi Viljem, krogličar — sina; Hribšek Štefanija, čistilka — sina; Smodiš Bojan, strugar — hčerko.
ODŠLA SEM V POKOJ
Neverjetno hitro beži čas, zdi se mi, da še ni dolgo od takrat, ko sem se — še ne 14 let stara deklica — zaposlila pri Steklarni Hrastnik.
Želela sem po končani osemletki še naprej hoditi v šolo. Toda 1. 1936 to ni bilo tako lahko, oziroma enostavno. Ni bilo za nas delavske otroke ne štipendije, niti ni bilo brezplačnega šolanja. Torej malokomu je bilo takrat možno misliti na kaj drugega kot na to, da se čim preje zaposli. Zlasti takim, kjer je bila številnejša družina.
Zaposlila sem se v Steklarni Hrastnik v brusilnici ter morala že takoj delati tudi na nočni izmeni. Seveda je bilo to takrat precej težko zame. kakor za vse druge mlade deklice. Toda, dokler si mlad, vse gre, nič ni nemogoče. Kasneje so me dodelili k pregledu stekla. To delo sem opravljala vse do leta 1942. Takrat in poprej smo z nekaterimi zavednimi tovariši opravljali še aktivistično delo ter se tajno borili proti okupatorju. Težki, vendar lepi so spomini na ta leta! Razumeli smo se ter si drug drugemu pomagali.
Kasneje, v osvobojeni Jugoslaviji smo mladinci bili vključeni v SKOJ ter smo poleg vsakda-
njega »šilita« v tovarni pomagali obnavljati našo porušeno domovino. Tudi sodelovanje pri dramski sekciji SVOBODE II mi je pustilo lepe spomine, vse je bilo opravljeno z veseljem in zadovoljstvom.
V steklarni sem delala na raznih delovnih mestih, zadnja leta pa sem bila zaposlena v skladišču gotovih izdelkov pri eksportu. Delo me je veselilo, razumela sem se z vsemi, ki so delali v mojem delokrogu, pa tudi z meni nadrejenimi tovariši.
Res, lepo je dokler si mlad, veseliš se dela in uspehov, sploh ne opaziš, kdaj in kako se polagoma umika mladost. Tudi zame je prišel čas odhoda v zasluženi pokoj. Zapustila sem svoje drage sodelavke in sodelavce. Imela sem vse zelo rada ter boin vedno vesela, če bom imela priliko se srečati z njimi.
Ob tej priliki se danes prav lepo zahvaljujem vsem za prisrčno pripravljeno odhodnino in lepa darila. Vsako slovo je težko, a najtežje je slovo od ljudi, ki jih imaš rad.
Želim vam vsem v skladišču gotovih izdelkov, prodajnem oddelku. komerciali, na vseh delovnih mestih, kjer sem kdaj poprej delala, ter vsem, ki me po-
znate, še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu ter osebnega zadovoljstva.
Celotnemu kolektivu, organom upravljanja in sindikatu se s tem v svojem in imenu ostalih, ki so v minulem letu stopili v zasluženi pokoj, najlepše zahva-
ljujem za lepo pripravljeno poslovilno slovesnost v upravnem poslopju in poklonjeno odpravnino.
Kolektivu in vsem samoupravnim organom želim še večjih u-spehov v bodoče.
Marica Rancinger
ČESTITAMO
Stanislav Kirn, rojen 14. 10. 1940, je diplomiral na organizacijsko proizvodni smeri Višje šo-
le za organizacijo dela v Kranju in s tem pridobil višješolsko strokovno usposobljenost.
Imenovani je zaposlen v Steklarni Hrastnik že več let in si je v času, ko je bil razporejen na ustrezajoče delovno mesto v pripravi dela, pridobival strokovno znanje s tem, da je predhodno končal srednjo šolo, nato pa se je vpisal na višjo šolo za organizacijo dela. Kljub temu, da je prevzel delovno mesto vodje priprave dela, je uspešno nadaljeval študij na šoli in v izredno hitrem času študij tudi dokončal. Če u-poštevamo, da se je vpisal v letu 1969—1970 in da je v letu 1973 v mesecu januarju študij končal, pomeni, da je vrsto izpitov in preizkušenj opravil v zelo kratkem roku. V tem pogledu lahko služi kot vzor ostalim.
K doseženemu uspehu mu iskreno čestitamo!
LETO SE JE ZASUKALO MOKROG
..... in zopet smo mislili le
na to, kje in kako bomo silvestrovali. Ko je zunaj mraz in imaš nekoga, da mu sežeš v roko, je življenje mahoma brez težav in povsod se prižge vse polno želja. Zgodi pa se, da je tudi med veselimi ljudmi človek, ki je sam in takrat ga mine vse veselje do silvestrovanja....
