OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrsiine tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 6, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 27
IVOV GROB
THOMAS BONFICH
Preminil je Thomas Bonfich, star 57 let, stanujoč na 2448 Kenilworth Ave., Cleveland Heights, Ohio. Rojen je bil na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Bil je član društva št. 14 HBZ.
Tukaj zapušča soprogo Josephine, sina William in brata Johna. Pogreb se vrši v petek popoldne ob 1. uri iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda pod Vodstvom Golubovega pogrebnega zavoda.
Detroit v pomanjkanju dela--Cleveland pa delavcev
Približno 8,000 nadaljnih delavcev bo potrebnih okrog 15. marca letošnjega leta v trgovini in industriji v območju Cleveland. Prvega februarja je bilo zaposlenih 630,000, j oziroma 2000 manj kot na vrhuncu zaposlitve neposredno po vojni.
Pomanjkanje se čuti na poljuf
Richman družba znižala cene oblekam
Splošno poznana Richman Bros. družba, katere tovarna za izdelovanje moških oblek in su-kenj se nahaja na E. 55 St., je P'^ed par dnevi potom svojega predsednika George Richmana Naznanila, da bo znižala cene oblekam za $3. Znižanje cen je stopilo takoj v veljavo. S tem korakom je družba vzpostavila y svojih 67 trgovinah sirom de-26le cene na raven, ki je bila v Veljavi pred zbruhom nemirov ^ Koreji. Nove cene Richman °blek so torej $34.50, $39.50 in $#.50.
Predsednik Richman je ob ob-j&vi o znižanju cen izjavil, da to nikakršna razprodaja oblek, ^%pak splošno znižanje cen. Pojasnil je, da slab biznes, ki je Prevladoval v splošnem v tej vr-sti trgovine že od marca 1951, 3® Vzrok temu znižanju. K temu Koraku je pripomoglo tudi zni-^^nje cen volni.
Cene Richman oblekam so bile ^višane za $3 v decembru 1950.
znižanjem sedaj pa upa pred-^Gdnik Richman, da se bo zlasti Pi^ipomoglo prebivalcem okra-J'^v, kjer trpijo občutno brezpo-®elnost (kot na primer v De-oitu), kjer se civilne produk-ni še moglo spremeniti v ? ^ambna dela. To pa je obenem, je rekel Richman, najnižja v na katero je sploh mogo-znižati cene z ozirom na da-^snje razmere.
strokovnih delavcev. Gre za moči, ki bi bile sposobne spopolniti že obstoječi industrijski program, vežbati delavce kot pred-delavce in gre nadalje za zamenjavo strokovnih z nestrokovnimi delavci, kjer strokovni niso nujno potrebni.
Potreba se je pokazala ne samo na polju strokovnih, polstro-kovnih delavcev in dela, ampak tudi po močeh, ki naj bodo zaposlene po uradih in po izvedencih v posameznih strokah. To pomanjkanje se čuti v tovarnah.
Dočim je v Detroitu in njega okolici nezaposlenih kakih 130,-000 delavcev, je bilo med temi nezaposlenimi mogoče najti le malo takih, ki bi bilo strokovno usposobljeni in ki bi se dali pridobiti za clevelandsko industrijo.
Pojav, da je bilo v Clevelandu en tisoč manj zaposlenih, oziroma, da je toliko zaposlenih izgubilo mesta koncem meseca decembra, ne znači ničesar bistvenega v zaposlitvi Clevelanda. Ta pojav je običajen in sledi zaklju-čitvi sezone, predvsem v trgovini in nakupovanju za praznike.
V Clevelanda je ti-enotno registriranih 24,000 kot takih, ki uživajo brezposelnostno podporo. Toda v tej številki so zapopa-deni tudi taki, ki so dokončali srednje šole in ki so se podali za zaslužkom, čeprav ne za stalnim.
Gorenje podatke je izdal ohij-ski državni urad za zaposlitev, z drugo besedo, borza dela na temelju povpraševanja in številk od 289 velikih clevelandskih trgovskih in industrijskih podjetij.
Romanopisec— '^lkoholik
New YORK, 5. februarja— ^ axwell Bodenheim, pesnik in j^'^^'^^Pisec ii Greenwich Vil-01 jg|.	jg zaspal na
y postajališču podzemske je	Bil je aretiran. Trdil
?25 ^ kriv. Ni mogel plačati y Jamstva, vsled česar je ostal , aporu. če bi bil priznal, da je 52 'prednosti, bi bil plačal le
^odenheim je slabega zdravja Sa I	zastopnik prosil, da
V
TUNIS SE NE DA POMIRITI
TUNIS, Tunizija, 5. februarja — Pri včerajšnjih uporih in nemirih v prestolici v Tunisu sta bila ubita dva domačina in je bilo ranjenih večje število upornikov. Zadnji mesec je v uporih izgubilo več kot 50 oseb svoje življenje. Arabci so pozvali varnostni svet ZN, da se peča z zadevo Tunizije in so izrazili prepričanje, da bo Varnostni svet, ki bo zasedal v New Yorku presojal položaj hladneje in pravilneje, kakor ga je, ko je zasedal te dni v Parizu v Franciji.
KAKO SE GREJE ANGLEŠKI KRALJ
LONDON, 5. februarja—Tukajšnji listi poročajo, da ima britanski kralj VI. na prsih stalno električno ogrejevalno napravo, kadarkoli gre iz sobe. To napravo greje majhna baterija. Kralj Jurij nosi tudi čevlje, ki so ogrevani na električni način, kadarkoli gre iz svojega stanovanja na prosto.
O kralju Juriju se trdi, da se je nosil .vedno po modi, da so ga pa videli po bolezni, da te mode več ne upošteva in da nosi na sebi oblačila, predpisana od zdravnikov.
Angleški kralj George VI umrl
LONDON, 6. februarja—Danes zjutraj je umrl angleški kralj George VI. Vest o njegovi smrti je šla kakor blisk po svetu. V Parizu je general Eisenhower izrazil svoje sožalje zase in v imenu glavnega stana zapadno evropske armade. Izrečenih je bilo po evi'dpfikih prestolnicah, po dominijonih Velike Britanije, kakor tudi v Ameriki mnogo spominskih govorov, ki označujejo pokojnega kralja kot človeka, ki so ga nadlegovale telesne hibe, je bil pa moralno močna osebnost.
ZA MIROVNO POGODBO Z JAPONSKO
WASHINGTON, 5. februarja —Odbor za zunanje zadeve v senatu je sprejel soglasno sklep, da se odobri mirovno pogodbo z Japonsko, kakor tudi tri ostale pogodbe varnostnega značaja glede Pacifika, sklenjene z Filipini, Avstralijo in Novo Zelandijo.
VLJUDNOST MED POLITIKI—ALI—KDO IMA PRAV?
WASHINGTON, 5. februarja — Šef urada za stabilizacijo cen Michael Di-Salle je odstopil od tega mesta in najavil kandidaturo za ohijskega senatorja.
Predsednik Tiqman je v posebnem pismu DiSallu obljubil svojo pomoč in zapisal: "V zgodovini dižave Ohio se še ni nikoli čutila taka potreba po dobrem senatorju kot ravno sedaj in jaz sem prepričan, da boste dober senator."
Republikanski senator John W. Bricker, proti kateremu bo DiSalle kandidiral, pa je dal na to Trumanovo pismo sledečo pripombo:
"Še nikdar v zgodovini Amerike ni bilo take potrebe po dobrem predsedniku/ kakor je sedaj."
Izredna seja čitalnice
Jutri, v četrtek zvečer ob osmih se vrši izredna seja Slovenske narodne čitalnice Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Ukrepalo se bo o priredbi -16. marca v praznovanje 25-letnice čitalnice. Raditega bo seja važna in prosi se vse odbornike in društvene zastopnike ter one, ki želijo sodelovati, da pridejo na sejo.
Pravica vrniti vojaško odlikovanje
ŽIVILSKE ZMEŠNJAVE V ANGLIJI
LONDON, 5. februarja — Ko se britanske gospodinje pritožujejo nad visokimi cenami živilom, jim je bilo sedaj še javljeno, da bo vlada znova povišala cene živiljskim potrebščinam. Konservativna vlada je šla na roke trgovcem, katerim je dovolila, da bodo lahko dvignili cene nekaterim živilom, da pa bodo po-višice spravili v lastni žep.
Ministrstvo za prehrano pri tem pripominja, da trgovci z živili, predvsem oni na., debelo, nimajo "pravilnega trgovskega dobička."
PONAREJEVALCI • DENARJA V CHICAGU
CHICAGO, 5. februarja—Tajna policija je prišla na sled družbi, ki se je bavila s ponarejeva-njem denarja. Ugotovljeno je, da je ta družba ponaredila, izvršila ponaredbe v znesku $2,200,-000, in da je od ponarejenih bankovcev šlo $1,400,000 v promet.
Poleg denarja, se je družba bavila tudi s ponarejevanjem vrednostnih papirjev. Družba je obstojala v ožjem sorodstyu. Zapleteni v afero so pa tudi nekateri šoferji. Varščina, da so mogli aretiranci na svobodo, je bila določena na $10,000 na vsakega.
PREOKRET POGAJANJ NA KOREJI
MUNSAN, 5. februarja—Komunistična delegacija je predlagala, naj se v zvezi s premirjem na Koreji začnejo razgovori o splošnih političnih vprašanjih na Daljnem vzhodu, ki so v kakršnikoli zvezi s Korejo. Ti razgovori naj imajo namen, da bo doseženo premirje na Koreji garantirano in trajno.
Boj med zastopniki kapitala in dela; lastniki jekla se "žrtvujejo" za druge...
m
3e^^P°®^3ejo v bolnico. Zastopnik
heir^T	da je bil Boden-
l^of. 1935 poslan v bolnico Motoričen alkoholik.
^ Plorido
Legat iz
PHo	podala na
oddih v sončno Flo-je predsednica 477 % Slovenske Sokolicc, št. ZaVi ^ Želimo jima mnogo in razvedrila!
"Tisti starši, ki vračajo vojaška odhkovanja, s katerimi so bili odlikovani njihovi sinovi, padli na Koreji, delajo usluge samo sovražniku " je izjavil Chester J. Koch v imenu bivših vojakov.
