Kamniški OBČAN St. 24 Z včerajšnje seje občinskega sveta Božiček je stanovalcem v centru mesta prinesel cenejši celoletni najem parkirišč Včeraj so se občinski svetniki zbrali na 28. redni seji, na kateri so med drugim opravili tudi prvo obravnavo občinskega proračuna za prihodnje leto. Slednji je po županovih besedah precej drzno načrtovan, čeprav je prihodnje leto volilno in bo rebalans težje izvedljiv. Pravzaprav je treba priznati, da se je na tokratni seji tudi »uradno« začela predvolilna kampanja, saj v razpravah nekaterih svetnikov ni bilo težko opaziti nabiranja političnih točk. V drugi obravnavi sklepa o določitvi višine parkirnine na javnih plačljivih površinah v de- VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIM LEPE IN DOŽIVETE BOŽIČNE PRAZNIKE. V PRIHAJAJOČEM NOVEM LETU NAJ VAS SPREMLJAJO ZDRAVJE, MIR, VESELJE, SREČA IN DOBRO MEDSEBOJNO SODELOVANJE. NAJ BO ZA NAS PRAZNIK SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI DAN VESELJA IN PONOSA! MIHA NOVAK NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK Z ministrom Podobnikom o urejanju prostora lu mesta Kamnik seje razprava vrtela predvsem okrog vprašanja, ali naj gospodinjstva v ožjem centru mesta, ki nimajo svojih parkirišč, dobijo po eno brezplačno parkirno mesto ali ne. Po relativno dolgi izmenjavi argumentov za in proti temu svetniki tega predloga niso podprli, so pa izrekli podporo še nekoliko nižjim cenam celodnevnega, mesečnega in celoletnega parkiranja na teh parkiriščih. Gospodinjstva v ožjem centru mesta, ki nimajo svojih parkirišč, bodo tako za celoletni najem enega parkirnega mesta plačala samo dvajset tisočakov. Več na 2. strani SPI )ŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! V praznično božičnih dneh Vam želim veliko sreče, notranjega miru in veselju. V novem letu naj Vas spremljajo zadovoljstvo, zdravje in ljubezen, vaše delo pa naj prevevata vztrajnost in pogum, In da hi se v letu, ki prihaja, uresničile vse Vaše želje. Vaš župan Ione Smolnikar Oh dnevu samostojnosti 26. decembru, vsem iskreno čestitam! Vabljeni na tradicionalno silvestrovanje na prostem z ansamblom Nagelj, začetek leta 2006 pa bo oznanil ognjemet. Minister za okolje, pretetor in energijo Janez Podobnik je v ponedeljek dopoldne s sodelavci obiskal občino Kamnik. Gostitelj, župan Tone Smolnikar, ga je seznanil z nekaterimi aktualnimi vprašanji, s katerimi se srečujejo na področju urejanja prostora in prostorske zakonodaje. Glavna republiška inšpektorica Bojana Pohar je občinsko upravo seznanila z nekaterimi rezultati merjenja emisij v ozračje na območju Krajevne skupnosti Duplica. Predstavnike ministrstva so Kamničani seznanili tudi s problematiko zagotavljanja denarja za številne plazove, ki so se sprožili v minulih letih in še posebej letos jeseni, beseda pa je tekla tudi o problematiki koncesijskih dajatev na področju vodooskrbe in pri odkopu kalcita v Stahovici. Z nekaterimi sodelavci in županom si je minister Podobnik ogledal tudi Veliko planino (na fotografiji), ki je, sicer ožarjena v soncu, samevala, saj dvo-sedežnica ne obratuje. Minister Podobnik je dejal, da bo s sodelavci v okviru zakonskih možnosti skušal najti osnove za zagotovitev pitne vode na tem turističnem območju, kar bi pomembno pripomoglo k ureditvi razmer in pospešitvi turizma. USTANOVLJENO TURISTIČNO DRUŠTVO TUHINJSKA DOLINA Po več sestankih iniciativnega odbora se je v sredo, 14. decembra, v Termah Snovik zgodil ustanovni sestanek novega turist ičnega društva - TD Tuhinjska dolina. Več ^ 4 stran. erme Snovik K.imnlk d.o.c, Molkova pot 5. 1241 Kamnik, tel: 01/83 44 100 emall: terme.snovik@zarja-kovis.si * 25.12.ob 10.30 in 16.00 obisk Božička * 31.12.ob 20.00 SILVESTROVANJE NA BAZENU f Prva številka Kamniškega občana v novem letu ho med vami v četrtek, 19. januarja. Članke oddajte do petka, 13. januarja; oglase in zahvale pa do srede, 1 H. januarja, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91 311. faks: 01/83 19-860, e. naslov: sasa. meiac&siol. net Uradne ure uredništva ob ponedeljkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. in od 13. do \j7--re._s 44. leto Kamnik, 22. decembra 2005 V PRIČAKOVANJU NAJLEPŠIH PRAZNIKOV Čarobnost jaslic še posebej privlači otroke, med njimi (z leve) Še posebej veličastne pa so jaslice rezbarja 5-letno Anjo Hribar, 6-lctno Lejo Kolenc in 7-letno Patricijo Marjana Vodnika iz Domžal, saj jih je izob-Hribar. likoval iz samo enega kosa hruškovega lesa. Pričakovanje praznikov je pravzaprav najlepši čas v letu, še posebej za otroke. Priprave na praznovanje so povezane s številnimi šegami, navadami, z izročilom krščanstva - s prižiganjem svečk na adventnem venč-ku, ki simbolizirajo štiri adventne nedelje, s prihodom kar treh »dobrih mož« Miklavža, Božička in dedka Mraza, krašenjem novoletnih drevesc in postavljanjem jaslic. Minulo nedeljo, ki je zaokrožila adventni čas, je zaznamovala čarobnost jaslic v Budnarjevi muzejski hiši. Razstavljene jaslice, skrbno izdelane iz najrazličnejših materialov - lesa, gline, papirja, testa, mavca s svojo izvirnostjo in vključevanjem predmetov bogate slovenske dediščine razkrivajo skrivnostna in čarobna sporočila. Več na 1 l.strani Vsem bralcem Kamniškega občana, ki nam s tem, ko vselej znova nestrjmo pričakujete naš časopis z aktualnimi, zanimivi novicami, dajete moč za nadaljnje ustvarjalno delo, želim, da hi bili prihajajoči praznični dnevi prijetno domači in topli, da se jih boste še dolgo spominjali. Novo leto 2006 pa naj bo prijazno, srečno, zdravo! In polno dobrih novic, ki jih prinašamo v vaše domove! Urednica SASA MEJAf "hum* i ie občanke in občani Kamnika! Ob novem letu vam želimo, da bi se vam v letu 2006 uresničilo vse tisto, za kar j* letos zmajkalo časa. \ Da bi bilo to leto polno zdravja, veselja In zadovoljstva! _ Važe Terme Snovik I_ NAŠI POGOVORI na 3. in 5. strani Z županom Tonetom Smolnikarjem o investicijah in dogodkih, ki so zaznamovali letošnje leto ter načrtih za prihodnje leto na 3.strani S patronažnimi sestrami zdravstvenega doma Kamnik o njihovem plemenitem, a večkrat težkem poslanstvu na 5. strani KULTURA IN KOLEDAR PRIREDITEV na 6. strani NASA ANKETA na 10. strani Kaj nam je prineslo leto 2005? NAŠI KRAJI NEKOČ IN DANES na 12. strani O 700-letnici Podgorja in Smučišču Osovje MED MLADIMI Pestra dogajanja mladih na straneh 14 in 16. Prihaja Mestovanje! Od 27. do 29. decembra bo v starem mestnem potekal tridnevni festival MESTOVANJE, ki ga v sodelovanju s soproducenti pripravlja Mladinski svet Kamnik. Festival bo potekal na pred kratkim obnovljenem Trgu svobode, kjer bodo predstave za otroke in koncerti, zvečer pa se bo dogajanje preselilo v rov pod Malim gradom. Slike in knjižne novitete Poldeta Miheliča Do H. januarja je v galeriji Veronika Kamnik na ogled razstava slik kamniškega slikarja Poldeta Miheliča Več na 5. strani Borut Pangeriič, s.p. Markovo 1a, Kamnik, M/Mu: 01/831 72 20. GSM: 041/636 556 ZA BOŽIČ prijetno praznovanje, ZA KONEC LETA hvala za zaupanie, ZA NOVO LETO zdravje, srečo, uspeh in nadaljnje dobro sodelovanje. d.o.o. podjetje za avtomobilske storitve Več o festivalu na 6. strani. Slikar Polde Mihelič s hčerko Barbaro. »Če že mislite objaviti sliko o meni, prosim objavite tisto, na kateri sva skupaj s hčerko,« je dejal pred fotografskim aparatom. Izpolnili smo njegovo željo. SALON POHIŠTVA (dabor Kranjska 3a, Kamnik tel. 051/399-577, 01/831-04-81 VSE ZA VAŠ PRIJETEN DOM pm DPMrm&ii popast d» 2o%> Lepe praznike in prijazno leto 20061 4 031/380-898 • KI TRGouinn in servis sporne opreihe 3S SPORT d.o.o, Perovo 25 (na kamniški obvoznici), 1240 Kamnik Velika izbira smučarske opreme in oblačil ter oblačil in obutve za gorništvo V DECEMBRU 20% POPUST pri nakupu blaga nad30.000sil mm.mm« iSSSSS^ 8-rvissm„ći.„,por,„e i' tetu 2006! opreme e dolgoletno tradicijo SPORT Rji mm * ,«j _._ ■ ■ ■ Galija «scwbj?" «m&smjr» rnico mm Vesel božič in prijazno leto 20116! Ob kamniški obvoznici, Perovo 26, tel.: 01/83-13-028 OBDARITE SEBE IN NAJBLIŽJE! OBLAČILA ZANJO IN ZANJ, ZA POSTELJO IN V POSTELJO ... 5ĐNOVOLETNI POPUST za oblačila za svečane priložnosti in modne dodatke DARILO ZA VSAKEGA KUPCA! Novo! POZAMENTERljA sukanec, gumbi, elastika.. Več iz naše trgovine na 10. strani Poročilo z včerajšnje seje občinskega sveta (1. del) Božiček je stanovalcem v centru mesta prinesel cenejši celoletni najem parkirišč Včeraj so se občinski svetniki zbrali na 28. redni seji, na kateri so med drugim opravili tudi prvo obravnavo občinskega proračuna za prihodnje leto. Slednji je po županovih besedah precej drzno načrtovan, čeprav je prihodnje leto volilno in bo rebalans težje izvedljiv. Pravzaprav je treba priznati, da se je na tokratni seji tudi »uradno« začela predvolilna kampanja, saj v razpravah nekaterih svetnikov ni bilo težko opaziti nabiranja političnih točk. Letošnja zadnja seja občinskega sveta se je (tako kot lanska) začela z zapleti okrog dnevnega reda, saj je nekaj svetnikov in svetnic menilo, da je štirinajst prvotnih in še dve dodatni točki dnevnega reda preveč za eno samo zasedanje, zato so po krajšem posvetu dnevni red skrajšali za tri očke. ki jih bodo obravnavali januarja, ko prvotno seja občinskega sveta sploh ni bila predvidena. Prva vroča seja se nam obeta februarja, ko bodo svetniki drugič obravnavali predlog proračuna ter strategijo razvoja turizma. Zgodba o plačevanju parkirnine je (zaenkrat) zaključena V drugi obravnavi sklepa o določitvi višine parkirnine na javnih plačljivih površinah v delu mesta Kamnik se je razprava vrtela predvsem okrog vprašanja, ali naj gospodinjstva v ožjem centru mesta, ki nimajo svojih parkirišč, dobijo po eno brezplačno ožjem centru mesta, ki nimajo svojih parkirišč, bodo tako za celoletni najem enega parkirnega mesta plačala samo dvajset tisočakov. Toda pred tem so svetniki povedali marsikaj. Franci Spruk je v imenu svetnikov SDS, dejal, da je plačevanje parkiranja poslabšalo kakovost življenja v centru mesta in da bi bilo prav, da bi (tako kot v drugih delih občine) tudi tu stanovalci imeli možnost brezplač- pa je opozoril, da ta odlok ne zajema celotnega območja, kjer je parkiranje problematično, saj je iz njega izvzeta Šutna. Po njegovih besedah bi morali v prihodnje resno razmišljati tudi o gradnji parkirne hiše. »Meščani in tisti, ki živijo v blokih, bi morali biti glede parkiranja v enakem položaju,« se je zavzel Repanšek. Demitrij Perčič, svetnik