Zora se je zelo veselila novoletnega plesa v mladinskem klubu. Že dve leti ga je praznovala v bolnišnici, sedaj pa je bila med svojimi prijatelji. Saj se v bolnišnici ni slabo počutila, toda dom je le dom.
Končno je prišel tako težko pričakovani večer. Za to priložnost je oblekla pravo večerno obleko. Kako vitka je bila v njej.
Tista njena hiba........ne, prav
nič se ni poznala. Nasmehnila se je. Še naličila se bo in tako bo počakala Nado, ki pride okrog pol desetih......
V klubu je bilo vse okrašeno, pravo praznično vzdušje. Mladina je prihajala v vedno večjem številu. Tudi ansambel jè že igral najnovejše skladbe. Dekleti sta se vsedli za prazno mizo in naročili sok. Že so se jima pridružili znanci in vnel se je živahen pogovor o vsem mogočem. Zori so od sreče in veselja žarela lica. Ob desetih se je začel ples. Nada je takoj dobila soplesalca, Zora pa je obsedela za mizo. Ozirala se je na vse strani in gledala, če bo kdo prišel ponjo. Pa ni bilo nobenega. Mar je nihče ni opazil, ni nihče uganil njene želje, medtem ko se je pogovarjala z njimi? V začetku se je tolažila, da je še daleč
do konca noči........Vso noč bo
plesala, vso noč........ si je za-
gotavljala takrat, ko je bila še_v beli postelji in je smela gledati le v televizijski ekran....
Srknila je osvežilno pijačo in
se ozirala po znanih in neznanih obrazih. Dobro razpoloženje jo je zapustilo. Vrnila se ji je misel, kaj če vsi mislijo na aparat, ki ga sicer vsak dan nosi in menijo, da ne sme plesati. Pri srcu jo je zabolelo. Kako lepo bi bilo v bolnišnici — tam si enak med enakimi in če si le »pokreten«, pa čeprav z berglo ali v mavče-vem oklepu, plešeš, noriš v hrupnem veselju ....
Obraz se ji je pomračil, oči zameglile. Vsa sreča je minila. Dvignila se je in poiskala Nado. Razložila ji je, da ji je slabo in da mora na vsak način domov. Čez Nadin obraz je hušknila temna senca in Zori se je za hip zazdelo, da jo je razumela.i Toda Nada: »Res greš? Škoda, boš šla sama?« je dejala in že ji je pomahala v pozdrav, njeno-telo pa se je enakomerno zibalo v ritmu.
Zora je odhitela proti domu. Skoraj stekla je v svojo sobo, kar oblečena je zaspala. Še v spanju so jo oblivale grenke solze.
Milena Jermančič
Odšla v prerani sem pokoj, a srce tega ni hotelo, toda kruta je usoda prek trpljenja me vodila.
A jaz natančno bom izpolnjevala navodila morda, morda bom pa kdaj ozdravela in se zopet
bom lahko med vas vrnila.
L.	T.

NAGRADNA KRIŽANKA
M	POVEST ZA OTROKE, KI JOJEPREDVA JALA LJU8-LJANSKATV	VETRNI JOPIČ	MESTO V ITALIJI VZHODNO OD GENOVE	STARO MESTO V SZ, SEDAJ KALININ	ODRSKA U--PRIZORITEV	SLOVENSKI GLEDALIŠKI IGRALEC (TONE)	ŠVICARSKI PRA KANTON	UNIFORMIRAN STREŽNIK	AVGUST CESAREO	PEVKA PAVONE	OTOČEK V INDONEZIJI OB OTOKU JAVA	ČAJNI KUHALNIK	TONA	M	GIZDALIN, NADUTEŽ	GRŠKI FILO-ZOF IN MA* TEMATIK (IZREK!)	LJUDSKA TEHNIKA	IVO JAN	TELUR
PRIVRŽENEC PAfiTlKULA RIZMA														METROPOLA DALMA* CUE GUSTAV KRKLEC					
SLOVESNO USTO : LIČENJE													RAZKRA-JANJE OR* GANSKIH SNOVI						
POLJSKI ASTRONOM (NIKOLAJ)									TOVARNA AV* T0M0BIL0VV MARIBORU RDEČKASTA KOVINA								KRAJ OB DES* NEM BREGU SAVE MED LITIJO IN ZAGORJEM	TVOREC MADŽARSKE NACIONALNE HIMNE (FERENC)	DESNI PRI* TOK REKE MOSEL* VlRV FRANCIJI (NAŠA PISAVA)
GORA V TURČIJI							ZNANO ZD* RAVILIŠČE BLIZU PADOVE POVELJE						PREBIVALKA V ZDA	RTV BIS* KAJSKEM ZALIVU MESTO V BOSNI					
KRALJEVIČ IZ„MAHA8 HARATE”				POKRA* JINA V GRČIJI	SILA, POTREBA					SLIKANJE Z VODNIMI BARVAMI 00 MINUT					MESTO V NDR				
					SLOVENSKA PEVKA (MAJDA)										BLAZIN JAK				