Odhkovanja se dajejo vojakom, ki so žrtvovali svoje življenje v borbi za svobodo. Pravica, da se taka odlikovanja odklonijo, ni v rokah ne staršev, ne nikogar drugega. Taka odlikovanja predlagajo poveljujoči častniki, ki vodijo vojake na bojiščih in sicer v neposrednih bojnih akcijah. Ti vedo, koga predlagajo za odlikovanja. Odlikovanja se ne smejo vračati iz osebnih ali političnih ozirov.
Vprašanje o vračanju medalj je nastalo, ko je Mrs. Edith Ro-
sengrant iz Springfielda vrnila odlikovanje, ki ga je podelil predsednik Truman kot posmrtno odlikovanje njenemu sinu, ki je padel na'Koreji. Mrs. Rosengrant je začela celo akcijo, da storijo druge družine isto,, "dokler ne bomo imeli v Washingtonu take odlične ljudi kot jih imamo na Koreji."
Koch je zatrdil, da širijo ko munisti propagando, da je ameriško ljudstvo in ameriško javno mnenje zoper vojno na Kore ji. Komunistična propaganda zna ta dejanja izrabiti tudi v to, da niža moralo ameriških oboroženih sil v borbi zoper sovjetsko agresijo.
Ameriški interes in duh mora biti v "resničnem in ukoreninjenem amerikanizmu."

Vile rojenice
Volilno gibanje in napovedi
COLUMBUS, 5. februarja— Republikanski kandidat Harold E. Stassen je napovedal, da bo njegov program v glavnem zunanje političen in da bo aprila 'n maja začel intenzivno volilno propagando, da. odvrne republikance od ohijskega senatorja Roberta Tafta in da jih pridobi zase, ko bo narodna konvencija postavljala nominacije.	,
CHARLESTON, W. Va., 5. februarja — Senator Robert A. Taft je na tiskovni konferenci zatrjeval, da bo imel za sebe najmanj toliko delavskih glasov kot bi jih imel vsak drug republikanski kandidat. Delavci v unijah da niso sedaj bolj pod vplivom unijskih\ voditeljev, kakor so bili pred dvemi leti, ko je on zmagal v Ohio kot kandidat za senat. Tudi John L. Lewis, vodja rudarjev, ni napram njemu nič bolj agresiven kot je bil dc sedaj. V Ohio je za njega volilo 40% rudarjev in ta številka je tako visoka, da je ni prekosil dc sedaj še noben drugi republikanski kandidat.
WASHINGTON, 5. februarja -Trdi se, da predsednik Truman čaka na republikansko nominacijo, da računa s Taftom in Eisenhowerjem, nakar da se bo odločil sam.
V Clevelandu sta naznanila kandidaturo za kongresnika na demokratski listi pri primarnih volitvah v maju bivši mestni svetnik Edward Pucel in nekdanji član ohijskega senata William Boyd. Oba kandidirata v 20. kongresnem okrožju, katerega zastopa sedaj demokrat Michael Feighan.
Predsednik Truman se je odločil, da naj ostane njegovp ime kot predsedniški kandidat v New Hampshire. Tiskovni tajnik Joseph Short je glede tega koraka predsednika Trumana izjavil le to, da še ne pomeni dokončne odločitve Trumana ali bo kandidiral ali ne za ameriškega predsednika.
JEKLO KAŽE NA-INFLACIJO; DELO DOKAZUJE--DOBIČKE
NEW YORK, 5. februarja—Benjamin F. Fairless, predsednik United States Steel Co., je trdil, da bi povišanje mezd, kakor ga zahtevajo delavci v jeklarnah, privedlo do tega, da bi bila Amerika na škodi za 11,000,000,-000 dolarjev pri davkih, če bi se ne dovolilo istočasno povišanje cen ameriškemu jeklu. Povišanje mezd, da pomeni večjo inflacijo, na vsak način dvig cen in zelo verjetno zmanjšanje civilne produkcije in povečanje brezposelnosti.
Fairless je bil zaslišan pred^
zveznim uradom za stabilizacijo cen, pred odborom, ki je sestavljen iz šest zastopnikov. Unija C.I.O. je določila termin 23. februarja, do katerega časa naj se doseže sporazum med delavci in lastniki jeklarn, ali pa bo nastopila stavka.
Fairless je trdil: Če zvezna vlada dvigne sedanjo kontrolo lad mezdami, jo bo končno morala dvigniti nad cenami. To pa že radi tega, da dobi zadostne iavke in si zavaruje lastne dohodke. Če bi se zadovoljili samo delavci, ne bi pa bilo istočasnega povišanja cen, potem bi po računu industrije jekla padli davki za 60%. Če se pa vzame industrija na splošno, pa bi po cem računu zvezna država izgubila letno $11,000,000 davkov.
Delavci v industriji jekla, da io dobili leta 1950 zadostno povišanje svojih mezd, da lahko krijejo zvišanje stroškov življenjskim potrebščinam.
O dohodkih, ki jih dobivajo ielničarji ameriške industrije jekla, je trdil Fairless, da zoa-iajo tri cente na dolar. Iz jeklarske produkcije, da dobijo de-.avci trinajstkrat toliko kakor delničarji. Isto razmerje je tudi.
Kar se tiče dobavitelj surovin jeklarski industriji. Zvezna vlada je prejela štirikrat toliko na davkih, kohkor so prejeli delničarji na dividendah.
lakojšnji odgovor Murraya
Predsednik C.I.O. Murray je Fairlessu odvrnil, da je imela ameriška industrija jekla leta 1945 $58,000,000 čistega dobička in to po odbitku vseh davkov. Leta 1946 že $80,000,000 in lansko leto pa po odbitku vseh davkov $180,000,000. Med tem časom pa znaša čisto povišanje delavskih plač, oziroma povišanje zaslužka sploh le 58%.
Fairless je operiral s tem, da Inflacija sama na sebi ne izvira iz povišanja mezd, ampak iz vladnih izdatkov, ko ta oboro-žuje narod za obrambo. Murray ne razume Fairlessa, kako naj bi povišanje mezd oropalo zvez-.10 vlado davkov. Murray je iro-.lično pripomnil, da-li je Fairless, ali katerekoli predstavnik industrije jekla kdaj odklonil povišanje svoje plače oziroma bo-nusa, ker "je tako povišanje prikrajšalo zvezno vlado pri davkih?!
Egipt v družbi svobodnega sveta
CAIRO, 5. februarja — Egipt- j stvo je objavilo, da ima v zapo ski ministrski predsednik Maher rih 600 oseb. Za časa požigov in
Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Leonard Dal-tiaz na 1566 E. 173 St., in jima pustile krepkega sinčka-prvoro-jenca. Dekliško ime mlade mamice je bilo Emma Babič. Mati in dete se dobro počutita v Glen-ville bolnišnici. Tako sta postala Mr. in Mrs. Steve Babič iz E. 173 St. prvič stari oče in stara mama, Mrs. Elsie Daltiaz iz Laf-ferty, Ohio, pa je postala tretjič stara mama. Čestitamo!
Pača je izjavil, da je njegova želja, da pride do boljšega ozračja in do boljšega razumevanja med Egiptom in med državami svobodnega sveta. Vprašanje poveljstva za Srednji vzhod in vprašanje splošne arabske varnosti, bo predmet razgovorov v okviru egiptske nacionalne fronte, pa tudi v okviru Združenih narodov.
Maher Paša je organiziral egiptsko nacionalno fronto, ki obsega vse politične stranke, vključeno egiptske nacionaliste, ki so bili do nedavnega glavna vladna stranka pod vodstvom Nahas Paše, katerega je egipt-ski kralj Farouk odslovil. Zunanji svet naj zaupa v Egipt
Vsi tisti, ki so bili povzročitelji nemirov in požigov 26. januarja v Cairu, pridejo pred vojaško sodišče. Notranje ministr-
nemirov je bilo 67 oseb ubitih.
Maher Paša se je v svoji iz, javi pečal z notranjimi razmerami v Egiptu, v prvi vrsti z dra ginjo, kateri da mora vlada posvetiti vso pozornost. ^
Kar se pa tiče tujega sveta ir: tujcev v Egiptu, je Maher Paša pozval tuje predstavnike, naj za upajo egiptski gostoljubnosti in naj pozabijo na to, kar se je zgodilo. Glede odnošajev z Velike Britanijo je predsednik vlade mnenja, da bo v korist Egiptu, če se pogajanja z Veliko Britanijo obnovijo, da se dosežejo zadovoljivi uspehi in zadostijo egiptske narodne zahteve.
Amerika naj posreduje
Egiptski poslanik v Ameriki Rahim je izjavil, da je zelo ugodno ozračje za obnovo anglo-egiptskih razgovorov. Ameriška udeležba pri teh razgovorih pa naj bo pomembna.
Amerika bo oborožena v treh letih
WASHINGTON, 5. februarja — Tajnik za narodno obrambo Lovett je pričal pred kongresom n je dejal, da bo Amerika po dosedanjih načrtih v glavnem oborožena koncem leta 1954.
Lovett je nadalje opozoril, da bo skrčenje kreditov vplivalo na oborožitev ameriške letalske in' pomorske sile, ki v tem času še le bosta pripravljeni.
$52,000,000,000, ki so odobreni za obrambo, daje možnost, da se gre po načrtu naprej. Višini oborožitve se bo Amerika bližala leta 1953, leta 1954 pa bo oborožitev končana.
Lovett je najavil, da se bodo pojačale ameriške zračne sile na KoYeji in da so na preiskušnji letala-lovci, ki po hitrosti nad-criljujejo vsako letalo, izdelano / Rusiji in do sedaj v akcijah na Koreji.
Tudi ostale tehnične spopol-litve se uvajajo.
Do konca junija 1952 se bo potrošilo za oborožitev približno $25,000,000,000.
Lovett je nadalje potrdil, da je / Ameriki povečana možnost produkcije takih osnovnih po-rebščin kot sta jeklo in aluminij. Če bi bil kdo tako neumen, da bi začel kako vojno, bo Amerika imela visoke ugodnosti, da se uspešno brani.