LDS, se je zavzel, da bi stanovalci karte za parkiranje dobili zastonj, med- Kamniški skavti so včeraj županu in občinskim svetnikom prinesli Luč miru. nega parkiranja. Brane Golubo- vič je v imenu svetnikov LDS menil, da je občinsko primerjanje cene kave in enournega parkiranja neumestno in cinično. Marjeta Humar, svetnica NSi, je sedanji parkirni sistem pohvalila, vendar dodala, da bi morala biti do brezplačnih parkirišč upravi- Svetniki potrdili vse predlagane kandidate za sodnike porotnike Svetniki so na tokratni seji med drugim potrdili vse predlagane kandidate za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani. To so: Miha Babnik iz Godiča, Srečko Berlic z Malega hriba, Milena Brajer iz Godiča, Marjan Burja iz Potoka v Črni, Fadila Bužimkic Halilovic z Duplice, Božidar Gjurin, Vincencij Grilje, Mihael Horvat in Ivana Jeglič iz Kamnika, Zvonimir Ko-lenik iz Šmarce, Cvetko Koncilja iz Jeranovega, Rajkica Koželj iz Zgornjih Stranj, Emilija Kunstek iz Kamnika, Nikolaja Lenarčič iz Podgorja, Robin Majnik iz Godiča, Janez Maleš iz Podgorja, Anton Mavrin iz Kamnika, Franc Modrijan iz Sidola, Franc Novak iz Laz, Jožef Okorn, Boris Outrata, Miroslav Petek in Božidar Pilej iz Kamnika, Martina Romšak iz Vrhpolja, Marjan Schnabl iz Šmarce, Skamen Matevž iz Kamnika, Anton Slapnik iz Šmarce, Marija Stražar iz Podgorja, Ivan Sušnik iz Žage, Valentin Zabavnik iz Kosiš, Marija Znidar iz Kamnika ter za mladoletnike Mojca Nuša Svete z Duplice. tem ko naj jih podjetja kupijo. Njegov strankarski kolega Marko Kemperl pa je predlagal, da bi bila parkirišča brezplačna tudi za podjetja, ker navsezadnje le ne gre za tako majhen strošek, pa tudi podjetja bi na ta način obdržali v mestu. Pred glasovanjem je nekaj besed na to temo povedal še župan Anton Tone Smolnikar. Poudaril je, da je s plačljivim parkiranjem zadovoljnih 90 odstotkov stanovalcev mesta, čeprav vsi nikoli ne bodo zadovoljni. »Če pa bi gospodinjstvom omogočili brezplačno parkiranje, se kaj lahko zgodi, da bomo morali kmalu zagotoviti še več brezplačnih parkirišč, saj je nekaj hiš še vedno praznih,« je svetnike opozoril župan in dodal, da bo treba parkiranje s parkirninami prej ali slej urediti tudi na Duplici, kjer je mirujoči promet navkljub dodat- nim parkiriščem še vedno precejšen problem. Status vaških vodovodov bo uredila država Tokrat so svetniki obravnavali tudi program dela koncesionarja (Komunalnega podjetja Kamnik) na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda v prihodnjem letu. Aleš Škorjanc, podsekretar - vodja oddelka za gospodarske javne službe, je v predstavitvi poudaril, da bo prihodnje leto za investicije v oskrbo s pitno vodo namenjenih 109 milijonov tolarjev od tega 40 milijonov za prevzem vaških vodovodov. Na področju izgradnje kanalizacije pa bo prihodnje leto največji projekt izgradnja kanalizacije med Stranjami in Kamnikom, ki bo stala 137 milijonov tolarjev. Svetniki so program oskrbe s pitno vodo večinoma pohvalili, ob tem pa ponovno privlekli na dan zgodbo o vaških vodovodih in njihovih upravljavcih, ki je temperaturo v občinskem svetu dvigovala že lani, vendar je tedaj niso uspeli dokončno rešiti. Tega problema se je zato v nadaljevanju dotaknil tudi Bojan Klemen iz Komunalnega podjetja Kamnik in povedal, da bo status vaških vodovodov država uredila z novim pravilnikom. V razpravi o odvajanju in čiščenju odpadnih voda pa se je razprava vrtela predvsem okrog takse za obremenjevanje vode. Daniel Kovačič, svetnik Zelenih Slovenije, je namreč spomnil, da morajo to takso nekatera gospodinjstva plačevati kljub temu, da ne bodo nikoli dobila kanalizacije. »Pri tem problemu jim koncesi-onar in občina ne moreta prav nič pomagati saj državna uredba, ki ureja plačevanje te takse, ne dopušča nobenih izjem,« je svetnikom pojasnil Klemen. Ko smo zaključevali redakcijo, seja občinskega sveta še ni bila končana, zato boste o preostalem dogajanju na njej lahko več prebrali v naslednjih številkah Kamniškega občana. ZORANJEREB parkirno mesto ali ne. Po relativno dolgi izmenjavi argumentov za in proti temu svetniki tega predloga niso podprli so pa izrekli podporo še nekoliko nižjim cenam celodnevnega, mesečnega in celoletnega parkiranja na teh parkiriščih. Gospodinjstva v čena samo tista gospodinjstva, ki svojih parkirišč res nimajo, in ne kar vsa po vrsti. Anton Rajsar, svetnik DeSUS, je postavil urnes^ no vprašanje, ali namerava občina brezplačna parkirišča pozimi uporabnikom tudi čistiti in vzdrževati ali bodo zato skrbeli sami. Janez Repanšek, svetnik SDS, Nov poslovni čas in uradne ure na Centru za socialno delo Kamnik, Ljubljanska 1 odi. 1. 2006 dalje POSLOVNI ČAS: V Centru se poslovni čas začne v ponedeljek, torek in četrtek ob 8. uri in konča ob 15. uri, v sredo začne ob 8. uri in konča ob 17. uri in v petek začne ob 8. uri in konča ob 13. uri. URADNE URE: Center ima uradne ure trikrat tedensko in sicer: 0 ponedeljek od 8.00 do 12.00 ure področje svetovanja tudi od 14.00 do 17.00 ure • sredo od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 17.00 ure ter m petek od 8.00 do 12.00 ure. Stranke lahko uveljavljajo svoje pravice tudi izven uradnih ur, po poprejšnjem dogovoru s posameznim strokovnim delavcem in v okviru poslovnega časa. Tradicionalno prednovoletno srečanje Tradicionalno prednovoletno srečanje občinskih svetnikov, nekdanjih županov občine Kamnik, direktorjev podjetij, zavodov in ustanov, častnih občanov, predsednikov svetov KS in drugih javnih delavcev, ki ga je minuli ponedeljek v Domu kulture pripravil župan, je minilo v sproščenem vzdušju. Igralec in pevec Jure Ivanušič nas je s svojo duhovito besedo in izbrano glasbo popeljal po Evropi in njenih skrivnostih. Župan je v svojem nagovoru ocenil delo občinske uprave kot uspešno pri zadovoljevanju potreb in želja 27.000 prebivalcev naše občine. Te želje se še najbolj izražajo ob sprejemanjih proračuna. O proračunu za prihodnje leto, ki bo težak približno 4,6 milijarde tolarjev, so namreč svetniki razpravljali v sredo, 21. decembra. Med letošnjimi investicijami je izpostavil izgradnjo telovadnice in osnovne šole v Stranjah. Napovedal je tehnični prevzem telovadnice in pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo vrtca na Perovem za 130 otrok, kar naj bi se zgodilo še letos. Vsem zbranim je župan zaželel uspešno leto 2006 z željo po dobrem sodelovanju. SAŠA MEJAČ KamniSki (jBČAN-Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač. univ. dlpt. ikon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejacc3slol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 15 ure, sreda od 8. do 12 in od 13 do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 22. 12. 2005. ŽUPNIJSKA KARITAS NEVLJE DOBRODELNI KONCERT nedelja, 15.1. 2006, ob 16. uri Dom kulture Kamnik Nuša Derenda, Ansambel Viharnik, Mladinski in otroški zbor župnije Nevlje, 10-letna plesalca Edi in Dolores iz Krškega, Kamniški koledniki, Folklorna skupina DU Kamnik in humorist Janez Hafner - »Krjavelj« Povezovalka programa Marta Zabret bo predstavila knjigo invalidke Janje Blatnik. Njene črtice bo brala Darinka Slanovec. Dobrodošli na koncertu in pogostitvi! Vstopnina 1000 sit. Vi sprašujete, župan odgovarja L.M. iz Kamnika sprašuje, ali bodo morali starši, ki imajo otroke vključene v ljubljanske vrtce, plačevati višjo ceno vzgojno-varstvenih storitev sami ali bo novo ceno subvencionirala občina Kamnik. Z novim šolskim letom se je v vrtce izven občine Kamnik vključilo 146 otrok, od tega 97 otrok v ljubljanske vrtce. Občina Kamnik sofinancira plačilo vrtca staršem v skladu z Zakonom o vrtcih glede na stalno j>rebivališče oziroma začasno bivališče za tujce na njenem območju. V letu 2005je bilo v občinskem proračunu v namen doplačil oskrbnih stroškov za otroke v vrtcih izven občine Kamnik namenjenih 91.000.000,00 SIT, občina pa je v povprečju /)risj)evala 600.000,00 SIT letno na otroka.' Z novimi cenami za programe v vrtcih, ki pričnejo veljati z novim koledarskim letom, naj bi Mestna občina Ljubljana dokončno uskladila cene programov po veljavni metodologiji za oblikovanje cen programov. Doslej so se cene po Pravilniku o metodologiji lahko postopno dvigovale. Iz objav novih cen v Uradnem listu je razvidno, da so cene za posamezne ljubljanske vrtce čiste ekonomske cene, od katerih se nato do loča prispevek občine in prispevek staršev. Mestna občina Ljubljana je doslej namreč za vse programe vrtcev določala nižjo osnovo, od katere seje obračunaval prispevek občine in staršev, razliko do ekonomske cene j)a krila iz svojega {proračuna. To jmmeni, da so bili tudi starši iz kamniške občine dodatno subvencionirani pri ceni programov, ljubljanski starši pa so imeli v skladu z razpoložljivimi viri mestnega proračuna še dodatne olajšave, kijih otroci glede na finančni položaj sosednjih občin morda niso bili deležni. Občina Kamnik se z ljubljansko občino glede razpoložljivih finančnih virov žal ne more primerjati, ker ima povsem drug način financiranja. Smo dotirana občina, kar pomeni, da iz lastnih virov financiranja sami ne moremo zagotoviti minimalnih sredstev za izvajanje z zakoni predpisanih programov lokalne skupnosti. To tudi pomeni, da Občina Kamnik ne more prevzemati večjih bremen, kot jih nalaga zakonodaja, kar bi v primeru subvencioniranja oskrbnih stroškov za vrtce pomenilo npr. večje subvencije. Zaradi nezadostnih sredstev tako ne moremo nuditi nobenih dodatnih olajšav ali subvencij, ki so jih deležni otroci pod okriljem Mestne občine Ljubljana. Vsekakor bo Občina Kamnik še naprej poravnavala svoj del obveznosti pri doplačilih staršev za programe v ljubljanskih vrtcih, ne glede na sjiremenjene cene. S 1. I. 2006 bodo morali starši otrok, ki so vključeni v ljubljanske vrtce, plačevati več kot doslej, saj je razpon novih cen za prvo starostno skupino v Ljubljani od 103.068 SIT do 115645 SIT, pa tudi delež Občine Kamnik za le starše bo višji, za kar bo občina {poskrbela v okviru svojega proračuna. Za drugo starostno skupino in kombinirane oddelke pa so ljubljanske cene okoli 80.000SIT. Sedaj, koje Ljubljana objavila ekonomske cene {programov v vrtcih, je [>rav tako jasno, kakšne so realne cene programov v vrtcih, saj so znižane cene do sedaj zamegljevale dejansko stanje na tem področju, kar je imelo negativen učinek j>ri zagotavljanju primerne porabe občin s strani Ministrstva za finance. Naj za konec še dodamo, da bo Občina Kamnik v prihodnjem letu zgradila nov vrtec za približno 130 otrok, kar bo vsaj nekoliko povečalo možnosti vključevanja otrok v vrtec na območju kamniške občine. V letu 2007 pa bo za to v proračunu treba nameniti okoli 120 mio sit več za sofinanciranje otroškega varstva v tem vrtcu ŽUPAN IONE SMOLNIKAR RAZPIS ZA PRIZNANJA ŠPORTNIKOM IN ŠPORTNIM DELAVCEM ZA LETO 2005 Na podlagi I. in 5. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj v športu (Uradni list RS, št. 121/04) objavljamo razpis za podelitev priznanj v športu za leto 2005 športnikom in športnicam za njihove športne dosežke ter športnim delavcem za delo v športnih organizacijah. Obrazec za izdelavo predloga za podelitev priznanj za leto 2005 in vse morebitne dodatne informacije dobite v času uradnih ur na Oddelku za družbene dejavnosti -II. nadstropje, soba 51; (informacije: Mira Rcsnik - telefon 01/ 831 81 14) ali na spletni strani Občine Kamnik (http://www.kamnik.si/). Predloge s potrebnimi dokazili pošljite do 9. 1. 2006 na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24 - 1240 Kamnik. Anton Tone Smolnikar Župan LD Domžale obvešča vse lastnike kmetijskih zemljišč, da škodo od divjadi v letu 2006 javijo na naslov: LD Domžale, Kolovec 3, 1235 Radomlje. Z županom Tonetom Smolnikarjem ob izteku leta V OSPREDJU NALOŽBE V ŠOLSTVO IN OTROŠKO VARSTVO, KI BODO ZAZNAMOVALE TUDI PRIHODNJE LETO Že kar navada je, da v zadnjih dneh leta ocenjujemo iztekajoče se leto: smo postorili vse, kar smo načrtovali, je bilo uspešno, kateri so največji, najlepši dosežki in kaj bi najraje pozabili. In ker je že kar navada, da se ob koncu leta v pogovoru z županom sprehodimo po poti naše občine, sva se tudi letos dotaknila nekaterih najpomembnejših dogajanj v občini. V ospredju so prav gotovo izredno zahtevne investicije na področju družbenih dejavnosti, med katerimi je investicijsko najbolj zahtevna izgradnja telovadnice in osnovne šole v Stranjah, ki bo tudi v prihodnjem letu kar velik zalogaj za občinski proračun. Če se na začetku pogovora ozreva na letošnje leto, kako ga ocenjujete? Zaključuje sc enajstletno obdobje od uvedbe lokalne samouprave in tudi enajstletno obdobje mojega županovanja. Moram priznati, da smo skupaj z ekipo zadovoljni z doseženim in z delovanjem občine pri zagotavljanju življenjskih pogojev občanom v okviru obveznosti, ki jih nalaga zakonodaja in občinski proračun. Zagotovo pa je problem sistem financiranja občin, ki se kljub naSim neprestanim zahtevam še ni uskladil tako, kot si občine želimo: da bi občina imela ne samo več pristojnosti, ki jih nalaga država, ampak tudi več sredstev, ki bi jih sama uravnavala, to pa bi pomenilo tudi njen večji interes za učinkovitejše pobiranje davkov, odpiranje novih delovnih mest in podobno. Ni zanemarljiv podatek, da je kar 170 slovenskih občin od 193 vezanih na državno izravnavo. Po štirih letih lokalne samouprave so namreč »zagotovljeno« porabo spremenili v »primerno«. Sitni poudarjam, da je neprimerna. Tudi občani še niso doumeli, kaj to pomeni v materialnem pomenu in pri njihovih zahtevah, kaj vse morata župan in občinska uprava postoriti. Mnogi enačijo z občino tudi druge institucije, kot so geodetska uprava, davčna služba, upravna enota, ki sicer domujejo v občinski stavbi. Menim, da je država s primerno porabo in zako* nodajo naredila financiranje občin še bolj nepregledno, precej pristojnosti, ki po zakonodaji ne sodijo na pleča občine, je enostavno kar prenesla na občine, ob tem pa ni zagotovila tudi finančnih sredstev. Ta problematika se v tem trenutku najbolj odraža na primeru družinskih pomočnikov, katerih financiranje bremeni občinski proračun. V kamniški občini imamo štirinajst družinskih pomočnikov. Ustavno sodišče je sicer pritrdilo pritožbi skupnosti slovenskih občin, da mora za tovrstno področje zagotoviti sredstva država, a se bojim, da iz tega ne bo nič. Celotno socialno področje je zamegljeno, občina na tem področju samo plačuje, saj pri obravnavi na centru za socialno delo niti ni stranka v postopku. Tudi zato prihaja do nepravičnega dodeljevanja socialnih pomoči. Kaj pa področje gospodarstva? Po velikih težavah v devetdesetih letih se gospodarsko stanje v zadnjih letih izboljšuje sicer s precej drugačno gospodarsko podobo kot v preteklosti, saj so nekdanje velike sisteme zamenjala manjša podjetja, drobno gospodarstvo, obrt. Občina Kamnik gre naprej tudi na področju gospodarstva, kar potrjuje tudi stopnja brezposelnosti, ki je s 6,7% precej nižja od slovenskega povprečja, ta je 10%. Predvsem se je povečalo število zaposlenih v drobnem gospodarstvu. Vendar moram ob tem dodati, da občina tudi na področju gospodarstva nima veliko pristojnosti, je pa zadolžena in skuša ustvarjati pogoje za razvoj gospodarstva, podjetništva z vzpodbudnimi posojili, sofinanciranjem obrestne mere, s pripravo prostorskih dokumentov, zagotavljanjem ustrezne komunalne infrastrukture. Na tem področju smo spet v zastoju, saj je v lanskem letu sprejeta zakonodaja določila, da morajo vse slovenske občine do junija 2007 pripraviti in sprejeti spremenjeno prostorsko strategijo. Našit občina je do pomladi pripravila izhodišča, ki so bila na Ministrstvu za okolje in prostor tudi potrjena. Velja pa poudariti, da se že pol leta pripravlja nova zakonodaja, ki bo bistveno zmanjšala obseg postopkov spreminjanja prostorskih planov, vendar še ni sprejeta, kar pomeni, da tudi mi ne moremo naprej. Problem je tudi v tem, da sc v zadnjih štirih letih, ko smo spremenili prostorsko strategijo občine Kamnik, ni moglo ničesar spreminjati, kljub lemu, da so se v tem obdobju, predvsem po vstopu v evropsko unijo, na področju obrli, podjetništva in drobnega gospodarstva pojavile nove potrebe, nove želje in ideje, ki pa jih ni bilo mogoče umestiti v prostor. Kaj pa obrtne cone in pr»storske možnosti razvoja obrti, gospodarstva? Ko govorimo o obrtnih conah je v naši občini kar nekaj območij, namenjenih obrti, drobnemu gospodarstvu, ki imajo še možnosti razvoja, prav gotovo je to Predvsem cona B-25 ob Korcnovi cesti. Tam ima tudi občina Kamnik 14.000 kvadratnih metrov zemljišč, za katere bo ob morebitnih kupcih predlagala program Prodaje. Res pa je, da bo v novi prostorski strategiji Potrebno najti še dodatna območja za nadaljnji raz-v°j - okrog Korenovc poti in dolgoročno tudi v okviru področja Kemijske industrije Kamnik. KIK mora namreč po sklepu občine izpred let najpozneje do leta 2012 umakniti proizvodnjo in skladiščenje črnega smodnika iz mesta. Lahko izpostaviva svetle točke kamniškega gospodarstva, razvoja? Morda projekte, ki so s svojo ambicioznostjo in strokovnostjo posegli po sredstvih EV? Seveda je na področju gospodarstva potrebno izpostaviti pogumno zastavljeno in pred meseci uresni- čeno investicijo podjetja Meso Kamnik, s katero so klavniško dejavnost preselili iz starega dela mesta v sodobno urejen obrat ob Korenovi poti. Investicijo, vredno okrog 2,5 milijarde tolarjev, je s svojimi sred-sivi podprla tudi EU, kar kaže na to, da je selitev, posodobitev in razširitev dejavnosti ne le velik korak direktorja Šuštarja in njegove ekipe, ampak tudi uspešen primer in vzor, kako lahko s strokovnim delom pristopamo k pridobivanju sredstev EU. Očitki, da sc v Kamniku ne vključujemo v pridobivanje sredstev iz EU, tako vsekakor niso upravičeni, kar potrjujejo tudi Terme Snovik, ki so za gradnjo apartmajskega nase Ija z novimi prenočitvenimi zmogljivostmi in za nadaljnji razvoj turizma prav tako uspela pridobiti evropska sredstva. Razvoj občine naj bi v prihodnjih letih temeljil tudi na turizmu, kakšne so po vašem mnenju možnosti na tem področju? Na področju turizma imamo dobre pogoje in naravne danosti, ki pa jih bo potrebno bolje izkoristiti, tudi z vstopom strateških partnerjev. Občina sama ne more biti povezovalni element hitrejšega razvoja turizma, ampak sc morajo vključiti podjetja, posamezniki kot vlagatelji in nosilci razvoja. Občina po svojih močeh ustvarja pogoje za razvoj turizma, vendar pa nimamo močnih nosilcev razvoja, ki bi združili ideje in združeno nastopali s turistično ponudbo. Ob tem se takoj spomnim na primer Uniorja Zreče ali Save Kranj, ki sta prava nosilca razvoja širšega področja. Problem je Velika planina in dolina Kamniške Bistrice, ki bi za zagon in ponoven razcvet nujno potrebovala zagnanega investitorja s svežimi idejami. Tu-, ristični razvoj pričakujemo tudi v Volčjem Potoku, predvsem golf igrišče, pa zdravilni gaj v Tunjicah in I udi od ustanovitve regijskega parka Kamniško-Savinj-ske Alpe. Veliki planini otežuje nadaljnji razvoj še nezaključena denacionalizacija. Letos smo iz proračuna namenili 60 milijonov tolarjev, v oktobru pa se jc po slabi poletni sezoni, ki jo jc zaznamovalo mnogo deževnih dni, zgodil strojclom. Za izdelavo novega kolesa, vrednega okrog 8 milijonov tolarjev, proizvajalec potrebuje štiri mesece, tako, da je bila zimska sezona žal že pred začetkom zaključena. Dogovorili smo se, da je direktor družbe Velika planina naročil kolo, ki bo dobavljeno v pomladnih mesecih. Je pa zanimivo, da se je ob tem pokazalo kako neenotni so uporabniki Velike planine. Ko smo naredili analizo o tem, koliko lastniki vikend hiš prispevajo v občinski proračun iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in davka na vikende, smo ugotovili, da sc zbere skromen milijon tolarjev in nekaj sto tisočakov iz naslova turistične takse na Veliki planini. Ta jc skromna tudi zato, ker se mnogi izogibajo njenemu plačilu, še več, organizirali so se, da ne plačujejo niti odvoza smeti s planine, pač pa jih vozijo sami v dolino (ali tudi ne), kjer jih odložijo, plačnik odvoza pa je v tem primeru družba Velika planina, ki je v stoodstotni lasti občine. Zavedamo se, da lastništvo občine na dolgi rok ni dobro, zato potrebujemo strateškega parlnerja z denarjem in hkrati z vizijo. Večkrat sem ob nakupih velikih turističnih destinacij (Krvavca, Kranjske Gore) poudaril, da bodo investitorji kmalu ugotovili, da je ena lepših in manjših lokacij za razvoj turizma tudi naša Velika planina. Zato optimistično upam, da se temu našemu biseru obetajo lepši časi. Glede na nedavno uspešno prodajo hotela Malograj-ski dvor, ki ga je občina po dolgotrajnem denacionali-zacijskem postopku dobila vrnjenega, se mestu obetajo prenočitvene kapacitete, ki so bile doslej največja pomanjkljivost in ovira turističnega razvoja. Kakšni so izgledi? Ena najlepših turističnih točk naše občine je prav