V:lroki hirania jelke na Logaški in Rakitniški planoti Dr. Maks W rab er (Ljubljana) Zaradi posebnega načina gozdnega gospodarjenja, ki je zatiral o bukev in pospeševalo jelko, so danes ogromne površine našega Notranjskega Krasa pokrite z gozdovi, v katerih prevladuje jelka. Na splošno je biološko stanje jelke v teh gozdovih, ki niso čisto prirodni, zadovoljivo. Jelka ima dober prirastek in se izdatno naravno podmlaja, nima pa povJsod zadostne življenjske odpornosti, zaradi česar jo napadajo razne bolezni _ in škodljivci. Tako je znano, da v velikih gozdovih Log~ške in Rakitniške planote jelka močno hira in nazaduje. Lansko jesen so člani Gozdarskega instituta Slovenije raziskovali jelkove go:zdove v okolici Borovnice, posebej na Srebotnjaku. Njegovo severno pobočje pokrivajo v nadmorski višini 500-700 fi pretežno jelkovi gozdi, ki so ponekod čisti, drugod bol j ali man j mešani z bukvijo in imajo po večini prebiraIno strukturo. V teh gozdih jelka močno hira za rako'm in je polna ome1e. Ogled sestojev je pokazal, da so tam podnebne in talne razmere dovolj ugodne za razvoj jelke, ki se dobro podmlajuje ter hitro raste v višino in debelino. Toda višinska in debelinska rast se sorazmerno zgodaj in skoraj na mah ustavi, drevo dalje le še životariT boleha in propada. Na svežih panjih in hlodih je bilo možn() pobliže ugotoviti potek rasti jelkovih dreves (r.astni ritem). Pri starejših ' drevesih, ki so se že davno preživel al se dado v večini primerov razlikov~fi tri rastne dobe (vegetaci j ske faze): a) počasna začetna rast, ko je bilo mlado drevo zastrto .po obršah zgornjega drevja; . b) burna srednja rastna doba, ko se drevo (kapnik) sprosti zasti- rajočega krova ter se z vso silo požene v višino in širino; c) silno počasna zaključna rasti ki pomeni skoraj popoln rastni zastoj, ko drevo samb še vedno životari in · umira. Te tri rastne dobe v življenju drevesa nas močno spominjajo na rast dreves v pragozdu, samo da je tam prva r~stna doba še dolgotrajneiša in rast še počasnejša, da je prehod iz druge d-obe v tretjo manj oster in da je trajanje rasti v njej znatno daljše. V tretji rastni dobi jelkovo drevje nad Borovnico najbolj oboleva za rakom, saj ga skoraj ni starega drevesa, ki bi ne bilo polno rakastih bul. Oholelo drevje redna napada v hudi meri tudi bela ornela (Viscum abietis). Zgodnji in nenadni zastoj rasti se javlja v starosti okrog 40-50 let, ko bi moralo imeti drevo še dolgo časa najboljši prirastek. . Glavni vzrok temu pojavu je v talnih razmerah. Čisti in mešani gozdni sesto-ji na Srebotnjaku imajo v glavnem dolomitno talno pod- lago, ki je precej krhka in krušna, Pod slojem rodovitne prsti leži 201 matična podlaga - drobljivi, peščenasti dolomit, ki je za drevesne korenine tako rekoč neprodiren, Humozni sloj je sicer prav rodoviten in ugoden za rast drevja j toda preplitev, povprečno 15-30 cm debeL , ':.,<-,,> , Q. ~ hu.mo1.ui ~loj , /.~ b - d.olo,"~rT1o. rodtQ.gD. Slika L Dokler je jelka mlada in se njene ko~ ren ine razraščajo v razmeroma plitvem humoznem sloju (al. ima velik višinski in debelinski prirastek (Odg.) . Q ~ humo:z.ni !>loj 1, • d.olo!ttihlC4. roclt lJ..9 u Slika 2 . . V dobi normalno najboljše rasti zadene jelka na plitvih tleh na neprodirno dolomitno podlago (bl. ter začne pe~ šati in hirati. Zaradi prešibke zakore- ninjenosti pojema življenjska moč jelke, ki zato podlega raku in beli omeli (Orig,), Dokler se drevo zakoreninja v tem dobrem humoznem :sloju, zaje- majoč iz njega potrebno hrano, je njegova rast zelo živahna in urna, Ko pa zadenejo korenine ob neprodirno dolomitno podlago, v kateri bi se morale globlje razrasti, zasidrati in okrepiti, začenja rast drevja 202 naglo pešati in kmalu docela preneha. Drevesa, stara 100-150 let, ne presegajo višine 20-25 m in imajo v prsni višini komaj pol metra premera. Zadnjih 50-100 let niso imela skoraj nobenega prirastka več in so samo še životarila in hirala. Zaradi prehitre rasti v mladosti ima drevje premajhno življenjsko odpornost, zato v času rastnega zastoja kaj hitro oboleva za rakom. Deblo in vejevje je bulasto, vrh pa nenaravno odebeljen, ves grčast in zverižen od rakastih buL Za razvoj raka, ki ga povzročajo gliv ice (Melampsorella caryophylIa- cearum), je razen majhne biološke odpornosti dreves prav ugodna tudi velika zračna vlažnost teh ' gozdov, Bolno in opešano drevo nudi seveda kaf ugodno podlago za vsiljivo zajedaIko - omelo, ki se po bolehavem drevju bohotno razširja in še bolj slabi njegovo že itak šibko življenjsko silo. V starejših sestojih ga skoraj ni drevesa brez raka, vrhovi pa so tako na gosto posejani z grmiči omele, da v njih komaj razlikuješ posamezne veje, . - Te ugotovitve niso samo z gozdarsko-znanstvenega vidika zani- mive, marveč so tudi velikega praktičnega pomena za gozdno gospo- darstvo (prebi