"VZGLEDNI
PREDSTOJNIK URADA"
LANCASTER, O., 5. februarja—Francis K. Cole iz Colum-busa. O., ki je šef urada za izdajanje dovoljenj za točenje alkoholnih pijač, je bil obsojen na globo $100, ker je vozil svoj avto v pijanem stanju. Coleu se je nadalje odvzelo dovoljehje, da bi smel voziti avtomobil. Dovoljenja ne bo smel rabiti 90 dni.
Cole je bil zasačen po cestnem nadzorstvu v bližini Lancaster, ker je vozil v pijanem stanju. Puščen je bil na svobodo proti jamstvu $125. Cole se je najprvo priznal krivim, nato pa nedolžnim. Ponovna razprava je določena za 9. februar.
1
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
6. februarja 1952,
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto) ________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) ________________________ _
For Three Months—(Za tri mesece) ___________________!_________L
_$8.50 _ 5.00 - 3,00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto)_________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)___________________
For Three Months-—(Za tri mesece)____________________
_$10.00 _ 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
a^^^l04
KNJIGA NEMČIJE—ZOPET ODPRTA
(3)
Nemčija se ni obotavljala, da je uporabila silo in udarila z orožjem, kadar gaje imela zadosti pripravljenega. Tako je delal Bismark leta 1870 v nemško-francoski vojni. Tako je storil nemški cesar Viljem leta 1914, ko je začel prvo svetovno vojno. Viljema je posnel Hitler, ko je začel drugo svetovno vojno. Mimogrede omenjeno, da so mogočni nemški socialisti, jedro evropskega socialno demokratskega gibanja, teoretično v socializmu desetletja in desetletja podkovani, praktično organizirani v pomembni, da ne rečemo ogromni politični organizaciji, podprti z gospodarskimi konsumi, leta 1914 strnjeno glasovali v nemškem parlamentu za vojne kredite. Glasovali tako, kakor nemški konservativci, liberalci ali katoliki. Izjema je bila le mala stuja, katero je vodil Kari Liebknecht.
Kadar je bila premagana, je povdarjala svojo kulturo in civilizacijo. Nemška kultura in civilizacija sta v Evropi izven vsakega ^voma na višku. Mnogo je raziskovalcev nemške duše, ki se začudeno vprašujejo, odkod ta pojav, da je dal nemški narod ne samo Evropi, ampak svetu sploh najvišjo muziko z Beethovnom na čelu, ko je vendar isti narod vojaški do skrajnosti in v razmerju do sosedov brutalen do skrajnosti! Kako je bilo mogoče, da se je rodil med Nemci kak Goethe ali Schiller, filozofi, ki so razburjali s svojimi domisleki filozofijo ostalih držav, in arhitekti, ki so za sebe in za potomce ustvarjali stavbe, kjer ne čutiš, da si obdan od lesa in kamena, marveč da pla huta okrog tebe, ko te umotvore opazuješ, en sam nečlo veški duh! In vendar je bilo temu tako!
Nemci imenujejo sami sebe, kadar je potrebno, tudi narodov mislecev in filozofov. Ta označba je znana tudi v svetu in zakaj bi je ne izkoristili in ji dali vsebino? Na polju civilizacije je šla nemška tehnika kot vodnica pred drugimi. Zakaj ne bi pokazali svetu, da je tehnika tudi v službi civilizacije in ne samo klanja na bojnem polju?! Zgodovina se pri Nemcih hitro ponavlja.
Nemčija, v prvi svetovni vojni poražena, je dobila glasnika ideje sprave v osebi znanega zunanjega ministra pokojnega Gustava Stresemanna. Ko razčlenjujemo njegove glavne poteze, povdarimo takoj, da Stresemann ni bil sam, ampak podprt po vseh Nemcih, razen ekstremistov od leve in desne. Stresemann je sklepal na levo in desno pogodbe o prijateljstvu, o nenapadanju, o medsebojni pomoči! Stresemann je posvetil vso svojo skrb, da se nemška ideja to pot kot kulturna in civilizatorična, torej prijateljska in pripravna za sožitje, tolmači pravilno v svetu. Stresemann je uporabil ves ogromni narodno manjšinski aparat nemških manjših v ostalih državah, da so mu bile te manjšine kot nekak organ zunanjega ministrstva v propagandi in obveščanju na razpolago. Kdo bi se ne spomnil znamenitih "petih kolon" izza zadnje svetovne vojne!? Skratka Stresemann je dobro vedel, daje nemški narod središčni narod Evrope, močan po kulturi in civilizaciji, in da je pot premaganemu narodu odprta, da se ne poniža, da pa pov-darja, kar ima izven svoje vojaške sile. Končni cilj za premoč, ko bo korakal po tej poti, bo itak dosežen.
Kancler Adenauer je tipičen predstavnik nemštva iste miselnosti. To ne moti, da je bil pokojni Stresemann izrazit liberalec, Adenauer da je izrazit katolik. Oba karak-tirizira nemštvo. Stresemann je poznal praktično življenje, ker je izšel iz vrst nemške industrije kot generalni tajnik "Nemške industrijske zveze." Adenauer ga pozna po svoje kot župan milijonskega mesta Koelna, pa tudi kot izkušen in'nadarjen politik in na tem polju nikakor ne nov človek, niti ne povojni človek! Kadarkoli je bila vlada v Berlinu v dobi pred Hitlerjem v resni krizi, je bil pozvan Adenauer, da svetuje! Poleg misli, ki so bile lastne Stre-semannu in ko so lastne Adenauer ju, razvija Adenauer konkretno svoje gospodarske misli: Zakaj ne pristopiti k skupni upravi zapadno-evropskega premoga in jekla, ko pa je Nemčija v tej produkciji itak najmočnejša in bo do-minirala ostale članice te zveze! Pokazati dobro voljo! Načelno razpoloženje do skupnega/dela, nato pa izrabiti položaj! In v danem položaju je Nemcem edina pot, da se uveljavijo v svetu—sodelovanje.
Še nekaj se ponavlja: Nedalekovidni politiki in diplo-matje so poskušali po prvi svetovni vojni otežkočiti skupno nemško življenje. Na vzhodu so ustvarili "Poljski koridor" in odtrgali Danzig od domovine. Na zapadu so odtrgali
NAČELNIK 1952 KAMPANJE RDEČEGA KRIŽA






Loring L. Gelbach
Na sestanku za sestavo kampanje Rdečega križa za leto 1952, je bil imenovan za načelnika Loring L. Gelbach, predsednik Central National banke. Poleg Mr. Gelbacha so na čelu te važne civične kampanje N. R. Howard, urednik Cleveland News, kot podnačelnik; A. B. Goetze, podpredsednik Ohio Bell Telephone Co., kot drugi podnačelnik, ter H. R. Harris, podpredsednik Central National banke, kot blagajnik.
Kampanja za zbiranje prispevkov za Ameriški Rdeči križ, se prične 3. marca in se nadaljuje do 21. marca. Cilj kampanje je zbrati vsaj $1,327,650, kar je nekaj več kot pa je bU cUj lansko leto.
V pojasnilo radi pričakovanja večje vsote letos, je Mr. Gelbach podal štiri vzroke:
1.	Potrebna ekspanzija krvnega programa Ameriškega Rdečega križa.
2.	Zvišani stroški poslug Rdečega križa za armadne sile v naši lastni deželi, Nemčiji in na Daljnem Vzhodu.
3.	Izčrpanje denarnih rezerv Rdečega križa doma in mednarodno.
4.	Povišani stroški za posluge, potrebščine in opremo.
Širom dežele se pričakuje zbrati za Rdeči križ vsoto $85,-000,000, od katere vsote predstavlja vsota $4,000,000 kot budžet več kot 3,700 podružnic Rdečega križa v Zedinjenih državah, in $40,000,000 pa kot vsoto, ki-^jo zbere Mednarodni rdeči križ za mednarodne in svetovne aktivnosti.
UREDNIKOVA POŠTA
Koncert Adrije in Slovana
EUCLID, Ohio—Prihodnjo nedeljo, 10. februarja ob 4. uri popoldne priredita zbora Slovan in Adrija skupen koncert v dvorani A m e r i š ko-jugoslovanskega centra na Recher Ave. v Euclidu.
Ko sta zbora Slovan in Adrija nastopila prvič na novem odru in tudi potem, ko sta zbora priredila koncerte v novi dvorani, so se slišale pritožbe od strani občinstva, da se ne sliši petje po dvorani zadosti, kar se je pevcem nekam čudno videlo, toda bilo je res, a pravega vzroka ni vedel nihče.
Pritožba in kritika je bila na mestu, kar sta zbora Slovan in Adrija tudi vpoštevala, in šla na delo, da se popravi nedostatek na odru.
Da se pokrije stroške za popravo, sta oba zbora sklenila prirediti koncert v ta namen v nedeljo, 10. februarja, to je prihodnjo nedeljo, ob 4. uri popoldne. Direktorij Ameriško-jugo-slovanskega centra je šel zboroma na roko in popravil nedostatek na odru po navodilu izvedenca v splošno zadovoljstvo.
Cenjeno občinstvo je pa vljudno vabljeno na pose t skupnega koncerta Adrije in Slovana, ker s tem nam pomagate izpolniti našo obljubo za poravnavo stroškov.
S pozdravom in na svidenje v nedeljo!
Frank Požar.
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: 5e vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno npanjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št. 4.
Ženske obleke: št 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Približna metrična dolžina po ameriški meri;
1 centimeter —0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali
1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodnj površini je 0.5369 'nautical" milje.
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je IG; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
Pri moških oblekah pa se za čenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti med 10 in 11 točk razlike.)
ELEKTRIKA JE POGASILA LEŠČERBE IN PODRLA MALIKE
Posarje. Zgodovina druge svetovne in po vojni je ista. Francozi trgajo od Nemčije Posarje, Rusi vzhodno Nemčijo. Ko se trgajo posamezni kosi iz narodnega telesa, narodno telo je sicer bolno, toda napne vse sile, da zopet ozdravi. Kako, da se diplomatje ne dajo ničesar naučiti iz nemške pretekle in polpretekle zgodovine, ko rešujejo nemški problem. ...	L. C.
V tistih novembrskih dneh, ko so začele bakrene žice iz sloven jbistriškega "Impola" kot drobno ožilje prepletati in pre-predati vinograde, njive, travnike in vasi ob Ščavnici, ljudje niso več mogli strpeti. Po vaseh se je kmečkih ljudi lotevala nedopovedljiva vznemirjen ost. Dve, tri desetletja stara, zakopana nejevera, ki so jo nekoč klerikalni in liberalni režimi z neprestanimi političnimi obljubami zasajali v vesela prleška srca, se je slednjič razklala in jela podirati.