gotovo staro mestno jedro, ki ima vedno več obiskovalcev, še zlasti z vstopom Slovenije v EU se je povečal priliv tujih turistov. Problem, s katerim se že dolgo srečujemo, pa je seveda pomanjkanje prenočišč. Turisti so prenočišča doslej našli le v nekaj zasebnih sobah, poleti pa so na tem področju velik korak naprej naredite Terme Snovik z aparlmajskim naseljem s prenočitvenimi kapacitetami, kjer lahko končno na enem mestu prenoči skupina ali avtobus obiskovalcev našega mesta. Po dolgotrajnem postopku smo končno dobili pravnomočno odločbo Ministrstva za kulturo o denacionalizaciji Malograjskega dvora, ki smo ga na nedavni dražbi prodali. Naj ob tem povem, da je nekatere molila nizka izklicna cena nekaj nad 30 milijonov tolarjev, vendar je realno ovrednotena s strani cenilca, saj jc objekt v obupno slabem stanju. V njegovo obnovo je potrebno vložiti približno 2 milijona evrov, da bo v roku dveh let zagotovljenih med 40 in 60 ležišč. V razpisu smo namreč kupcu postavili pogoj, da jc v enem letu po podpisu pogodbe potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, v dveh letih pa mora bili hotel odprt za turiste. Sodim, da ima kupec, s katerim smo ravno danes podpisali pogodbo, dobro vizijo, ima tudi izkušnje na tem področju in se je že intenzivno lotil pridobivanja dokumentacije. Mislim, da je Malograjski dvor lahko pravi »cukr-ček« ob vstopu v mesto. Ob lem pa moram pohvaliti Kamničane, da so z urejanjem in obnovo hiš, fasad bistveno prispevali, da ima mesto lepši izgled, da dobiva dušo in ne čakajo le Občine in Komunalnega podjetja Kamnik. Upam, da bomo tudi z družino Spenko končno uskladili želje za spremembo zazidalnega načrta za gradnjo hotela na območju nunskih hlevov. V ureditev Malograjskega hriba (obnovo romanske kapelice, stražnega stolpa na Malem gradu in dela obzidja) je občina v preteklih letih vložila kar precej sredstev. Nedavna predstavitev idejnega načrta arhitekta Tomaža Schlegla narekuje celovito prenovo Malega gradu, ki bi zahtevala okrog 1,8 milijarde evrov. V ureditev Malograjskega hriba občina že vrsto let vlaga kar precejšnja sredstva, na nedavni javni predstavitvi idejnih rešitev ureditve tega območja je bilo veliko navdušenja in podpore. Če bo v prihodnjih letih proračun uspel zagotoviti 30 milijonov tolarjev za ureditev nujno potrebne razsvetljave in oskrbe z elektriko ter druge infrastrukture v že izkopanem 22 metrov dolgem jašku, bo s tem podano izhodišče za iskanje najemnika Stražnega stolpa, ki bi ga bil pripravljen obnoviti in prinesti vanj življenje. Stolp, v katerem je predvidena tudi restavracija s 77 sedeži, bi skupaj z razgledno ploščadjo (pritlični del bi predstavljal bogato kamniško zgodovino) predstavljal zelo atraktivno turistično točko Kamnika, primerljivo z vzpe-njačo na Ljubljanski grad. Ob tem seveda ne moremo mimo tega, da bo potrebno zagotoviti sredstva tudi za ureditev peš dostopa, kar bi Malograjskemu hribu prineslo več življenja, več dogajanja. fcimfestu, ki je tam že našel svoj prostor, bi sledile tudi druge prireditve, s tem pa bi se odprle nove možnosti oživljanja Malega gradu in celotne kulturne in turistične ponudbe občine. Preobremenjene prometne povezave so trenutno najbolj pereč problem kamniške občine. Kje se nakazujejo možne rešitve? Glede prometne ureditve, predvsem skozi mesto, plačljivih parkirnih površin naj povem le to, da smo urejanje tega področja zastavili, kar pa tudi v miselnosti in navadah ljudi zahteva določene spremembe. Upoštevati moramo dejstvo, da trije hribčki omejujejo možnosti prometne povezave, da predstavljena prometna študija nakazuje določene rešil ve, ki pa so v večini primerov dolgoročnejšega značaja in finančno zahtevnejše za občinski proračun, tudi če bi ga združili za več let skupaj. Rešitve za večjo pretočnost prometa se ponujajo v tretjem in četrtem pasu obvoznice. Dejstvo je, da prometnih tokov ne more urejati občina sama, temveč skupaj z državo, saj so mnoge problematične ceste državne ceste (med njimi cesta skozi Tuhinj, Mekinje, Stranje). Ob vse večjem osebnem prometu in tovornem prometu (predvsem Calcita) je iluzorno razmišljali, da bi promet lahko potekal brez zapletov. Po zadnjih informacijah je država že za leto 2006 in 2007 namenila kar precej sredstev, zdaj se moramo uskladiti na občinskem svetu in del sredstev nameniti tudi v občinskem proračunu, medtem ko so projekti že v zaključni fazi. Vzrok za sedanjo prometno obremenitev pa je prav gotovo tudi velik promet z avtoceste. Pričakovanja, da bo zgrajen avtocestni odsek čez Trojane zmanjšal promet v naši občini za 20%, se niso uresničila. Svoje je naredila cestninska postaja v Krtini, ki se je mnogi izogibajo, to pa pomeni enak ali celo še večji promet čez Kamnik kot pred izgradnjo avtoceste. Da ob tem ne omenjam Domžal, ki se sedaj dušijo v prometu. Prometno problematiko bi občutno omilila le uporaba javnih prevoznih sredstev. Prometne rešitve se pripravljajo tudi za območje nekdanjega Mesa Kamnik in Alprema, ki bodo v okviru spremenjenega lokacijskega načrta skušale najti rešitve tako za tekoči kot mirujoči promet. Šutna kot večna točka razprav in deljenih mnenj stanovalcev in lastnikov, najemnikov lokalov je v prometni študiji predlagana za odprtje. Vkolikor bodo deljena mnenja tudi pri svetnikih našla skupno točko, bom seveda to odločitev upošteval. V zadnjih letih je občina veliko sredstev namenjala za investicije na področju družbenih dejavnosti, predvsem v izgradnjo in obnovo šol za potrebe detet letke. Tudi letos je bilo investicijsko najbolj zahtevno prav področje družbenih dejavnosti - izgradnja šole in telovadnice v Stranjah. Kaj na tem področju čaka občino v prihodnjem letu? Gradnja šole in telovadnice je potekala v skladu z načrti, v teh dneh bomo opravili tehnični prevzem telovadnice in njena vrata odprli mladim, gradnja šole pa se nadaljuje, da bo lahko z začetkom šolskega leta 2006/2007 sprejela učence. Celotna investicija (telovadnica in šola) je vredna med 720 in 750 milijoni tolarjev. Se pa tako na strani vodstva šole, oddelka družbenih dejavnosti občine, kot tudi na strani izvajalca in nadzora pojavljajo ideje, da bi bilo smotrno hkrati obnovili tudi stari del šole, za katerega se je pokazalo, da je v poraznem stanju, da ob tem ne omenjam najstarejše šole. Razprava bo pokazala, ali bomo šli v ta projekt, vreden med 100 in 150 milijoni tolarjev. Po naši presoji je ta investicija zagotovo bolj nujna kot reševanje statične sanacije osnovne šole Frana Albrehta, za katero so v izdelavi celoviti načrti statične sanacije in tudi preureditve notranjega dela šole glede na spremenjene učne pogoje. Po oceni pripravljalen projekta je ta investicija ocenjena na 500 mio SIT in bo prišla na vrsto, ko bo končana gradnja v Stranjah. Kdaj pa lahko pričakujemo nov vrtec na Perovem, ki bo vsaj nekoliko zredčil vrsto čakajočih otrok za sprejem? Upam, da bo do novega leta pridobljeno gradbeno dovoljenje za nov vrtec na Perovem za 130 otrok. Vendar pa bo ta vrtec ob rastoči gradnji stanovanj le skromen nadomestek. Upoštevati je potrebno še to, da bo nov vrtec, vreden 600 milijonov tolarjev skupaj z zemljiščem, ki ga je prispevala občina, v letu 2007 naložil občini še dodatnih 120 milijonov tolarjev obveznosti za sofinanciranje otroškega varstva Ob izdatnih in zahtevnih investicijah na področju družbenih dejavnosti je bilo letos področje komunalne infrastrukture nekoliko v ozadju. Kakšno je stanje na tem področju? Naj spomnim, da smo v preteklih letih veliko sredstev vložili v izgradnjo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, ureditev v skladu z evropskimi zahtevami pa bo do leta 2017 zahtevala še nekaj milijard tolarjev. Kamničani sicer najraje vidijo, da je položenega čimveč asfalta, premalo pa cenijo, kaj je pod asfaltom. Povsod, kjer se lotevamo urejanja cest, skušamo vključili ludi izgradnjo pločnikov, zamenjavo in izgradnjo vodovodnih sistemov in kanalizacijskega omrežja ter celo javno razsvetljavo. Investicija v cesto je na ta način kar nekajkrat oplemenitena. Eden največjih zalogajev na komunalnem področju v letošnjem in prihodnjem letu je 140 milijonov tolarjev vredna izgradnja kanalizacije od OS Stranje do Kamnika ter povezava celotnega območja s čistilno napravo Domžale-Kamnik. V investicijskem smislu je pomembna tudi že končana 500 milijonska investicija obnove ceste od mostu v Stranjah do Calcita, kjer je polovico financirala občina, polovico pa ministrstvo za promet. S tem smo uredili najbolj nevarni odsek ceste, problematično brežino, pločnik, primarni cevovod Iverjc-Kamnik, lokalni vodovod in kanalizacijo. Če strneva načrte za prihodnje proračunsko leto? V ospredju bo dokončanje šole v Stranjah, gradnja novega vrtca na Perovem in začetek gradnje tretjega in četrtega pasu obvoznice. Smo v prazničnem decembru, lahko tudi letos pričakujemo silvestrovanje na Glavnem trgu? Kot vsako leto bomo tudi letos novo leto pričakali s Silvestrovanjem na prostem Igral bo ansambel Nagelj, Kamnik pa bomo ozarili tudi z ognjemetom in veselo zaključili leto z željo, da bi bilo prihodnje leto še boljše. Zaključili pa bomo tudi proračunsko leto in na zadnjo sejo občinskega sveta v tem letu (pogovor je nastal pred sejo, op.ur.) uvrstili tudi prvo obravnavo osnutka proračuna za prihodnje leto. Pričakujem, da bo proračunska razprava že predvolilno obarvana, kajti leto 2006 je leto lokalnih volitev in prvi vplivi se že čutijo. Če sva že omenila lokalne volitve pa me zanima, verjetno tudi večino naših bralcev, kako boste tokrat vi povezani z lokalnimi volitvami...? Res imam Se veliko idej in mislim, da so nekatere drzne, kot recimo projekt Mali grad, vendar moja dokončna odločitev še ni padla. Intenzivneje bi razmišljal o kandidaturi, če bi me podprle najmočnejše stranke, a so se nekatere žal že odločile za svojega kandidata. Vsekakor bom sprejel odločitev potem, ko bom v sebi razmislil ali je moj morebitni naslednik tisti, ki bo naredil vsaj toliko korakov napredka kot smo jih doslej, saj sem prepričan, da smo skupaj z ekipo naredili hitre, velike korake. V tem hipu že slišim nekaj imen, ki so dirigirana predvsem s strani turbo kapitalistov, in sodim, da takšne rešitve za občino niso najboljše. Kot običajno ob našem pogovoru konec leta, ko se ozremo na prehojeno pot občine, še vaše želje ob prihodu novega leta... Ob koncu: preživimo praznike v miru, z lepimi željami, ki naj se uresničijo v letu. ki