ODPADEK PRI KLESANJU								KONSTANTIN USINSKI TORINO			BOJEVITA, „HUDA ZENSKA								
GRAM		KIRURQ PRASTARI PREBIVALCI OB DOLNJEM EVFRATU									VLAČILEC ZA manjSeto- VOR.LADJE TEMNI DEL DNEVA								
VISOKA IGRALNA KARTA			IVAN POTRČ			MOŠKO IME						ŽENSKO IME							
			grški bog TRGOVINE IN GLASBE			DRŽAVNI, OSIGURAJUCI ZAVOD						DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI							
HIDRO* CENTRALA NA DRAVI							DELAVEC V LIVARNI	KLADA ZA SEKA* NJE DRV	SLOVENSKI KIPAR (JOŽEF)	ČLOVEKU PODOBNA ŽIVAL ŽENSKO IME						GRAFIK JUSTIN	DIŠEČE MAZILO	MAKEDONSKI NARODNI HEROJ (CVETAN)	IZOLACIJA, OSAMITEV
NAZIV				0KREPČILNA PIJAČA	MAJHEN OLTAR									GOSTIL* NICAR	TRENER JAPONSKIH TELOVADCEV				
					DRŽAVNA BLAGAJNA										ZNAMKA NA* s J H FILMOV				
PRlPAD* NICA KAVKASKE^A LJUDSTVA											FRANCOSKI PRIPOVEDNIK VELIKAN RENESANSE								
MORNAR, KI VODI LADJO						CILINDER					SLUŽBENA OBLEKA OTTO K RAG								
MAKEDONSKA HEROINA C VERA )						OPERA SERGE-JA RAHMA* NINOVA						NAJVEČJI OTOK V KVAR* NERSKEM ZALIVU				DOMAČIJA			
sestavil; KARLI DREMEL	REKA SKOZI MÜNCHEN					RACMAN						OČE				GARDNER			
LAKOTA
Marko je na lastne oči videl, kako je iz kurnika lisica odnesla kokoš za grmovje.
Brž je stekel k mami:
— Mama, lisica je bila tako lačna, da je pojedla kar kosmato kokoš!
PREDREFERENDUMSKA
—	Oča, kako ste dočakali 100 let?
—	Sinko, denarja ni bilo, da bi šel k dohtarju!
»Kako je krščencu ime?« vpraša župnik.
»Janez Jurij Ferdinand Kristijan Medved,« odgovori ponosni oče.
Župnik se obrne k cerkovniku: »Več vode, prosim!«
— 0 —
Lais, znana kurtizana, je bila nekaj časa ljubica sofista Aristi-pa.
Nek prijatelj je Aristipu dejal: »Saj te vendar sploh ne ljubi!«
Filozof pa se je nasmehnil: »Tudi vino in ribe me ne ljubijo, pa jih kljub temu uživam.«
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko v novoletni številki »Steklarja« smo do določenega roka prejeli 98 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada 30 din: JELENC Miha;
2.	nagrada 20 din: VOGRINC Rezi, upokojenka;
3.	do 7. nagrada po 10 din: KLENOVŠEK Franc, upokojenec, DRAGAR Danilo, BUKOVŠEK Danica, POKRAJAC Krista, BRA-DAŠEVIC Pero.
NAGRADNA KRIŽANKA
Za pravilno rešitev nagradne križanke razpisujemo. Z. nagrad;
1.	nagrada	30 din
2.	nagrada	20 din
3,4° Zagrada	10 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do torka 20. 2. 1973.
PRAVILNA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: voščilo, tros, vek, zdravje, remi, oro, Sidki, lik, sklon, T. L., Agripa, trata, aar, Edo, pomnik, ustavna dopolnila, sredek, R. B., Oka, sat, erg,
M.	R., gema, E. C., violina, Onon, HavajC ostanek, Sirk, erar, obi, Tito, Milena Dravič, Boris, Atena, nuvan, platana, koža, kosec, Ubi-ratan.
PRI KRSTU
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage Marije Keiner, se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, ji podarili vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevcem in godbi Svoboda II, Hrastnik in govorniku za njegove poslovilne besede.
Žalujoči: otroci z družinami, Karli z družino in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage mame in stare mame
PETRIN JOŽEFE
se zahvaljujem sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalne besede in dali venec ter nam na vsakem koraku pomagali, zahvaljujem se govorniku za poslovilne besede, godbi in pevskemu zboru Svobode II ter vsem, ki so drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti na dolsko pokopališče.
Žalujoči: mož Bernard, hči Marihen z družino in ostalo sorodstvo