"Da bi nas grom, kakor ob pamet smo volili za—elektriko!" ti zdaj veselo odrežejo v Ščav-niški dolini, ko imajo goloba v roki in se ni več treba ozirati za njim po slemenih. "Takrat s politiko nismo prignali elektrike na Ščavnico. Z obeti si še treske ne prižgeš, pa naj ti obljubi elektriko sam biserjanski dr. Korošec!" se zdaj Prleki smejejo samemu sebi.
A še spomladi in poleti so mnogi dvomili. Da bi se čas tako spremenil? Kaj, da je že Pr-lekija ob Ščavnici na vrsti, ko na Dravi in Savi še hidrocentral nismo do kraja postavili? Ta čas je marsikdo še vedno bolj verjel v vesoljni potop, kot v to, že tolikokrat obetano elektriko. Kako nedosegljivo daleč je še zmeraj tičala v kmečkih glavah. Ko so zasedli prve krampe in lopate za daljnovod od Kapele, se v nekaterih ščavniških vaseh niso mogli znajti:
"Pravijo, da bomo potegnili novo cesto! Ne, železnica, pravijo. Bojda, no, bojda . . . Ali ste čuli?"
In možje iz elektrifikacijske-ga odbora so po prleško soUli vsem modrijanom: "Tramvaj bo tramvaj od Kapele na Videm, da bi ga vra!"
Malodušje se je počasi in previdno umikalo. Zakaj ni lahka stvar, • v eni pomladi spodrezati dobrih dvajset let malodušja! Vidiš v ilovico skopane jame, drogove že postavljajo, a nekje na dnu še vedno glodata malodušje in dvom.
Sredi poletja je»stekel daljnovod od Kapele do Dragotincev, na novo transformatorsko postajo. Ali zdaj verjamete? Poskusimo ! Vklopimo zvečer to vražjo elektriko; žaromet siplje v dolgem snopu s trafopostaje belo svetlobo po dolini in jo pre-peljava po brežinah, vinogradih in kolnikih. Na Rožičkem vrhu se hrupoma odpirajo koče. In ženske, ki jim zlepa ne omaješ stare vere, zaženo vrišč čez vinograde. Na trafopostaji pa vriskajo po dolini.
Tisti poletni večer se je v pre-nekaterem srcu podrl star, trhel malik! Potlej je šlo laže od dalj--novoda. Jama za jamo proti Vidmu, Brezjam, Biserjanam, Jamni, Blagušu, Grabonošu, na Dragotinski in Rožički vrh. Kdo bo kopal jame, kdo podiral bore, kdo postavljal drogove. "Sami, kak te ali! Politika je zdaj v naših rokah! Kar si bomo naredili, bomo imeli ..."
V tisoče naraščajo delovne ure. Kogar stiska podnevi kmečko delo, pride ponoči. Elektrike ne kaže potegniti za nos, pustiti na cedilu. Kar pomnijo, še ni bilo v dolini tako dobro obiskanih množičnih sestankov.
Enajst vasi se je neučakano zagnalo na elektriko, ki ždi nekje za Kapelo, da ji odprto drobne žile in plane skoznje v Ščav-niško dolino.
Trije delovni dnevi za 25 dinarjev
Popoldne pred dnevom republike, postavljajo in zabijajo v Blagušu v ilovnate jame zadnje borove drogove, "še sedem. Do večera bomo končali, žico potegnemo po praznikih. Kaj pravite, ne bo zmanjkalo elektrike?" Razočarani so, ker za praznik v Blagušu še ne bo zasijala elektrika. Znabiti je tudi tod prepočasi rasla vera vanjo? Kdor je
znal potrpeti dvajset let, bi ne potrpel še nekaj dni ?
Ne o vremenu in letini, ne o živini in ozimini se ne odveže beseda. V žicah še ni elektrike, ali v glavah že brni in ne da miru. Po hišah štejejo prostore in žarnice. Gospodar pogleduje gospodinjo: "No, ali bi štiri ali pet luči? Tudi pred hišo in v hlevu?" Bogme, zdi se, da je elektrika ljudi pomladila, še preden jim je zasijala. "Hm, takole me je gledala stara pred svatbo!"
Zaman bi skušal te ljudi zvabiti od elektrike. Prevzema jih in priklepa kot vonj iz spomladanskih brazd. Računamo, ali bi več ali manj žarnic. Jurčki kopnijo kakor sneg. "Tiho bodi in, brez skrbi. Letos so krave po 30, ob letu bodo nemara samo še po pet. Kaj bi se obotavljala za-stran ene luči?"
Ali elektrika nam je neprestano za petami. Tok, cena, pavšal, kilovat, industrijski tok, mehanizacija. Preveč naenkrat za presenečeno kmečko gospodinjo. "Pravijo, 'da bo tok po 25, no, en kilo . . . kilovat?" ji gre težko z jezika. "Ali ni to drago?"
Elektrika prinaša v Blaguš novo delovno silo. Svetila bo, grela, kuhala, likala, kar bodo želeli. Tisoči in tisoči nevidnih električnih delavcev bodo dan za dnem služili Blaguščanom, delali zanje. Samo stikalo bo treba zasukati: zasijale bodo žarnice in za številne delovne ure podaljšale jesenski in zimski čas, zavrteli se bodo motorji in delali namesto žuljevih dlani. Vsak dan več, vsak dan bolje, vsak dan ceneje. Če pomislimo, da
ima kilovat toliko delovne sile^ 'kor še za nobeno priliko. V op"^'
kolikor je zmore čvrsti delavec v treh delovnih dneh, potem je 25 dinarjev kaj malo za toliko poslušne delovne sile.
Zdi se mi, da vrla Blagušča-na nisem do dna prepričal. Po-trpita leto, dve! Takrat bodo nemara že tudi v ščavniški dolini motorji mlatili, sekali rezanico za živino, hrustajoče mleli jabolka in grozdje. Znabiti bo
elektrika celo pasla živino, da ženirju Milošu Brelihu, inženir pastirčkom ne bo treba več je- ju Korošcu, inženirju štrajnef
seni in spomladi zamujati šole.
Blaguščanom pa bo vsak dan jasneje, kaj jim je prinesla elektrika !
"Maratonski tekač" in njegov ljubljanski pomočnik ,
Ko ti Vlado Kreft, najmlajši izmed treh bratov Kreftov, pripoveduje zgodbe o elektrifikaciji šcavniške doline, spoznaš šele stotere stvari, ki tičijo za elektrifikacijo. Nikjer jih ne vidiš, ko zasijejo žarnice; nikjer niso zapisane, sproti jih je požiral bo za elektriko. Ko seštevaš poti v Ljubljano, v Maribor, z direkcije na direkcijo, v Radgono na okraj, v Slovensko Bistrico k "Impolu," intervencije in prošnje, pota podnevi in ponoči v vsakem vremenu, se pokaže v kilometrih neznanska številka.
Trdo gredo trenutki še vse te reči okoli elektrifikacije našega podeželja. Pa bo vsako leto laže in laže, ko bo več in več žic, več izolatorjev, žarnic, varovalk in motorjev. V začetku je delo najtežje in najtrše. In v njem si je za elektrifikacijo šcavniške doline neodjcnljivi in nepopustljivi Vlado Kreft zaslužil za svoje kilometre venec "maratonskega tekača." Rajo bi se na kilometrih sesedel, kakor odnehal.
V Ljubljani je "elektrificiral" Ščavniško dolino drugi Kreft, neumorni brat Ivan. Leta 1938 je dr. Korošec tega fanta pred vaščani v ščavniški dolini tako rekoč pokopal: "Zakaj no daste za maše, tega človeka ne bo več!" Kako slabe informacije je imel staro jugoslovanski notranji minister. Z njimi ni mogel niti v svojem rojstnem kraju za-treti revolucionarnega duha.
Štirinajst let kasneje pomaga pokopani fant" elektrificirati. S svojimi ljubljanskimi potmi je
mnogo prispeval, da je na Dan republike zasvetila elektrika po vaseh v ščavniški dolini.
Številke, s katerimi postrežejo predsednik elektrifikacijske-ga odbora Mauko, tajnik Štukd in odbornik Vlado Kreft, so sicer skope, a zgovorne za vsakogar, ki mu elektrifikacija ni tuja
Daljnovod od Kapele do Dra* gotincev 4,200 metrov, nizkonapetostnega omrežja za 11 vasi s hišnimi priklopi nad 25 kilometrov, nad 700 jam in nad 70® drogov, pa nova trafopostaja v Dragotincih. In k temu še nad 10,000 ur prostovoljnega dela^ Kratka, suha bilanca velikega dela, ki so ga od pomladi d® Dneva republike zmogle vasi ^ ščavniški dolini, ne da bi za laS zanemarile svoje vsakdanja kmečko delo, ne da bi v jesenslo setvi ostal en sam ogon nezoran-
Novi čas je iz src, polnih nejevere v elektriko, izkopal in iZ" grebel čudovito silo. Z lastnin^ rokami, s podporo ljudske obla' sti in z vso svojo kupno močjo se je ščavniška dolina v revolucionarnem zamahu prebila do elektrike.
Električno razkošje za zastrtimi okni
Z velikim kresom nad Vid' mom je na predvečer Dneva republike ščavniška dolina odgT' nila svoja čustva. Zdavnaj so p® Slovenskih goricah že zainr^ kresovi. Mi pa smo kurili, godli in peli v zvezdnato jesensko noč. V novem zadružnem doff" so krasili novo dvorano, montirali žarnice in parole. Vaški trg je to noč prvič zasijal v reflek' tor jih. Po kmečkih dvoriščih s" vso noč sijale žarnice. Kdo bi ^ menil za ceno, to noč nam teč« elektrika na pavšal!