prihaja. Pogovarjala se je SAŠA MEJAČ, odgovorna urednica 4 22. decembra 2005 PODJETNIŠTVO - TURIZEM Kamniški OBČAN SLOVENSKI INOVATORJI NA USTANOVUENO TURISTIČNO DRUŠTVO SPREJEMU PRI JANEZU JANŠI TUHINJSKA DOLINA Predsednik vlade Janez Janša jc v vladno palačo povabil na sprejem petnajst najuspešnejših slovenskih inovatorjev, nagrajenih z medaljami in posebnimi priznanji na mednarodnih inovacijskih sejmih v Ženevi in na IENI 2005 v Nuerenbergu. Vodja programa in zastopnik slovenskih inovatorjev Marijan Štele je predsedniku najprej predstavil inovatorje in vativnosti in konkurenčnosti, na kar nas opozarjajo prav evropske in mednarodne institucije. Na inovacijah, ki bodo ustvarjale nova delovna mesta in višjo dodano vrednost, bodo temeljile tudi reforme, saj bo le tako mogoče ljudem zagotoviti delo in višji standard. V sproščenem več kot polurnem pogovoru z inovatorji pa so mu ti predstavili svoje nagrajene milijarde, inovatorje pa odrinili z nekaj sto tisoči tolarji. Zahtevajo jasne odgovore na vprašanje: kdo je prejel ta denar namesto inovatorjev. Predsednika so tudi opozorili, da so ministrstva v besedah že naklonjena inovativnosti, v praksi pa ravnajo povsem nasprotno, zato je potrebno njihovo delo bolj kontrolirati in morajo za svoje delo končno tudi odgovarjati. Predsednik vlade Janez Janša je ob sprejemu uspešnih slovenskih inovatorjev, med katerimi je bilo tudi pet Kamničanov, zagotovil, da podpira perspektiven program inovatorstva in da bo posredoval v vladi, da država zanj nudi ustrezno podporo. njihove dosežke, hkrati pa ga seznanil z njihovimi težavami pri inoviranju. Slovenski inovatorji so se po štiriletnem premoru, ko je nekdanja liberalna vlada ukinila vse programe pomoči za inovatorje v malem gospodarstvu in zasebnem sektorju ter proračunski denar namenila le velikim kapitalističnim podjetjem, uspešno vrnili na mednarodno prizorišče, kjer so bili pred leti že med najuspešnejšimi. letos pa so bili pravo presenečenje na inovacijskih sejmih, saj so tako v Ženevi kot Nuerenbergu prejeli vsa najvišja priznanja, na IENI 2005 pa so bili celo najuspešnejši med 34-imi sodelujočimi državami. Predsednik vlade Janez Janša jim je v kratkem nagovoni čestital za te uspehe, predvsem pa je poudaril, da ga zelo veseli, da so se ponovno organizirali in tako uspešno predstavili svoje novosti Obljubil je, da jim bo država v bodoče ponudila več pomoči in boljše pogoje za ustvarjanje, saj smo prav v zadnjem obdobju zaradi neustrezne politike prejšnje vlade vse bolj zaostajali na področju ino novosti in njihove potenciale na domačih in tujih trgih. Pri tem so tako njemu kot ministru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Juretu Zupanu povedali, da so morali svoje novosti razviti in predstaviti na svoje stroške. Še posebej so opozorili na državno birokracijo, ki je med inovatorje in državo že uspela vriniti kar štiri posredniške državne birokratske ustanove, v katerih je zaposlenih preko 120 zaposlenih in so le v letošnjem letu zase porabili kar 1420 milijonov SIT, pri tem pa niso ničesar storili za inovatorje, celo nagajali in ovirali so jih pri izvajanju njihovega programa. Inovatorji so od predsednika zahtevali, da te posredniške ustanove ukine, denar pa naj se nameni za pravo inoviranje. Inovatorji bodo sami izvajali svoj program, saj imajo sposobne lastne kadre. Inovatorji na vsakem od ministrstev potrebujejo le po enega strokovnega in inovatorjem naklonjenega uradnika. Zahtevali so tudi odgovornost ministrstev in direktora-tov, še posebno so bili kritični do ministrstva za gospodarstvo, ki je letos porabilo za konkurenčnost, tehnološki razvoj in promocijo J anuar 06 sobota, december ob 10.00 Nataša Herlec: MAČEK EGON lutkovna predstava, Lutkovno gedališče TRI 4„ 5., 6., in 7. januar 2006 ob 2O.00 Ken Ludvvig: TI NORI TENORJI komedija, Drama SNG Maribor sobota, 14. januar 2006 ob 10.00 , Slovenska ljudska: PAVLIHA1 lutkovna predstava, Lutkovno gledališče Maribor četrtek, 26. januar 2006 ob 19.00 ARVEN ŠAKTI KRALJ SZOMI fotografska razstava, glasbeni program: Kontraband sobota, 28. januar 2006 ob 10.00 Po bratih Grimm: ŽABJI KRALJ lutkovna predstava. Mini teater, Ljubljana ponedeljek. 30. januar 2006 ob 2>> <>. 1 SIMFONIČNI ORKESTER SREDNJE GLASBENE IN BALETNE ŠOLE LJUBLJANA koncert, dirigent: Tomaž Habe INFORMACIJE in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 0 /o banka domžale Banka za vas Kulturni dom Franca Bernika Onminlr Prav raziskava o Stanju inovacijske dejavnosti v državi leta 2005 je pokazala porazno sliko delovanja državnega podpornega okolja, ki je bolj zaviralno kot pospeševalno in se v večini primerov ukvarja samo s seboj in največji del proračunskega dav-koplačevalskega denarja povsem nekoristno porabi zase. Sprejema pri Janezu Janši so se udeležili tudi letošnji uspešni kamniški inovatorji: Ivan Zrimšek, najuspešnejši na področju medicine na sejmu v Ženevi, Viljem Tur-šič s srebrnim priznanjem za kolekcijo naravnih osvežilcev in s posebnimi priznanji na svojih področjih, Drago Vrhovnik za izkoriščanje naravnih in kozmičnih energij in produktov, skupina ino vatorjev Zarje Kovis - Term Snovik Kamnik Ivan Hribar, France Štele in Martin Pančur. Za najboljšo promocijo in predstavitve slovenskih novosti na IENI 2005 pa je organizator nagradil GIZ R TIM - Gospodarsko interesno združenje za pospeševanje razvoja malega gospodarstva pod vodstvom Marijana Steleta. Inovatorji so ob zaključku predsedniku predstavili še svoj program za leto 2006, ko bo potekala tudi akcija INOVACIJE V TURIZMU. V programu so tudi inovatorske delavnice za razvijanje novosti v turizmu v Snoviku in za uporabo alternativnih virov v Tunji.škem gaju. Dan slovenskih inovatorjev 24. aprila 2006 pa bo s celodnevnim programom potekal v Termah Snovik. MS Po več sestankih iniciativnega odbora se je v sredo, 14. decembra, v Termah Snovik zgodil ustanovni sestanek novega turističnega društva -TD Tuhinjska dolina s sedežem v Termah Snovik. Poleg bodočih članov društva se je dogodka udeležilo kar nekaj gostov. Med drugimi Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, Miran Jereb, v.d. direktorja Agencije za razvoj turizma in podjetništva občine Kamnik, g. Semprimožnik, predsednik turističnega društva Motnik, in drugi. Sestanek je potekal v sproščenem ozračju, napolnjen z delovno vnemo in z željo, da bi se ta lepa dolina v osrčju Slovenije počasi turistično prebudila in pokazala vse svoje čare tudi gostom od blizu in daleč. Najprej je Ivan Hribar, iniciator za ustanovitev društva, predstavil predlog statuta društva, ki je bil enoglasno prejet. V nadaljevanju so potekale javne volitve za organe društva. Predsednik društva je postal Ivan Hribar, člani upravnega odbora Ivan Hribar, Olga Drolc, Irena Sovin-šek, Dušan Božičnik, Tomaž Zore, Manja Žebaljec, Matevž Hribar. Nadzorni odbor društva pa šteje tri člane: Zdenka Klančnik, Iva Bajde in Stane Pavlic. Za člane disciplinskega razsodišča so bili izvoljeni Jelka Drolc, Jernej Štrajhar in Ivan Pristovnik. Po izvolitvi organov je predsednik podal besedo gostom. Predsednik TZS g. Rožič je čestital ob ustanovitvi društva in izrazil veselje, da se društvo ustanavlja v času, ko TZS praznuje 100-let-nico, da je to že 608. turistično društvo, vanj pa bo potrebno povabiti tudi tiste, ki se s turizmom ukvarjajo profesionalno, saj je osnovno sporočilo turizma - zadovoljen gost. V. d. direktorja Agencije za razvoj turizma g. Jereb je čestital ob ustanovitvi društva. Po njegovih besedah se je s tem pojavil nov ponudnik turističnih storitev, kar se bo odražalo v večji kakovosti storitev. Poudaril je, da je pomembno povezovanje znotraj društva in z drugimi društvi, kot so TD Motnik, TD Gora-Sv.Miklavž in TD Kamn'k. Predsednik Turističnega društva Motnik g. Semprimožnik je ob čestitkah novemu društvu poudaril, da bo potrebna koordinacija dejavnosti, saj imamo skupne interese v dolini. Ob koncu sestanka je iniciativni odbor je predlagal predstavnike posameznih OBČINA DOMŽALE, ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV DOMŽALE in ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE-KAMNIK petek, 23.12. 2005 ob 20. uri Dom kulture Kamnik torek, 27.12. 2005 ob 20. uri Hala komunalnega centra Domžale Solista: Andreja ZAKONJŠEK, sopran Marjan TRČEK, tenor dirigent: Simon DVORŠAK povezovalka: Marta STARBEK POTOČAN Predprodaja vstopnic: DOM KULTURE KAMNIK POSLOVALNICA KOMPAS - MERCATOR CENTER DOMŽALE sekcij, ki so na kratko predstavili program. Tako je Tomaž Zore spregovoril o ureditvi kolesarskih in pohodnih poti v Tuhinjski dolini, Matevž Hribar o estetskem izgledu doline (urejanje domačij, vrtov), Manja Žebaljec ( ki na sestanku ni bila prisotna ) pa bo skrbela za etnološko dejavnost v društvu. Sicer med pomembnejše naloge društva spadajo še skrb za vključevanje zainteresiranih občanov, zlasti mladine v članstvo društva (v ta namen se organizirajo tečaji, predavanja, ekskurzije), pospešuje se rekreacija in turizem med občani, društvo se zavzema za varstvo naravnih, kulturnih ter zgodovinskih spomenikov v okolici, izvršuje akcije za turistično urejanje krajev, daje pobude za vključevanje naravnih in drugih, za turizem pomembnih objektov v turistično ponudbo, kot močja Tuhinjske doline. Organizira tudi vrsto kulturnih, zabavnih, športnih in drugih prireditev, ki pospešujejo turizem. Vodi turistično statistiko in pripravlja letna poročila. Hkrati tudi sodeluje s kmetijskimi, gozdarskimi in ostalimi dejavniki na področju razvoja turizma na kmetih. Vsem ponudnikom turističnih storitev v okolici pomaga pri pridobitvi finančnih sredstev, s katerimi se pridobivajo nove kapacitete ali se izboljšujejo obstoječe. Po predstavitvi aktivnosti društva so bile med udeležence razdeljene pristopne izjave za včlanitev v društvo. Želja novega društva je, da bi se vanj vključevale cele družine, ki bi tako lahko aktivnejše sodelovale pri izvajanju projektov. Vsi ostali, ki bi se prav tako radi včlanili v društvo, lahko prejmejo pristopne izjave na recepciji Term Sno- Sodelujoči na ustanovnem sestanku Turističnega društva Tuhinjska dolina so se zavzeli za turistično prebuditev celotne zelene doline v osrčju Slovenije in dvig kvalitete življenja. tudi za izgradnjo potrebnih turističnih objektov. Društvo prav tako spremlja in proučuje vprašanje turizma in njegovega razvoja ter predlaga ustreznim organom ukrepe za izboljšanje in razvoj turizma. Skrbi