PIemenito maščevanje. (Konec.) Zopet je preteklo nekaj let po tem dogodku. Papežev poslanik v Beneventu, Joahim   Pecci, sedi  za  svojo  pisalno mizo in prebira poročila, katera je ravnokar prejel iz Rima. Pri nekem po-ročilu hipoma osupne.   Bere še enkrat, bere še tretjič.   Toda bral  je prav. Poročilo pravi, da so   ujeli   nekega  Baldomira  C, ki  se  je  zarotil   zoper sv. očeta Gregorija XVI. Bil je tudi vodja upornikov. Zaprt je sedaj v ječi. kjer čaka obsodbe in hude kazni. Ljubeznivi obraz Peccijev se zresni. Globoka žalost in potrtost mu leže na obraz. V bridke misli zatopljen nasloni glavo na roke in se zamisli. Kakor da je sklenil   nekaj važnega,   pokima z glavo,   vstanc  in   reče svojemu tajniku: ,,Važno opravilo   zahteva, da  takoj odidem v Rim.   Nujne  posle  kar sami rešite. Vrnem se v kratkem.1"
Dve uri potem je bil Joahim Pecci na potu v Rim. Papež Gregor XVI. rad dovoli, da sme ljubljeni Pecci takoj pred njega. »Kaj želiš, moj sin?" ga nagovori prijazno. »Kaj te je pripeljalo sem k natn brez naše vednosti?"
»Sveti oče, nujno prošnjo imam. In sicer prošnjo za milost; ne sicer zase, ampak za druge.1"
,,Ako mogoče, je naše največje veselje, da   uslišimo  take   prošnje   in delimo milost. Za koga prosiš?"
—    22    —
nSveti oče, za Baldomirja C."
Obraz sv. očeta se stemni. Oloboka žalost zresni poteze obraza.
,,Ali veš, kaj je storil ?"
,,Da, zarotil se fe zoper vašo svetost."
BIn vendar prosiš zanj ?"
,,Da. Poznam blago srce vaše svetosti, ki tako rada deli milost ne-srečnim."
^Zakaj pa prosiŠ zanj ? Ali je tvoj prijatelj ?"
,Ne, moj sovražnik!"
,,Tvoj sovražnik — in ii si vendar prihitel v Rim prosit zanj milosti?"
nDa, sveti oče "
Ginjen odloči sveti oče: ,,Naj ti bo, kar prosiš."
Pecci se globoko prikloni papežu. V znak spoštovanja mu hvaležno poJjubi nogo in odide.
Baldomir C, ujet zarotnik zoper papeža Oregorja XVI., je sedel v temni ječi, uklenjen v težke verige na nogah in rokah ter srdito gledal predse, ko so se odprla vrata ječe in je vstopil Joahim Pecci.
nKaj želiš?", zarohni hudodelnik. "Si me prišel zasmehovat? Vun! Sicer te zadavim!"
Mirno stopi Joahim Pecci k jetniku.
,,Prinašam ti pomiloščenje. Vendar v papeževi deželi ne smeš ostati. Tu na potrebnega denarja, da takoj zapustiš deželo in v tujini začneš novo življenje."
^Pomiloščenje mi prinašaš? Tebi se imam zahvaliti za to milost?" vpraša osupnjen ujetnik napol glasno.   Spoznal je namreč svojega rešnika.
Pecci molči. Jetničarju namigne, naj jetnika oprosti verig. Na mizo položi denarnico in hoče molče oditi.
Baldomir, oproščen verig, plane za njim, pade predenj na kolena in glasno ihteč ne more druzega izpregovoriti nego:
.,Odpusti! Odpusti!"
Joahim Pecci razprostre nad njim roke in ga molče blagoslovi.    A".