V novo zadružno dvorano ^ je na Dan republike nagnetlo ščavniških vasi toliko ljudi, k)'
danskem soncu so radostni ljud' je zastrli vehka okna zadružu® dvorane, da se slednjič oči tudi '^.'podnevi napije jo elektrike'^ njenega razkošja. Da prav ^ dan občutijo v srcih, kaj jim 3® prinesla elektrika, da ob elek' tričnih lučeh sprejmejo in poslU' šajo svojega dobrega tovariš^ ministra dr. Potrča in se zahva* lijo generalnemu direktorju
ju, inženirju Doberšku, direk' torju Hočevarju, direktorji "Impola" in drugim iz Ljublj»' ne, Maribora, Slovenske Bistri' ce in Radgone, ki so Prlekoiu ^ ščavniški dolini pomagali v boj'' za elektriko.
Kdo bi se zmenil za sonce, ^ je zunaj ozarjalo Murešček, pelo, Janžev vrh, Staro goro i" goriških vinogradih? Reflektor drobne, bele zidanice po sloveflJ' je s cerkvenega stolpa tekmoV»i z dnevno svetlobo, dokler zmagal, ko se je praznični d®" izgubil v mraku. Kdo bi zameri'-če se prvi dan ljudje ne morej" ločiti od luči, na katero so čaka' li dvajset let?
Ta dan je elektrika odpri® ščavniški dolini velik kos noV®' ga življenja. Pogasila je po kin®' čkih hišah leščerbe in petrolej' ke, v marsikaterem srcu pa kraja podrla trhlo malike, ki ^ očem zastirali novi čas in poV ^ socialistično preobrazbo.
France GerŽfU'
(Po "Slovcaiskcm poročeval®"
AFERA NACISTA MARTINA BORMANNA
Martin Bormann je bil mestnik Hitlerja. Bivši nera^^ nacist Eberhard Stern zatrjuif o tem Bormannu, da se je skr' v nekem samostanu v kjer ga je Stern tadi srečal. nih Martin, ki naj bi bil Mart'" Bormann, pa trdi sam o sebi, d® se nahaja v samostanu škanov v Padovi v gornji It®''^. in to že od leta 1938, in da " nikdar govoril s kakim Stcriio^''
Bormann, namestnik HitlerJ*' je bil viden živ zadnjič apcj 1945. Mnogo prič je izpovcdaj^j da je Martin Bormann v res'^"^ mrtev in da ga je podrf tank, ^ je Bormann hotel zbežati iz lina.
enakopravnost
" BTRSN 3
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Springfield, 111—Dne 7. januarja se je pripetila velika nesreča Mary Aubel. Mary se je vračala z avtomobilom domov z dela. Cesta je bila ledena in od nasprotne strani je pridrvel drug avto in treščil v avto Mary Aubel s tako silo, da jo je vrglo iz avtomobila. Dobila je hude poškodbe na hrbtu in po obrazu.
Bila je prepeljana z ambulanco v Memorial bolnišnici. Trije njeni tovariši, ki so se vozili z njo,
niso bili poškodovani, praV tako ne voznik drugega avtomobila.
Oba avtomobila sta bila razbita.
Mary je hčerka ugledne Aubel-nove družine.
Arcadia, Kans.—V bolnišnico se je moral podati poznani John Shular, tajnik društva 206 SNPJ. Podvreči se je moral težki operaciji.
Oglesby, 111—Tukaj je umrla Anna Lovric, dekliško ime Si-nienc, doma iz Ljubljane. Bila je članica SNPJ in je bivala v Ameriki 49 let. Tukaj zapušča moža in sina v Chicagu.
Virden, 111.—Dne 15. decembra je umrl John Bevčar, star 83 let,
član SNPJ. Društvo mu je oskrbelo pogreb in poklonilo venec v zadnji pozdrav. Pokojnik je bil vdovec; žena mu je Umrla 1.
1936. V Ameriko je prišel pred 46 let. Doma je bil od Maribora na Štajerskem. V Virdnu je živel
harmonike naprodaj
štiri vrstne in ene štirikrat uglašene, s "switchom."
Vpraša se na 6223 GLASS AVE., zadaj
IŠČE SE SOBE
Samski moški išče 3 ali 4 ne-opremljene sobe s kopalnico. V okolici med Ansel Rd. in Addison Rd., od St. Clair Ave. do Superior Ave.
Pokličite EV 1-9699
INVEST IN

bond-a-mehcek Plan



•» .j-> , ..'X^ "And now, fellow stockholders..."
44 let. Imel je dva akra zemlje in gojil cvetice, kajti po poklicu je bil vrtnar.
Panama, Okla__Dne 19. januarja je umrl v bolnišnici v Fort Smithu, Ark., član Jožef Hribar, star 65 let. član SNPJ je bil 40 let.
Renton, Wash.—Dne 9. decembra je umrl Louis tlnk, rojen 26. maja 1891 v Meniški vasi na Dolenjskem. V Ameriko je prišel 1. 1909; in sicer v Taylor, Wash. Tukaj zapušča soprogo Pavlo, sina in hčer ter brata.
VValsenburg, .Colo—Umrl je Rudy Stojduhar, star 56 let, rojen v selu Razdrto ob Kolpi. V Ameriki je bival 38 let. Tukaj zapušča ženo in sina, v stari domovini pa dva brata in sestro. V Walsenburgu je živel 35 let. Večkrat je bil delegat na konvenciji Hrvatske bratske zajed-nice. Bolehal je okrog deset let, zadnjih nekaj let zelo resno. Pokopan je bil 9. januarja.
Sharon, Pa. — Časopis "The Sharon Herald" poroča, da je prišlo do prepira med skupino novih jugoslovanskih priseljencev, v katerem je bil ubit John Palatusš, ki je prišel v to deželo šele pred tremi meseci.
Policija sedaj vodi preiskavo in ima v zaporu Franka Ferko-viča, kateri se je v pijanosti te-pel s Palatušom. Priče so pove-'dale, da sta oba veliko pila, nakar sta se pričela pretepati. Policija sprašuje sedaj tudi tri druge begunce, ki so bUi v dotični hiši, ko se je pričel pretep. Policija ima velike preglavice, ker noben izmed prizadetih ne zna angleščine. Prepir je baje nastal ker je Palatuš močno zabavljal čez razmere v tej deželi. Vsi imenovani priseljenci so bili skupaj v nekem nemškem taborišču, zanje pa se je zavzela organizacija "National Catholic Welfare Council," katera je sponsorirala njihov prihod v Ameriko.
Broughton, Pa.—Mary Zupančič je odšla na dvotedenski obisk k svoji hčeri Viktoriji v sončno Florido.
Latrobe, Pa.—Frank Klopčar je iz stare domovine prejel žalostno vest, da je dne.13. decembra umrl njegov brat Joseph Klopčar, star 67 let. Doma je bil iz vasi Zagojzd pri Litiji, zapos-
len pa je bil v Trbovljah kot kovač. Zapušča tri sine, hčer, dve sestri, v Ameriki pa dva brata.
Braddock, Pa.—Za srčno hibo je umrl Frank Saje, član SNPJ. Doma je bil iz Mirne peči pri Novem mestu. Zapušč^ soprogo, pet sinov, tri hčere, več vnukov in vnukinj ter sestro, ki živi nekje v Wisconsinu.
Greensburg, Pa—Dne 19. dec. je umrl Joseph Sever st., star 66 let. Doma je bil iz Zagradeca pri Krki. Zapušča ženo, dva sinova, pet hčera in več ožjih sorodnikov.
Slovan, Pa.—Dne 20. decembra je umrla Ana Modic, stara 49 let. Doma je bila iz Dobrniča na Dolenjskem. Zapušča moža, tri sinove in dve hčeri. Bila je članica SNPJ.
McKees Rocks, Pa.—Dne 11. decembra je bil ubit od vlaka Jacob Ambrozich mL, član SNPJ v Moon Runu in sin poznanega društvenika Jakoba Ambrozi-cha, ki je tajnik federacije društev SNPJ v zapadni Penni. Pokojnik je vozil svoj tovorni avtomobil, ko ga je na križišču v Castle Shannonu zadel vlak. Rojen je bil 1. 1912 v Moon Runu. Zapušča žalujočo soprogo, tri sinove, očeta, mater, brata, štiri sestre in več drugih sorodnikov. Pokopan je bil 14. dec. ob zelo veliki udeležbi.
Lowber, Pa—Dne 18. dec. je umrl Matevž Torkar, star 62 let, član SNPJ. Doma je bil iz vasi Kraj pri Tolminu. Tukaj zapušča soprogo, štiri odrasle c^troke, dve sestri in dva bratranca, v stari domovini pa brata.
Midway, Pa.—Frank Kosem St., se je podal v bolnišnico. Zdravi se v Mercy bolnišnici v Pittsburgh.
Strabane, Pa.—Umrla je Antonija Slabe, stara 49 let, doma iz Hotedršiče pri Logatcu na Notranjskem. Bila je članica SNPJ, gospodinjskega kluba, krožka Progresivnih Slovenk in ZSZ. Zapušča moža, tri hčere in sestro v Sheboyganu, Wis., v stari domovini pa mater in sestro.
—Pri družini Franka KokUcha so se oglasile rojenice in pustile krepkega sinčka-drugorojenda.