za turistično propagando in informacijsko dejavnost v interesu celotnega turističnega ob- vik ali si jih preko elektronske pošte terme.snovik®zarja-ko-vis.si naročijo na dom. Večer se je zaključil ob dobrotah, ki sta jih pripravila članice TD in Restavracija Potočka. Prisotni so si lahko ogledali nove slike, ki bodo krasile restavracijo do sredine januarja. UROŠ RAZPOTNIK Družba Vele uspešno uveljavlja nove programe »V družbi Vele z veseljem ugotavljamo, da nam je uspel ambiciozen načrt lansiranja vseh štirih strateških programov - papirnic Tempera, drogerij Lepota in zdravje, prodajaln s hišnim dekorjem Moj dom in prodajaln z oblačili in dodatki Stilus. Širitev je presegla načrtovano. Zdaj nas čaka druga faza bogatitve programov, zagotavljanja atraktivnih in cenovno ustreznih ponudb blaga za kupce in učinkovit splet pripadajočih storitev, ki bodo prinesli tudi finančno dobre rezultate,» je povedal Andrej Andoljšek, predsednik uprave trgovske družbe Vele iz Domžal. Za razvoj in širjenje maloprodajne mreže je Vele vložila v letošnjem letu skoraj 1,2 milijarde tolarjev, približno tolikšna vlaganja načrtujejo tudi v prihodnje. Osnovni vir za investicije je predstavljala odprodaja nepotrebnega premoženja. Letos so iz naslova dezinvesticij iztržili že 1,4 milijarde tolarjev, z aktivnostmi, povezanimi s prodajo nekdanje upravne stavbe nasproti občine v Domžalah, pa načrtujejo do konca leta iztržiti še 1,9 milijarde tolarjev. Družba Vele si je tudi za leto 2006 začrtala ambiciozne načrte širjenja vseh štirih prodajnih mrež in načrtuje odprtje 12 drogerij Lepota in zdravje, 15 papirnicTempera, 6 prodajaln s hišnim dekorjem Moj dom in štirih prodajaln z oblačili in dodatki Stilus, pri čemer jo podpira tudi lastnik Engrotuš. Konec leta 2005 ima družba Vele skupno 48 prodajnih enot na 10.000 m' površin, Z odprtjem prve nove prodajne enote, papirnice Tempera v Kamniku, se je v marcu letos začela intenzivna širitev na nova področja. Danes se Vele ponaša z drugo največjo verigo drogerij v državi, ki šteje 27 enot na skoraj 5.500 površin in zaposlujejo 131 delavcev. Papirnice Tempera bodo do konca leta 2005 imele 14 prodajnih enot, kar je enkrat več od planiranega. V trgovinah, ki zavzemajo že skoraj 2.000 m2 površin, je zaposlenih 56 prodajalcev. Trgovine s hišnim dekorjem Moj dom so v dveh mesecih in pol od otvoritve prve enote v Grosupljem dobile že 5 prodajnih enot, kjer je trenutno zaposlenih 24 prodajalcev. Stilus, ki je s širitvijo svoje prodajne mreže začel zadnji, šteje šele dve enoti, v Grosupljem in Sežani, zaposluje pa petnajst svetovalcev. SAŠA MEJAČ Na obisku pri patronažnih sestrah Zdravstvenega doma Kamnik Družine spremUetfo ođ rojstva đo smrti Pred vrati so prazniki, tudi sneg je letos že dodal svoj car k predbožlčnemu in prednovoletnemu vzdušju. V veselem pričakovanju hitimo izbirati darila za najbližje, krasiti domove in načrtovati praznovanje. Sredi decembrskega vrveža pa je posebej pestro tudi delo patronažnih sester Zdravstvenega doma v Kamniku. Odpravili smo se na obisk in kljub obilici svojega dela so si vzele čas in poklepetale z nami. Enajst jih je: Darja Vrtačnik-vodja, Janka Prezelj, Marija Kuz-ina, Alojzija Lipovšek, Marija Mazovec, Majda Keršič, Romana Poljanšek, Katarina Beznik, Marta Malus, Nevenka Hribar, Marija Resnik. Njihovo delo na terenu obsega občini Kamnik in Komenda. Pred leti je bilo delo babic ločeno od ostale zdravstvene nege na domu; tako se je oglasila v primeru rojstva novega družinskega člana babica, če pa so imeli v tej isti družini starostnika ali kroničnega bolnika je potrkala na vrata patronaž-na sestra. Danes nas v obeh primerih obišče ista patronažna sestra, ki spremlja družine v svojem okolišu tako rekoč od rojstva do smrti. Že med samim študijem na Visoki šoli za zdravstvo - program Zdravstvena nega - so se namreč usposobile za vse vrste oskrbe na domu. Prijazne sestre so morale med študijem poleg zdravstvenih znanj osvojiti tudi veščine komunikacije, psihologije in sociologije, izrazito razvit pa morajo imeti čut za sočloveka, saj nenazadnje vstopajo v domove, kjer zaradi bolezni pogosto naletijo na stisko. Poleg formalne izobrazbe se na seminarjih in tečajih tudi nenehno izobražujejo. Pri svojem delu morajo biti nadvse odgovorne, saj se je pogosto potrebno hitro odločiti, če - kdaj - in koga bodo ob oskr- bi negovanca dodatno angažirale (Center za socialno delo, osebni zdravnik, Dom starejših občanov). Do podatkov o potencialnih oskrbovancih si pomagajo s pomočjo Porodnišnice, Matičnega urada, Rdečega križa in Društva upokojencev Kamnik. Zgodi se tudi, da jih na osamelega opozorijo sosedje ali znanci. Na obisk k bolnim ali ostarelim se odpravijo po nalogu zdravnika, 2 x letno lahko obiščejo bolnike ali ostarele tudi po lastni presoji... Potrebujejo veliko iznajdljivosti, kajti ko pridobijo naslov, h komu se oglasiti, jih nemalokrat poskuša zaustaviti hud pes čuvaj ali nezaupljivost obiskovanca, ki patronažne sestre ne pozna in jo zato po hitrem postopku uvrsti med akviziter-jc ali poštarje. Do psov čuvajev so patronažne sestre razvile posebne veščine komunikacije, ko jih že pred izstopanjem iz avtomobila hvalijo in ogovarjajo. Kaj hitro so namreč ugotovile, da naši štirinož-ni prijatelji - prav tako kot ljudje - niso imuni na prijazno besedo. So pa opazile, da so psi čuvaji še veliko glasnejši, kadar pozvoni poštar. Zanimivo! Nezaupljivost obiskovancev je pri nas k sreči manj izražena kot v večjih mestih, npr. v Ljubljani, saj se Kamničani kar dobro poznamo med seboj. Ob svojem delu morajo biti patronažne sestre zelo dobre voznice, kar velja zlasti za težke zimske razmere. Zgodilo se je že, da so brez posebnega nadzora nad vozilom kar nekaj dolgih minut drsele po strmi cesti navzdol - k sreči se je zaradi razsodnosti voznice vse dobro končalo. Pogosto morajo tudi zamenjati gumo ali namestiti snežne verige. Zdi se, da se število ljudi, ki ostanejo na starost sami, povečuje. Razloge vidijo v tem, da ostareli nimajo svojcev - bodisi, da so ti odsotni zaradi zaposlitve - ali pa živijo izven občine Vse več ljudi bi starost namreč želelo preživeti doma. Res pa je tudi, da so kapacitete že tako velikega kamniškega Doma starejših občanov popolnoma zapolnjene. Pojavljajo se tudi finančne stiske, ko ljudje ne zmorejo finančnega bremena bivanja v Domu. Poleg klasične nege na domu, ki obsega oskrbo ran, preležanin, oskrbo z zdravili, nego po kapi ali pri kroničnih boleznih, tudi svetujejo svojcem in jih učijo nege. Po potrebi jih povezujejo s Centrom za socialno delo, Domom starejših občanov in z osebnim zdravnikom. Matere z novorojenčki obiščejo v prvem letu otrokove starosti do osemkrat. S podatki o tem, kje se je rodil nov član družine, jih oskrbi porodnišnica. Novo pečenim mamicam pomagajo pri negi, jih učijo ter jim svetujejo. Ce pa se novorojenčku izrazito mudi na svet, pospremijo porodnico do ljubljanske porodnišnice. Za primere skrajne sile pa so usposobljene tudi samostojno voditi porod. Veseli jih, da se število rojstev na kamniškem povečuje, predvsem zaradi priseljencev. Svoje delo imajo rade predvsem zaradi pestrosti, pa tudi zaradi svobode, saj niso vezane zgolj na prostore Zdravstvenega doma. Prav tako opažajo, da se bolniki in ostareli nanje navežejo in jih ob njihovih obiskih vvselo pričakujejo. Tako ne zdravijo samo fizičnih ran, marveč tudi duševne, ki se odprejo, kadar smo ljudje sami, nemočni in osamljeni. Tako se v polnosti izrazi tudi izvor besede »patronažna« (patron/ a- zavetnica, zaščitnica-SSKJ). Pred odhodi na obiske se zberejo, poklepetajo in se pripravljajo. Tedaj v njihovi sobi vršči od delovnega vzdušja, pa tudi dobre volje ne manjka. ()cl 7. do 9. ure so za morebitna vprašanja in obvestila dosegljive po telefonu 8318 668, v tem času pa jih lahko tudi osebno obiščemo v Zdravstvenem domu Kamnik v drugem nadstropju. Ko se opoldan vračajo, jih poleg rednega čaka še cel kup »papirnatega dela«, ko v raznih oblikah zapisujejo vse o opravljenih obiskih. Ena ali dve sestri sta dežurni tudi popoldan, njihova dežurstva vključujejo tudi delo ob sobotah, po potrebi (posebna oskrba bolnih, umirajočih) pa tudi nedelje. Pa se s tega paberkovanja o vsakdanu patronažnih sester vrnimo spet v naš veseli december. Omenili smo sneg ki s svojimi čari marsikoga navdušuje, marsikateri otroci patronažnih sester pa so se navadili izražati svoje navdušenje nad pobeljenimi planjavami bolj potiho... Šalo na stran: dejansko sestre pozimi še posebej skrbno spremljajo vremenske napovedi. Kadar so vozne razmere otežene zaradi snega, jim nemalokrat pomagajo svojci, ki jim pridejo naproti, ni pa nobena redkost, da svoje poslanstvo v zimskih razmerah opravljajo tudi peš. Mi jim ob prihajajočem novem letu želimo čimmanj pešačenja, čim več pravočasno očiščenih cest in da bi jim v oteženih prometnih razmerah pri opravljanju njihovega plemenitega dela čim večkrat lahko prijazno prišli naproti svojci ali sosedje s svojimi vozili VESNA LAKNER Slike in knjižne novitete Poldeta Miheliča Do 8. januarja je v galeriji Veronika Kamnik na ogled razstava slik kamniškega slikarja Poldeta Miheliča. Zanimiv večer ob odprtju razstave in predstavitvi knjižne novitete črtic, pesmi in slik z naslovom KAPLJE MINEVANJA je v petek, 16. decembra, povezoval Tone Ftičar. no krajino, žanrske kmetske dogodke. In spoznaval lju- O bogatem slikarskem opusu Poldeta Miheliča je pretanjeno razlagala umetnostna zgodovinarka Anama-rija Stibilj Šajn, ki jc vsebinsko sestavila tudi obsežno zloženko, iz katere res veliko zvemo o našem znamenitem Kamničanu. Jc pripovedni in izpovedni slikar. Upodablja zbledelo, porumenelo, večkrat že pozabljeno preteklost. Še več, oživlja jo. S črto in barvo. Vselej z ljubeznijo. Obuja jo kot spomin na idilo otroštva, ki je bilo sicer revno, a lepo in nepozabno. Podoživlja jo kot prostor, čas in ljudi, ki so v objemu njegove notranjosti našli prijetno in varno bivališče in dosegli nekakšno nesmrtnost. V družbi starega očeta je spoznaval, oboževal in vsrkaval vase svet, njegovo arhitekturno in kulturno dediščino, svojstve- di, preproste, delovne, vaške posebneže. Polde Mihc-lič nam pripoveduje preprosto, živahno, včasih celo nekoliko hudomušno. Likovne izpovedi nadgrajuje z osebno domišljijo, predvsem pa z obilico čustvenosti. Čeprav izpričuje davnino in nam podaja zgodovinska dejstva, je celota prežeta in nadgrajena s slikarjevo