A Home-made Valentme for Him


f. s--i® :•	I
k<
' vy(^«rjy y
L	^ /	'••'•'i	')f '.
mm


5^3%#





.M




ifit^iir/AiiiATiiMi
fl % cups sugar" . \ 2 eggs, unbeaten^, ^ 11 cup milk* t, 1 teaspoon vanilla
Calumet Baking Powder Photo
I Sweetheart will be very happy, and proud, too, if you make him . , a delicious Valentine Cake with your very own hands! Yes, a beautiful I cake such as this, with fluffy frosting and a heart right in the ccnter —' presented with your sweetest smile — will rate with him as the best
valentine of all. J ,	f
r	v , Valentine Cake;
2J4 cups sifted cake flour"	. -
• , ^caspoons double-acting baking powder,
1 teaspoon salt	, '	.
or margarine* t.
milk	or any other shortening, use 1 eup plus S tablespoons
onw'	powder, and salt together three times. CrAm short«
Add on-r	Krndually, and cream together until light and fluffy.
mixh.?P' u"® " t'uic, beating very thoroughly after each. Add flour each n/i,5u- '?'y ^v'th milk, a small amount at a time, beating after
Turn »I	smooth. Add vanilla and blend.
have horn, K V"^°, round 9-inch layer pans, 1 % inches deep, which 25 to 30 minMt (""bottoms with paper. Bake in moderate oven (375°F.) I I^rprk • ^^8. Cool,
and tint	favorite fluffy white frogting. Set aside a small amount
ing betwnnn loo« decoration on top of cake. Swirl remaining frost-hwart. with	top and sides of cake. Then draw outline of a
^ of knife, on top of cake and fill in with the pink froatinjr.
mVEHT
m
and! yow
STRENGTtifN
Needless fires are destroying America's resources at an appalling clip. Fires break out every 20 seconds, every day/ Defense workers' homes are burned out, vital factories destroyed, irreplaceable materials consumed. Careless habits make our cities highly vulnerable if an enemy drops bombs. So get into these good habits today:
Throw out rubbish and rags
Don't smoke where
it's forbidden (Never smoke In bed)

Use .safety-type ash troyi
Kako malo poznamo našo Zemljo
v novejšem času se resno razpravlja o možnosti poletov ali ekspedicij na Luno, na Marsa, na Venero in morda še kam drugam v vsemirje. Pri tem pa je značilno, da tako malo poznamo našo lastno Zemljo, po kateri so lazili naši predniki pred deset-tisoči in morda stotisoči let. Nekoliko jo poznamo na površini, pod površino pa jako malo.
Zemljo so znanstveniki precej točno izmerili; "čez pas," to je pri ekvatorju,, meri njen obseg skoro 24,902 milji (natančno 24,901.96 mUje). Vemo tudi, da Zemlja potuje okrog Sonca, ki ji daje življenje, s hitrostjo 66,600 milj na uro.
Glede starosti Zemlje pa moremo samo ugibati. V zvezi s tem pravi neka krilatica, da je Zemlja ženskega spola, in nobena čez 21 let stara ženska ne mara povedati svoje prave starosti. Na podlagi izpreminjanja rudnin pa sklepajo znanstveniki, da je naša Zemlja stara najmanj tri bilijone let. Kako se je rodila, so znanstveniki različnih mnenj; nekateri sodijo, da je v silni davnini nastala iz prahu tako zvanih vsemirskih meglenic, drugi mislijo, da se je nekoč neko sonce nekoliko preveč približalo našemu Soncu in s svojo privlačno silo iztrgalo slednjemu gmoto raztopljenega kamena in kovin, katera gmota se je potem preoblikovala v našo Zemljo in je ubrala svoje redno kroženje okoli Sonca.
Kako bi se naša Zemlja videla z Lune, ki je oddaljena 239,000 milj? Znanstveniki sodijo, da bi se videla kot belkasta plošča, nekako štirikrat tako velika kot Sonce. Na tej plošči bi se videli obrisi kontinentov, nad katerimi bi plavali oblaki, in morda bi se videli odsevi sončne svetlobe z morij in jezer. Ako se enkrat v prihodnosti posreči ekspedicija na Luno, se bo prepričala, če je od tam res tak razgled.
S površja do sredine zemlje je 4,000 milj, toda naši najbolj globoki rovi ne segajo globlje kot
dve milji; z najglobljimi oljnimi vrelci pa ne dosežemo niti globine štirih milj. Globlje plasti ugibajo znanstveniki na podlagi valov stresljajev, ki jih povzročajo potresi in katere beležijo moderni instrumenti potresnih opazovalnic. Skozi različne plasti potujejo valovi potresnih stresljajev z različno močjo in brzino. Na podlagi tega sklepajo znanstveniki, da je središče Zemlje sestavljeno iz težkih kovin, predvsem iz železa, niklja in svinca, višje pa iz kamena, po mešanega z raznimi-drugimi rudninami.
Vsebino Zemlje sklepajo znanstveniki tudi iz meteorjev, ki padajo na Zemljo iz vsemirja in o katerih sodijo, da so ostanki razbitega planeta, ki je nekoč v silni davnini krožil v našem osončju med Marsom in Jupitrom. Večina meteorjev je tako majhna, da zgorijo v zemeljskem ozračju vsled drgnenja z zrakom ter ne dosežejo Zemlje; vidimo jih kot tako zvane zvezdne utrinke. Mnogi padejo v morja, ki pokrivajo več kot dve tretjini naše Zemlje. Nekateri veliki pa dosežejo Zemljo; dosedaj jih je bilo najdenih okoli 1,450. Sestoje večinoma iz kamna, s primesjo železa in drugih kovin, kakršne najdemo na Zemlji.
Suhega površja na naši Zemlji je samo okrog 29 odstotkov; ostalo površino pokrivajo slana morja. Od teh 29 odstotkov suhe zemeljske površine dve petini nista pripravni za obdelovanje, deloma ker sta premrzli ali pa suhe pustinje brez vode. Mnogo zemeljske površine pokrivajo tudi močvirja, gozdi in visoke gore. Samo ena tretjina suhe zemlje oziroma ena desetina površine zemeljske oble je pripravna-za obdelovanje. Ta desetina površine zemeljske oble preživlja nad dva tisoč milijonov ljudi.
Ako bi zemeljsko oblo zmanjšali na velikost navadne buče, bi najvišja gorovja na njej predstavljala male mozolje in najgloblja korita morskih globin bi predstavljala praske s šivanko.
Naši najgloblji rovi v zemljo odgovarjajo približno piku komarjev v debelo kožo slona.
Po mnenju znanstvenikov povzročajo največ potresov premikanja plasti v večji ali manjši globini pod površjem, ker te plasti mnogokje niso ustaljene. Potresne opazovalnice beležijo dnevno do 2,700 potresov; k sreči so potresni sunki po veliki večini lahki ali pa se pripete pod morskim dnom in ne povzročajo resne škode. Včasih pa potresi porušijo mesta in vasi, zravnajo hribe, povzročijo velike razpoke v zemeljski površini in spremenijo struge rek.
Zemlja je tudi neprestano na potovanju. S hitrostjo 18 in pol milje v sekundi obkroži Sonce v enem letu. S Soncem in planeti našega osončja dalje potuje v odnosu z drugimi zvezdami oziroma sonci v Rimski cesti in z galakso, ki jo imenujemo Rimska cesta (Milky Way), še nadalje kroži v vsemirju. Zemlja sama kot taka se še davno ni ustalila in poleg tega nikdar ne miruje niti v odnosu s Soncem niti v odnosu z drugimi nebesnimi telesi v vsemirju. Ni torej čudno, da tudi mi mravljinci-Ijudje, ki lazimo po tej nemirni Zemlji, ne moremo priti od svetovnega miru.
—NOVA DOBA
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East ,62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega do^iovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 vogal East 62nd Street: vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK

)
Don't misuso >
electrical appliances
dorit gamble with &e-
tho odds ere against you!
JAVNOSTI V NAZNANJE!
Cenjeni javnosti mesta Cleveland in okolice želim tem potom sporočiti, da sedaj sama last-ujem MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD na 458 E. 152 St., telefon KEnmore 1-3177.
Nadalje želim sporočiti javnosti, da sem vse prostore nanovo de^orirala in prenovila. Ker je ta zavod posvečen onim, ki so v njem počivali p redno so bili položeni k večnemu počitku, kjer zdaj snivajo večno, nezdramno spanje, kakor tudi sorodnikom, ki se v uri svoje britkosti zatečejo v zatišje našega pogrebnega zavoda, vabim javnost naj si ogleda moje lepo preurejene pogrebniške prostore.
Napis nad vrati se sedaj glasi na ime MARY A. SVETEK FUNERAL HOME. Ura, ki je toliko časa počivala, sedaj zopet obratuje. Ambulančna posluga je vam na razpolago ob vsakem času. In vsa poštena in prijazna postrežba, ki je je bila javnost navajena v preteklosti, je vam ponovno na uslugo. Dostojanstveni pogrebi, popolni v vsakem oziru, bodo na razpolago po zmernih cenah. Na razpolago imam lepe nove stole, ki si jih lahko izposodite za razne priredbe in domače zabave. Notarska posluga, "income tax" posluga, in nasveti ter priporočila, ki so včasih tako neobhodno potrebna, so vam na uslugo. Vi lahko pridete do mene kadarkoli je vam prav in sigurno boste deležni prijazne in točne postrežbe.
Pogrebni zavod je javnosti sedaj odprt v ogled. Vabljeni ste, da si ogledate najbolj moderen in popolno opremljen pogrebni zavod v naselbini, o katerem so se pohvalno izrazili vsi, ki so imeli priliko, da si ga ogledajo. V zahvalo onim, ki so me vzpodbujali in se posluževali moje posluge v preteklosti.
ostajam vam hvaležna
MARY A. SVETEK, vaša pogrebnica
DEKLE
ŽELI DOBITI 3, 4 ALI 5 SOB V OKOLICI E. 79 ST. IN E. 45 ST. Kdor ima za oddati, naj pokliče IV 1-2452
DELO DOBIJO MOŠKI
IŠČE SE ŽENSKO
ZA KUHARICO ALI HIŠNO. IMA SOBO NA RAZPOLAGO. Vpraša se pri KOZAN'S TAVERN 23721 Lakeland Blvd.
SPLOŠNO TOVARNIŠKO DELO
Izkušnja ni potrebna;
visoka plača;
dobre delovne razmere Morate znati citati in pisati angleščino
THE CLEVELAND CAP SCREW CO. 2917 E. 79 St.
blizu KINSMAN RD.
REPUBLIC STEEL
RABI IZURJENE
ELECTRICIAN HELPERS
CRANE OPERATORJE
(overhead electric)
FIREMEN
(Licencirani)
MACHINISTS
(Maintenance)
MECHANICAL HELPERS MOLDERS
(Iron and steel floor)
PIPEFITTERS
(Velika dela)
RIGGERS
(Stavbinsko železje)
STATIONARY ENGINEERS
(LicencUani)
ZIDARJE
(Fire brick]
Dobra plača od ure in prilike. Počitnice, penzije, zavarovalnina in hospitalizacijska podpora je na razpolago.