izpovedjo, z njegovim oživljanjem preteklosti, ki jo vodi v oseben dialog s sedanjostjo. Zapisi so prežeti z duhom in miselnostjo njegovega časa in njegovih ljudi, vselej pa tudi njega samega. Anamarija Stibilj Šajn je na slovesnosti ob odprtju razstave še poudarila, da Polde Mihclič najrajši beleži na ozkih, pokončnih formatih. Določeni krajinski K lepemu kulturnemu večeru so prispevali pevci Tunjiškega okteta, ki sta mu tudi Polde Mihelič in njegova učenka Zvezdana Majhen nostalgično prisluhnila. izseki, kot so strnjene hribovske vasice, slikovita vijugasta pol, ki vodi na vrh hriba, na katerem pogosto dominira cerkvica, že sama po sebi narekuje kompozicijsko gradnjo v vertikalni smeri. Ljudje, tudi trpini, se spreminjajo v junake in celoten pogled preplavi optimizem Ta se simbolično izzivi v upodobitvah arhitekture, v hišah, ki jih slikar upodablja brez hladne geometrijskosti, kot rahlo deformirane forme, kot nasmejane, dobrodušne obraze, ki prevzemajo določeno humanizirano podobo. Njihova okna so kot oči, ki zrejo v nas, razodevajo srečo in nas vabijo v prijeten objem njihovih sten. Svojstvenost slikarjevega načina izražanja jc čutiti tudi v upodabljanju dreves, ki sc z golim vejevjem ali tankočutno belo avreolo pnejo v temačno nebo. Kot nekakšna skrivnostna bitja so, kot dobre vile, kot svetloba upanja, ki v spokojni krajini pripovedujejo svojo zgodbo. Slikarjev življenjski optimizem se nedvomno odraža tudi v njegovi barvni paleti. Pestra je, naravno posnemajoča in obogatena z osebno tonsko naglašenostjo. Zakladno barv sc razbohoti predvsem na njegovih novejših slikah, na katerih vse pogosteje upodablja pomlad in poletje. V starejšem opusu pa so bile bolj prisotne zime in jeseni z golim vejevjem in barvno orkestracijo. »Razstavljena dela so slike, ki prihajajo iz avtorja kot popolnoma svobodna izpoved, kot povsem oseben način izražanja, kot podobe, ki jih avtor neposredno prenaša v likovni jezik. So zrcalo njega, njegove duše, njegovih videnj in doživljanj. Pristne so. In globoko otroško iskrene. Izpričujejo nam zanimiv, svojstven, verodostojen in prepričljiv pogled v slovensko preteklost in takratni način življenja. Pričarajo nam duha etnoloških vrednot in nas seznanjajo celo z oblačilno kulturo tedanjega časa ...«je med drugim zapisala Anamarija Stibilj Šajn v zloženki. Polde Mihelič je bil rojen leta 1923 na Vrhpolju pri Kamniku. Končal je šolo za oblikovanje in Pedagoško akademijo v Ljubljani. Do upokojitve je služboval kot likovni pedagog, najprej v Ilirski Bistrici, nato v Litiji. Od leta 1960 je pripravil več kot 30 samostojnih likovnih razstav, sodeloval je na okrog 50 skupinskih razstavah doma in v tujini in bil udeleženec vrste likovnih kolonij. Ob odprtju Mjheliceve razstave leta 1998 so v zloženki objavljene misli akademskega slikarja in likovnega kritika, Kamničana Dušana Lipovca: »Polde Mihelič je pravzaprav slikarski posebnež: je samorastnik in šolan slikar, manirist in elektik, a obenem originalen in razpoznaven, je pravljičar in pripovednik, radoživ hudomušni/ in otožen nostalgik, v srcu otrok in v duši modrec, pričevalec in kronist.« Knjižne novitete črtic, pesmi in slik je predstavila njegova učenka iz Litije pesnica Zvezdana Majhen, ki je tudi sodelovala pri ureditvi knjige z naslovom KAPLJE MINEVANJA Prebirala je njegove črtice in pesmi. Srce pogreša dom Srce čez dan srebrno misel brusi, da jo zvečer prelije na papir. Po svetu vandrajoč še nisem našel, naslova, kjer prebiva dušni mir. Glas domačije me domov je zvabil, a tudi dom ni to, kar naj bi bil... Tako kot sanje ga je čas pohabil, domačnost v sivo pajčevino skril. Za hišo vrt v poletju pozibava razraščen grm šipkovih plodov; od zadnjega soseda muka krava, vesela, ker jo ženejo domov. O mati, oče - sin vaju pogreša kot suha zemlja prvega dežja... Le še spomin se v solzah uteleša in z lic na zlizan hišni prag kaplja. Polde Mihelič je tudi avtor Likovne monografije iz leta 1999 in knjige Zgodbe od včeraj iz leta 2003. Naš kamniški slikar Polde Mihelič je ta večer prijetno razlagal o dogodkih iz njegovega življenja. Dob-rovoljen je in hudomušen in prav nič mu ne bi prisodili, da jih šteje že dvainosemdeset. Polepšal nam je večer in nam vliv optimizma, za kar smo mu hvaležni in mu želimo še veliko ustvarjalnih let. Za njegovo humanost se mu je ta večer javno zahvalila zdravnica pediatrinja iz Škofje Loke dr. Štefka Križnar, ki se je leta 1991 srečala s hudim problemom na jetrih bolne dvomesečne deklice. Ob takratnem srečanju s Poldetom Miheličem jo je čustveno gin jen vpra-SaL zakaj je tako otožna. In ko mu je zaupala skrb za to dekletce, je nemudoma snel s stene svojo slikarsko stvaritev in ji jo izročil rekoč: »To poklanjam, s tem hočem pomagati« Ker so starši otročička nujno potrebovali denar za zdravljenje v Frankfurtu, je bila slika prodana, denar pa je še kako prav prišel. Zdravnica je povedala, da nikdar v 40-letni zdravniški praksi ni naletela na tako dobrodušnega človeka. ____ . VERA MEJAČ OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA KAMNIK Območna obrtna zbornica Kamnik želi svojim članom ter upokojenim obrtnikom in vsem delovnim ljudem lepe božične praznike, v prihajajočem letu 2006 pa veliko osebnih in poslovnih uspehov! Srečna*2006 iiam<£e4j/ &Ax&oJu,iunv ^Vatčiis IfiaiaA/. Perovo 27,1240 Kamnik Tel: 01/831 06 06 Fax.: 01/83106 07 e-mail: info(o'ekokonstrukt.si Vabljeni v naš novi razstavni salon na Kamniški obvoznici Izza odra Kakorkoli obrnemo, bo december v Domu kulture Kamnik minil v znamenju smeha. Saj ne, da bi bilo to narobe. Smeh, pravijo, je pol zdravja. Zgodovina smeha v DKK je dolga in pestra. Spomnim se, da smo na grozo pravovernih kamniških kulturnikov prve tri mesece v obnovljeni dvorani začeli s takrat polno delujočim Teatrom 55. Tudi v kasnejših letih smo ohranjali vsaj eno ali dve turbo komediji v abonmaju. Ker ste vi tako želeli. Tako smo prehodili pot, ko nam je občinstvo praktično padalo s stolov do obdobja, ko smo se nenehnega sprehajanja med vrati namišljenega zahodno evropskega stanovanja in prerekanja, kdo s kom koga vara skupaj z vami že pošteno naveličali. Januarja bo po udarnem veselem decembru čas za popravila. Za preizkušanje nove opreme in, upajmo, novih varnostnih sistemov. Za poglede v prihodnost. Za vaša mnenja, dragi bralci in gledalci. Kaj vam je pri nas všeč, kaj pogrešate, kaj vas moti. Veseli smo vsakega mnenja, nasveta, dobronamernih in konstruktivnih kritik prav tako. V novem letu vam kolektiv Doma kulture Kamnik želi veliko zdravja, dobre volje in življenjske energije. Veliko jutranjih nasmehov vaših bližnjih in da bi se imeli radi. Da bi ponovno vzljubili naš Kamnik in se v miru sprehajali po njem. Tu smo doma. Goran Završnik, programski vodja Doma kulture Kamnik Mestovanje v Kamniku Zdi se, da zadnje čase vsi skupaj pozabljamo, da živimo v izredno lepem, z naravno in kulturno dediščino bogatem mestu. Kot da nam je Kamnik odveč, da bi ga raje zamenjali s kakim manj zanimivim mestom, ki nas ne bi vsak dan spominjalo, koliko neodkritih možnosti se skriva v njem. okrogle mize in gostilniški pogovori bolje obveščenih. Dejstvo pa je, da vas večina te izredne kamniške znamenitosti, ki se skriva natanko sredi mesta, sploh ne pozna. V poznih večernih urah, ko bomo s Trga svobode pospravili plinske grelce (ja, zeblo vas ne bo), stojnice s hrano in pijačo (ja, ne boste lačni in žejni) in ko bodo prodajalke odšle (ja, lahko se boste v zadnjem trenutku založili z novoletnimi darilci, starimi knjigami, medom ali sladoledom), takrat se bo dogajanje preselilo v nedrja kamniške Veroni- Različne zanimive lokacije v mestu kar kličejo po dogajanju. Ne samo poleti, ko se nad mestom razbohoti Kamfest, ki se bo letos sem ter tja spustil v staro mestno jedro, ampak tudi v času, ko vladajo sneženi možje, pravljični obdarovalci z dolgimi bradami, skratka, ko je mraz in tema. Lanskoletni začetek z drznim imenom Pogrejmo Šutno, ki je, predvsem zaradi nastopa kamniške Klape Mali grad, pritegnil marsikoga, se letos nadaljuje na novi, pravkar obnovljeni izvrstni lokaciji - na Trgu svobode. Organizatorji, Mladinski svet Kamnik, smo se odločili tudi za novo ime. Mestovanje je več kot le poimenovanje tridnevnega zimskega festivala. Je način življenja. Je uživanje Kamnika. Je odnos in je spoštovanje do preteklosti, sedanjosti in prihodnosti našega mesta. Organizacijski odbor, kjer najdemo marsikogar, ki avgusta na hrib nosi zvočnike, se je odločil za tridnevni program, ki bo na trgu združil staro in mlado. Na svoj račun bodo prišli otroci, za katere smo pripravili tri dni trajajoč otroški program z ustvarjalnimi delavnicami, kjer bodo lahko izdelovali okraske, napihovali balone in tekmovali za najlepšega sneženega moža. Vsak dan jih bodo na trgu pričakali gleda-liščniki in lutkarji s predstavami za otroke, pa tudi Dedek Mraz si bo vsak dan vzel čas za kratek obisk Starejši obiskovalci bodo, če jih bodo seveda otroci pustili, uživali v osrednjem dogodku - koncertu na glavnem odru. Kar češ Brass Band, Arche in Ante Pupedantcn Banda od torka do četrtka brezplačno in zelo zares. Drugi del festivala je namenjen novo nastajajoči kamniški atrakciji - rovu pod Malim gradom, okoli katerega se krešejo mnenja, ke. DJ večeri, nastopi mladih kamniških ustvarjalcev, razvpito in na vse konce Slovenije vabljeno Pravljično rešetanje s špikerji Radia Študent. Tudi tu bo toplo, predvsem pa bo kipelo od sveže mladinske ustvarjalnosti. Za tiste, ki boste v rovih in katakombah prvič, bomo vsak večer poskrbeli za voden ogled te bodoče turistične in kulturne atrakcije. Parkirali boste lahko na parkiriščih pred Šparom, sledite smerokazom, ki jih bomo razpostavili po mestu. Tako kot Kamfest je tudi Mestovanje plod skupnih naporov novo nastajajoče mreže kulturno turističnih organizacij in ustvarjalnih posameznikov, ki jih druži skupna ideja po kvalitetnem življenju v našem mestu. Glavni organizatorji so Mladinski svet Kamnik, to je organizacija, ki združuje 11 kamniških mladinskih društev in okoli 800 članov. Vabljeni ste vsi. Prav vsi, ki še veste, kako se pride v center mesta. Pridite peš, če bo snežilo, ker bo lepo. Pridite z avtom in dežnikom, če bo deževalo. Pridite s svetilko, da vas v rovih ne bo strah. In pridite z nasmehom na ustih na ta osvetljeni otoček sredi mesta, obdan s hišami in grajskimi razvalinami. Pridite na Mestovanje! Mladinski svet Kamnik