Zglasite se v EMPLOYMENT OFFICE
REPUBLIC STEEL
INDEPENDENCE RD.
pod CLARK AVE. MOSTIT '
OLIVER
NA OBRAMBENEM DELU RABI
OPERATORJE
za
LARGE AND SMALL DRILL PRESSES RADIAL DRILL PRESSES
MILLING MACHINE
OPERATORJE BORING MACHINE HOGGING MACHINE GROACH MACHINE GURRING MACHINE WASH MACHINE EXTERNAL & INTERNAL GRINDERS
LATHES LARGE & SMALL TURRET ENGINE AUTOMATIC CUT-OFF CENTERING LO-SWING FAY AUTOMATIC
Incentivna plača tako] od začetka na zgornjem incentlvnem. delu.
SPECIAL EQUIPMENT OPERATOR FINAL TEST EXPERIMENTAL MECHANIC CUTTER GRINDER SHEET METAL LAYOUT
TOOLMAKERS TOOL CRIG ATTENDANT Dobra plača od ure; morate biti pripravljeni delati 2. ali 3. šift; plačane počitnice in prazniki, klavzula o življenjskih stroških, avtomatična progresivna plača do maksimuma, prispevajoča skupinska zavarovalnina za delavce in družine, 5% premija za 2. šift, 10% premija za 3. šift. Employment urad odprt dnevno od 8. do 4.30 zvečer, ob sobotah od 9. do 12. opoldne.
The Oliver Corp.
19300 EUCLID AVE.
KE 1-0309
STRAN 4.
rZNAKOPRAVNOST
JOHAX BOJER:
IZSELJENCI
R o M A ^
(Iz Nor veščine prevedel Božo Vodusek)
(Nadaljevanje)
Zemlje pri koči je bilo malo, pridelalo se ni veliko, in tako je bilo treba hoditi po zaslužka. V žaganju mu ni bil nihče kos, a od dvanajstih šilingov na dan ni še nihče obogatel. Prehudo je bil zadolžen. Če je danes zaslužil en šiling, je moral jutri plačati dva. Ko je prišel ves zbit od dela domov, in so se drugi ljudje odpravili spat, se je za Kala pričel nov dan. Vzel je sani, pa naj je bila še tako temna zimska noč, in gazil v hrib po drva. Ko se je danilo in so drugi ljudje vstajali, je pridrčal po re-brih s tovorom drv, in ni se splačalo spraševati, kje jih je vzel. Vendar, ali je kaj zaleglo? Nič ni zaleglo. Mojstrsko se je naučil po malem lagati, po malem jemati na posodo in po malem goljufati. V svetlih pomladnih in poletnih nočeh je odhajal z doma in je iz malih kotanj med skalami poskušal napraviti polja in travnike. Zemlja ni bila njegova, ampak gojil jo je, kolikor je mogel. V vrečah je nosil mel iz barja tja, kjer je bila plast zemlje pretenka. Kolena so se mu upognila od bremen, hodil je krivo, skoraj je krevsal. Spodnja ustnica se mu je v levem kotu pobesila, kakor da bi se neprestano kremžil pod težkim tovorom. Zdelo se je, kakor bi se norčeval iz samega sebe, iz revščine in iz vsega sveta. Vendar se je šalil in klel, mežikal z očmi, kadar je zagledal kako mlado dekle, in kadar je hodil po cesti, je čudovito hitro ubiral pot pod noge; spominjal je na lofotskega ribiča, kadar ima dober veter. Tisti dan je kot kočar delal dnino na Lindegaardu in pri tem zaslužil osem šilingov na dan in hrano. Ampak zdaj prihaja Ebbe in Karen je sama z otroki.
Ko je vstopil črnobradi mož s pričama in se odkril, sta deklici planih v krik in se zatekli za materin hrbet. Mlajši Oluf je pograbil črno mačko z belimi prsmi in se rešil z njo v kamro. Starejši Anders pa je prijel kladivo in se ustopil pred mater. Naj le pride kdo in si ji upa kaj storiti.
Ebbe je stopil k njej in se zahvalil za zadnjikrat. Karen od same bledote ni mogla bolj pob-ledeti. Njene oči niso mogle biti bolj preplašene, vsa njena postava ni mogla biti bolj uboga. "Torej vi ste na poti," je spregovorila s težavo in mirila mali dekHci. "Dajte, sedite!"
Ebbe je položil torbo na mizo in izvlekel protokol. Vendar ni takoj pričel z domačo molitvijo, čeprav je bila na njegovem obrazu sama resnoba. Ogledoval se je. Staro leseno posteljo, napolnjeno s cunjami, je že prej nekoč precenil. Zunaj v kamri je še ena prav taka in na podstrešju zaboj s slamo, kjer spita fanta. Vse to ne zaleže nič. Utrgana ura na steni, v kuhinji nekaj posode in sajasti kotel niso vredni počenega groša. Obleka? Te sploh ni. Kal ni imel več nedeljskih hlač in ali ima Karen kako nedeljsko obleko ali ne, Ebbe ni mogel uganiti. Ne, samo eno stvar je lahko vzel: kravo.
Ko je bral protokol, je Karen stala s sklonjenim hrbtom, kakor da pada nanjo toča. Nazadnje jo je vprašal, če ima še kaj drugega razen krave.
Karen je pogledala po otrocih, kakor da jih hoče vse obraniti nečesa hudega. "Moj Bog," je rekla, "nič drugega nimajo. Pa saj pomoč se mora najti."
Ebbe je nato pobesil eno stran ustnic in se nakremžil. Potem se ,je pričela molitev.
Priči sta podpisali. Kravi je bilo Kranslin ime in je bila ob tistem času na paši. Napovedal je, kdaj bodo prišli ponjo, če ne bodo do takrat poplačani dolgovi s stroški vred. Tudi Karen se je morala podpisati s kljukastimi črkami, ker ni bilo Kala.
Zbogom. Ebbe ji je spet dal roko, se pokril, zadel torbo s protokolom čez ramo, vzel palico in šel. Priči sta mu sledili.
Ko je zvečer primahal Kal po bregu navzgor, mu pridrvijo štirje svetlolasi otroci naproti
in kričijo vsevprek. Ebbe ... Ebbe je bil pri njih doma in bo kmalu spet prišel in vzel kravo.
"Prav, prav," jih miri Kal, "vsaj materi ne bo treba molsti."
Otroci so kar zapovrstjo prihajali na svet. Med Andersom, Olufom in Pavlino je bilo samo po eno leto. Za njimi jih nekaj umrlo in nazadnje je prišla Siri, ki je imela šele šest let.
Ujel jo je za roko, se sklonil in ji dahnil v tačico, kakor bi se bal, da ji ne zmrzne. Ko pa je govoril v hiši nekaj časa s Karen, je nazadnje z napetin obrazom obsedel na pručici. Spodnja ustnica se mu je vse bolj in bolj povešala. Moral je vzeti Siri na kolena. Ta presneta deklica se je znala tako imenitno pogovarjati s svojim očetom.
Hop, hop, hop, peljemo se v mlin—morali bi sejati—pa nimamo kaj sejati. Hop, hop, hop, peljemo se v mlm—morali bi saditi krompir—pa nimamo kaj saditi. Hop, hop, hop—in zdaj bodo vzeli kravo.
"Spet bom morala po hišah na peko," je rekla Karen.
Kal se še venomer vozi s Siri v mlin. Žena ima sicer dosti opravka s hišo in z otroki, pa naj kar gre po hišah in peče kruh. Šest šilingov na dan je denar. Otroci naj si pomagajo doma, kakor vedo in znajo. Ko pride mati zvečer domov, toliko, da jih spravi spat. Potem ima mir, da lahko ponoči pere, šiva in krpa.
"Pomoč se mora najti," je rekla in gledala na moža in deklico.
Kal je vstal, šel iz hiše in vzel sekiro in vrv. Rekel je, da gre v gozd po les.
Dan za dnevom vleči žago izmuči človeka. Ljudje so ga zmeraj postavljali na vrh ogrodja, in tisti, ki stoji tam, mora venomer vleči navzgor in potiskati navzdol. Oni, ki stoji spodaj na drugem koncu, se vsaj lahko z rokami obesi za žago, kadar vleče navzdol. Olajša si delo, odpočije se. Kala pa je nazadnje vse bolelo v želodcu in v križu od neprestanega potezanja navzgor in neprestanega potiskanja navzdol skozi debelo bruno, ki so ga žagah. Kako ne bi bil zvečer izmučen! In potem je bilo treba napraviti naporno pot domov. Pa je bilo treba spet vzeti sekiro in vrv in oditi v hrib. Solnce je zašlo na zahodu, v gore je prihajalo poletje.
To noč je odšel v hrib in rezal šibe za metle. Trgovec je plačal po šilingu za metlo, bolje en šiling kakor nič. Ko se je danilo, se je spuščal preko skal težek tovor v dolino. Bilo je šibo v je, povezano z vrvjo v veliko butaro, in izpod butare je gledalo dvoje skrivljenih nog.
Ko je prišel do zadnjih skal, je spustil Kal breme na tla, se skoraj popolnoma vzravnal in
pogledal naravnost v solnce. Nihče še ne bil pokonci, iz hiš ni bilo videti nobenega dima. Fjord je zrcalil planine na zahodu, okna so žarela. V zraku jo bil vonj po brinju, po res ju in po listju.
Kal je omahnil. Z glavo in hrbtom se je uprl ob tovor in zamižal. Čutil je rdeče solnce na obrazu. Potem je gotovo za tre-notek zadremal, zakaj sanjalo se mu je, da je v nebesih. Stal je pred samim Bogom, ki mu je dovolil, naj si izbere, česar si najbolj želi. In Kal je prosil, da sme leči v senik in spat^ pol leta. Potem pa za nedeljsko obleko za Karen in za hlače obema fantoma, da bosta lahko šla brez sramu v šolo.
Nazadnje plane pokonci. V dima. In on mora iti na delo, žagati.
vasi nad hišami vihrajo zastave
Tovor, izpod katerega je gledalo dvoje nog, se je vlekel navzdol proti Skaretu.
Karen je bila pokonci in je kuhala nekaj, čemur je dejala kava. Ali prah, ki ga je vsula v kotel, je bil sežgan krompirjev kruh, ki ga je bila zdrobila s šolnikom.
"Počakaj, da dobiš še ti kaj za v usta," je rekla Karen.
Pozneje, nekega poletnega večera, je nekdo tipal po kljuki župnikove pisarne.
(Dalje prihodnjič)
GUŠTANJ NEKOČ IN DANES
Guštanj, gospodarsko in kulturno središče svobodne Koroške, je star že nad 700 let. Dokler ni dobil svojega sodstva in svoje uprave, je bil last koroških plemičev Aufensteinov, Sponheimov in drugih. Dolga leta je bil Guštanj središče rokodelstva in cehovstva Mežiške doline in velikega dela spodnje Koroške. V njem so živeli stoletni rodovi žebljarjev, lončarjev, krznarjev, kovačev, glavni-čarjev, pletarjev, usnjarjev in drugih rokodelcev.
Cehovske slave pa je že davno konec. Zastava trške garde in magistratni pečat z lipo' v sredi, ležita med staro šaro in čakata, da se bosta v novem muzeju spet prikazala na dan in si jih bodo kot starinsko zanimivost ogledovali pravnuki nekdanjih kovačev in žebljarjev izpod Urš-Ije gore.
Največja znamenitost trga Guštanja, ki v kratkem postane mesto, je danes pač noya gimnazija in velika železarna. Ne, železarna ni nova. Njena zgodovina se začne pri manjših fužinar-skih obratih na vodni pogon pri lopatah in motikah, ki so jih izdelovali pred kakšnimi 200 leti.
Lastniki železarne so bili tuji plemenitaši, ki se niso brigali za njen razvoj in za to, da bi izboljšali življenjske pogoje že-
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
STAKICH FURNITURE CO.
Quality at a I^ce " Easy Tcnns
JAMES D. STAKICH. lastnik
IV1-8288
16305 WATERLOO RD.
SSMO A CAKS F009 PACKAOe!
Remember, non-profit CARE sends more for your money than you can send in any other way. Start Caring NOW!
CM*
M
SEND ^10 TO
CARE-NEW YORK
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajali
Enakopravnost
Zanimivo in podučno č+ivo priljubljene povesti
lezarjem, temveč le za mastne dobičke, kt jih je železarna dajala njim. Pa jim je odklenkalo.
Po osvoboditvi je bila s sodno odločbo celotna imovina jeklar-ne grofa Thurna zaplenjena in je prišla v ljudsko last. Postala je državno gospodarsko podjetje za izdelovanje valjanega, kovanega in litega jekla.
V guštanjski železarni je že junija 1949—prva v Sloveniji po osvoboditvi—zagorela martino-va peč, nato sta začeli obratovati livarna in valjarna, kovač-nica itd. Vsako leto so železarji presegli letni plan. Pred vojno so delali v eni izmeni. Zdaj delajo v dveh.
Tovarno so popolnoma preuredili. Livarna je dobila dva nova pet-tonska žerjava. Popolnoma . preuredila je jekločistilnica in mehanična obdelovalnica. Obratovati je začela elektropeč z zmogljivostjo 1,800 kilogramov. Zgradili so popolno energetsko centralo z bunkerji, žerjavom in petimi generatorji. Ko-vačnic^ je dobila lepo novo lopo, nova kladiva, dve kovaški peči. Zgrajena je bila moderna mizar-
Planer operatorji
Izurjeni Plača od ure
Kovači
Plača od ure in komada STEEL IMPROVEMENT & FORCE CO. 970 E. 64 St.
immmmmmL

OPREMITE VAŠ DOM Z
MODERNO GRELNO IVAPRAVO!
Inštaliramo forneze samo najbolj znanih izdelkov—
na PLIN - OLJE - PREMOG
Izvršimo vsa popravila na starih fornezih vseh izdelkov.
Delo vedno v vaše popolno zadovoljstvo—Cene zmerne. DAMO PRORAČUN BREZPLAČNO Za jamčeno delo pri inslalaciji novega ali popravilu starega forneza, se obrnite na slovensko podjetje
BELL ■ AIR HEATING CO.
BAHN BROS., lastniki
33 S. Glenwood Ave., Niles, 0.
tel. Niles 2-7919
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.GRDINAb-SONS
funeral Directors
DCALCKt
10^3 iMt «2« ST.
Hfn^šrton t SOiS "KCurncf^ t'S$$0
297 ACRES FOR SALE
no buildings: 200 acres tillable soil; rest beautiful woods: 45 miles north of Chicago; Vz mile from road. $165 acre. Terms. All or part.
40 ACRES no buildings; rich soil; 35 miles northwest of Chicago.
Price $10,000. Reasonable terms.
We also have other good buys in farms.
LOUIS I. BEHM, Realtor ^rayslake. 111. — Grayslake 3-8181
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
na, povečana zmogljivost vodnih črpalk, nova čistilnica za jeklolitine, gradnja nove jeklar-ne je v polnem razmahu. Delavci so dobili lep samski dom in 175 družinskih stanovanj. Kmalu pa bo dograjen tudi prvi del doma kolektiva.
Tako je danes v Guštanju. Domačini so ponosni na uspehe, ki so jih dosegli v šestih letih dela v svobodni domovini. Dosegli so brez grofov Thurnov, brez delniških družb in koncer-nov, brez izkoriščevalcev, ki so jih izkoriščevali nad 170 let.
Z napredkom svoje tovarne pa napredujejo tudi sami. Ponosni so na svoje šole in na novo gimnazijo. Predavanja Ljudske univerze so vedno dobro obiskana. Strokovni tečaji so že mnogim delavcem pripomogli do višje kvalifikacije. Tudi svoj list imajo, ki so mu dali ime "Koroški fužinar." Vsi se vneto pripravljajo in nestrpno čakajo velikega dneva, ko bo Guštanj iz trga postal mesto. In tudi to bodo kmalu dočakali.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Chicago, 111.
REAL ESTATE FOR SALE
BUSINESS OPPORTUNITY
DISTRIBUTORSHIP for commercial dishwashers in entire state of Illinois; well established; must give up on account of illness. Established 28 years. Advertised in nationally periodicals from coast to coast. For sale by owner.
WAgner 4-9634
CLEANING STORE completely equipped. Going business. Excellent location. Living quarters available.
5102 W. Madison, MAnsfield 6-1350
CLEANING and Fancy Goods Store—With 3 room apartment. $40 a month rent. N. W. side.
KEystone 9-9516
GREENHOUSE, Floral Shop — Fully equipped. Oil heat. 7 roorn modern home. Garage. On 11 acre tract, with 897 feet frontage • on State Highway. Serving large territory.
A. A. Miles, Lowell, Ind,
rAVERN — Good location. RAd-cliffe 3-9787, between 7-9 p. m. and all day Sunday. Midway 3-0217, between 8 a. m. to 5 p. m. weekdays.
LAUNDRY — Steam. By owner. Complete equipment; building and property. Old, established business in thriving city, 255 miles south of Cliicago, Illinois will sell or trade for Chicago income or other property.
EStebrook 8-3119 or RAnd 6-6125
GROCERY, Delicatessen & School Supplies — Living quarters. Across from schools. Doing good business. Real opportunity for couple.
EVorglade 4-6964
GROCERY & Delicatessen— Long established. South West side. Complete clean stock. Good neighborhood. Modern equipment. Doing good business.
CEdarcrest 3-9704
CLEANING Store—Fully equipped. Automatic press machinery, boiler, Singer power sewing machine and tailoring supplies. 3 room apartment, bath rear, large basement, some furniture. Reasonable.
TAylor 9-4455
BIVŠI DIREKTOR "PREHRANE" V KRANJU OBSOJEN
Bivši direktor "Prehrane" v Kranju, Anton Primožič, je bil obsojen na razpravi pred okrajnim sodiščem v Kranju 11. decembra zaradi nevestnega poslovanja in kršitve predpisov glede pravic delavcev in nameščencev na sedem mesecev zapora in 2,400 dinarjev denarne kazni. Za razpravo je bilo med Kranjčani veliko zanimanje.
OPEN EVERY NIGHT AT 6 SATURDAY ALL DAY
SLAK
OPTICIAN AT NORWOOD AND GLASS
BUKOVNIK STUDIO
JOHN BUKOVNIK, slikar 762 E. 185 St., IV 1-1797
Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure v nedeljo od 10. do 3. ure
B. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
1363 E. 45 SI. — HE 1-3028
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
By Owner. Sacrificing for quick sale. TAVERN. Modern fixtures, and latest equipment. Northside.--Well established, good business, nice neighborhood trade. Fine opportunity for couple. Must be seen to appreciate. Call between 9 a. m. and 5 p. m.
NEvada 8-7004
TAILOR SHOP
for sale at a great savings. Good location: high class clientele. Steady business all year round. Complete equipment consisting of 3 regular sewing machines, 1 Blind Stitch, 1 Zig-Zag, 1 Fur presser Hoffman, Steam Presser, 3 Flat Ironers, National Cash Register, Full View Tailor's Mirror, Counter, Table and Chairs. Investigate and convince yourself of the wonderful buy.
JOSEPH SCHULTZ. 10 S. stone Ave., LaGrange, 111-
HELP WANTED
MILLINERY Straw Operators Sewing narrow straw braid. Plenty of work. Good pay. Come ready to work.
Lora Lee Hats, 212 S. Franklin, 2nd floor.
FEMALE HELP WANTED
COMPETENT Woman — General housework. Must like children. All electrical appliances at your disposal. Good salary.
EUclid 3-2267
FARMS FOR SALE
FARME V WISCONSINU
100 akrov Hagenova farma, 4V2 milj od Evansville, Wis. Zelo do-bičkanosna. Izvrstna opr6ma, orodje in drugo. Cena $30,000.
221 akrov, 3 milje od Beloit V silnici 15. Cena $48,000.
188 akrov, 2 hiši (1 moderna)-10 milj zapadno od Janesville v okraju ceste A. $40,000.	,
285 akrov, 6 milj severno od Beloit, v silnici 13. 2-nadstropn^ dvo-družinska hiša. $40,000.
Imamo tudi druga posestva naprodaj, kot športno letovišče v Ft-Atkinson in garažo v Whitewater.
JIM FINNANE 308 Milton	Janesville, Wi'*
tel. 24 hod.: Janesville 6077
YOU
#.
Don't gamble with fire — the odd& are against you I
can be the woman of the year
PREPARI rOR NURSING— m# most naedad proftulon for woman In a National Emergency
Talk to the DIrtctor of Nun* ot your local hospital/ or app'f to o collegiate or hoip"®' School of Nuriing«