Podarimo si čas za branje V Matični knjižnici Kamnik smo s septembrom začeli urejati in izdajati bilten BRALNI MOZAIK, ki izhaja vsaka dva meseca in je sestavljen iz različnih priporočilnih seznamov knjig za različne ciljne skupine. Z biltenom želimo naše uporabnike spodbuditi k branju kvalitetne in čimbolj različne literature, ki lahko vsakemu posamezniku omogoča izobraževanje in osebnostni razvoj. Bralce želimo na ta način opozoriti na knjige, ki so jih spregledali, pa so vendarle vredne, da jih vzamemo v roke, saj jih priporoča strokovnjak in nekdo, ki ga cenijo in poznajo iz javnega življenja. Branje je pozitivna vrednota in drugi ljudje iz našega okolja so naš zgled pri oblikovanju bralne kulture: zato prosimo znane osebnosti, znane ljudi iz lokalnega okolja ali naše bralce, da nam predstavijo njihov bralni izbor ali najbolj pomembne knjige. Tako nam je v prvem biltenu svoje predloge posredovala Man-ca Košir, publicistka in vztrajna aktivistka pri širjenju bralnega virusa. V drugi številki biltena smo objavili obširen seznam knjig, ki so oblikovale Dušana Šuštarja, direktorja Nove Ljubljanske banke v Kamniku. V tretjem smo objavili priporočilni seznam s področja psihologije in vzgoje, ki ga je pripravil dr. Andrej Per-ko. V decembrski številki pa objavljamo seznam knjig z zelo osebnimi utrinki Vesne Živa-dinov Štebe, ki je članica študijskega krožka Beseda v barvi in obliki. Poseben del Mozaika je namenjen najmlajšim bralcem in njihovim staršem. V tem delu želimo spodbudimo družinsko branje. Pripravljamo sezname knjig o branju in vzgoji. Priporočamo izhodišča za pogovor (prvi šolski dan, družinski odnosi) in nakažemo v katerih knjigah lahko najdete odgovore na vprašanja, ki vam jih zastavljajo vaši otroci in predlagamo dodatne dejavnosti, ki sledijo branju (npr. knjige s praznično tematiko in peka in kuhanje sladkih dobrot). Tudi pri otrocih in najstnikih upoštevamo, da najbolj upoštevajo priporočila svojih vrstnikov, zato vključujemo tudi njihove predloge knjig, ki so nanje na- redili vtis in jih z. navdušenjem priporočajo tudi svojim vrstnikom. Bilteni so tematsko zaokroženi, prednost dajemo temam, po katerih naši uporabniki še posebej sprašujejo (kvalitetne ilustracije, droge, spolnost, Evropska skupnost...). Decembrski bilten smo oblikovali tako, da je še posebej primeren za družinsko branje v tem prazničnem času. Pripravili smo seznam knjig, kjer boste poleg zgodbic in pravljic našli tudi recepte in ideje, da boste lahko skupaj z otroki pripravili kaj okusnega, sladkega in dišečega. Pripravili smo seznam knjig s prazničnimi motivi tako za najmlajše kot tudi za malo večje otroke in starše. V seznamih priporočamo predvsem knjige, ki so Vredne branja, kljub temu, da so na policah že dlje časa. Upoštevamo predvsem kvalitetno leposlovno in strokovno oz. poučno gradivo. Z biltenom želimo predstaviti branje kot vsakodnevno dejavnost, ki ima poseben pomen za izobraževalne, poklicne, socialne in osebnostne namene. Trudimo se, da bi bili seznami čimbolj pestri in smo prav zato veseli vseh predlogov, kritik in nenazadnje tudi pohval, saj jih lahko s pridom uporabimo pri oblikovanju novih biltenov. Bilteni so tako v papirnati obliki kot tudi v elektronski. Dobite ga na izposojevalnem pultu v knjižnici, pošljemo ga preko elektronske pošte vsem tistim uporabnikom ki imajo svoje elektronske naslove v naši bazi podatkov in seveda vsem tistim, ki posebej izrazijo željo, da ga želijo prejemati. V tem prazničnem času, ko vsi hitimo z obdarovanjem svojih bližnjih, je priložnost, da se ustavimo in obdarujemo tudi sebe. Obdarujte se lahko tudi tako, da si vzamete čas za branje. Berete lahko sami, v dvoje ali skupaj z družino in prijatelji. Branje je razkošje, ki nas bogati in si ga lahko najlažje privoščimo. MAJA Š. RAJ H MGŠTOVANJE S7S9. december 2005 vsafc dan od 16" do 24n . KAMNIK . . • torek, 27.12.2005 TRG SVOBODE odl6h do 19h: - OTROŠKE DELAVNICE in nastop C1CIBANĆKOV - POKLIC COPRNICE MICE Gledališče Iz desnega žepka - prihod DEDKA MRAZA - koncert KAR ČEŠ BRASS BAND ROV od 19h do 24h: - koncert MDKID ob 5h pri vodn|aku - koncert ZOOLAND sreda, 28.12.2005 TRG SVOBODE od I6h do 19h: - OTROŠKE DELAVNICE In nastop VRABČKOV - PRAVLJIČNA URA BABICE PRA... Gledališče Unikat - prihod DEDKA MRAZA - koncert ARCHE ROV od 19h do 24h: - DJ PAN - D[ AMISTIC četrtek, 29.12.2005 TRG SVOBODE od 16h do 19h: - OTROŠKE DELAVNICE - KUŽEK IN MUCA Lutkovno gledališče Uš - prihod DEDKA MRAZA - koncert ANTE U PEDANTEN BANDA ROV od 19h do 24h: - PRAVLJIČNO REŠETANJE »»Piter|i raciu, 5 r štirih desetletjih, odkar se je prva gondola zapeljala na Veliko planino, terjali kar nekaj cekinov zato, da so bolj ali manj obležali v predalih. Nobeden od številnih takih ali drugačnih papirjev j)a ni predvidel, da bo leta gospodovega 2005 zaprt nekoč slavni Normanov hotel na Šimnovcu, da se bo zimska sezona s kar dobro snežno podlago, na katero smo radi valili krivdo za izgube, letos začela samo zJurčkom (kotpravijo otroški zajli) in Zelenim robom, in še to samo ob vikendih, vse ostalo pa se bo podalo na zimsko spanje. Bo res treba spet narediti novo strategijo ali pa še kaj drugega.... ? Pravijo pa, da so stanovalci nekoč starega Perove-ga, danes pa v glavnem Steletove, zelo zadovoljni z našimi prostorskimi planerji, saj so staroselcem namesto nekda- t Na Duplici Na Duplici, levo in desno, padajo drevoredi, po nalogu nekoga »bogsigavedi«, predsednik KS menda je le na papirju, tako izogne vsakršnemu se prepiru. Ženski jezik iz, sosednje hiše, tu Jakopičeva ulica se piše, ta vrti se do brezupa. Žive meje podreti za parkiranje noben moški iz stolpnice se ne upa. Ko naši vrli gasilci priredijo veselico, prav je, da kamniški lupan s svojim obiskom počasti Duplico. Čarobne palice pa nima, dupliškim neprijetnim zgodbam le kima. Levo in desno, nove zgradbe že pod streho. Ena za prodajo, druga pa za Jeho. Kot vsak kraj za napredek živimo, na Duplici, ne vse, a veliko stvari dobimo. Jožefa Juršič njega pogleda na naše planine z gradnjo novih blokov, vrinjenih med obstoječe, obkrožene z vrtovi in zelenicami, omogočili poglede v sosedove piskre v kuhinjah, pa še kam drugam. Pa kaj bi jamrali o pogledih in dobrem počutju, če pa je moto moderne dobe profit, vse ostalo pa ni naša stvar. Za to pa bo že poskrbela, recimo, krajevna skupnost... •tt-o smo že pri krajevni K skupnosti, je te dni v -»•V mojo torbo priromalo elektronsko pismo z milo prošnjo, naj za božjo voljo pomagam pri iskanju dupliškega sveta krajevne skupnosti, kije šel po mnenju pisca v globoko ilegalo. Ne vem, čemu smo jih izvolili, je še zapisal. Vrata KS v razpadajoči zgradbi kulturnega doma so namreč trdno zaprta, obvestila o uradnih urah ni nikjer več, nikjer tudi nI iiobenega obvestila, kje bi se našel predsednik ali kak odbornik KS. Piscu bi svetovat, naj si prebere prejšnjo torbo, v kateri je pisalo tudi o poplavah v pisarni KS in da se bo svet KS sestal pod dežniki. Vendar se je, kot kaže, premislil in bo počakal lepšega vremena... TH\ andanašnji vsi tako ra-l§ di ubiramo bližnjice, ker se nam pač vedno mudi. Čudno pa se sliši, da se vse več jeklenih konjičkov, še posebej v pojnddanskih urah vedno bolj izogiba naše obvoznice iti se namesto preko šolskega mostu raje zapelje po Usnjarski mimo klavnice in čez Usnjarski most proti Tuhinju ali Stranjam. Vendar, glej ga zlomka, pravijo Tuhinjci, pa so nam pri Šparu spet nastavili past in moramo čakati, da se mimo nas, ki čakamo pri klavnici, najprej zvrstijo Šparovi kupci. Zato apelirajo na župana, da režim pri Usnjarskem mostu takoj spremeni v korist uporabnikov nove obvoznice... Pa brez zamere ter veliko sreče in uspehov ter čim manj zapletov v Novem letu vam želi Krištofov Pepe II. Minilo je leto dni od predstavitve nove vlade, ki je 3. decembra 2004 začela s svojim delom. Koalicija štirih strank je bila naporna, vendar ob trudu in sodelovanju vseh še vedno deluje. V tem času je vlada uresničila znaten del svojih predvolilnih obljub. Zaustavila je zaostajanje pokojnin za plačami, ki sta ga leta 2001 uzakonili LDS in nekdanja Združena lista ter z njim močno oškodovali vse slovenske upokojence. Vlada je začela varčevati pri sebi od letalskih prevozov naprej. Odpravili so vrsto birokratskih ovir ter pocenili in poenostavili življenje državljanom in podjetjem. Odprava nalepk za avtomobile, znižanje cen notarskih storitev in možnost urejanja različnih upravnih zadev na vseh upravnih enotah v državi so le najopaznejši premiki v tej smeri. Že z naslednjim letom bo vlada predlagala znižanje nekaterih davkov in v znatni meri poenostavila davčni sistem. V tekočem letu beležimo tudi dobre makroekonomske rezultate. Povečuje se zaposlenost, gospodarska rast je bila v prvi polovici leta skoraj 4%, zadnje četrtletje celo preko 5%. Ponovno narašča število novoustanovljenih podjetij. Inflacijo je vlada kljub visokim cenam nafte na svetovnem tržišču uspela močno znižati in trenutno le še za 0.6% zaostajamo za ciljem, ki ga moramo doseči za uspešen prevzem evra januarja 2007. Zelo pomembna se mi zdi tudi vladna povezovalna politika. Skuša se, kolikor je mogoče, izogibati starim delitvam. Gradi na poudarjanju dogodkov, ki so nas v preteklosti združevali. Od leto., dalje imamo tri nove praznike. Dan vrnitve Primorske k matični domovini, Maistrov dan in Priključitev Prek-murja k matici. Veliko truda je vlagala vlada tudi za večjo povezanost Slovenije in njenih pokrajin. Celotna vlada vsak mesec obišče eno regijo in se neposredno seznani s problemi ljudi in okolja. Zaradi takega pristopa ministri mnogo bolj življenjsko in hitreje rešujejo posamične probleme v teh okoljih. Nova vlada je od prejšnje vlade nasledila nekaj dobrega in nekaj slabega. Med tistimykar je v podedovanem stanju dobro, bi izpostavil splošen mednarodni položaj države s polnopravnim članstvom v EU in Nato. Seveda so podedovali tudi veliko dilem in slabosti. Npr. nepregleden proračun za letošnje leto s približno 70 milijardami tolarjev prevzetih obveznosti, za katere ni bilo pokritja, za- LDS Kamnik Ustanovljen volilni štab Izvršni odbor LDS Kamnik je decembra imenoval ožji volilni štab, ki ga vodi Brane Golubo-vič, ostali člani so predsednik LDS in podžupan Demitrij Per-čič, sekretar Grega Koncilja, Marija Fabčič, Dušan Lužar in Mark Agovič. Štab se je zavezal, da bo do konca januarja pripravil vsebinski, terminski, finančni in organizacijski načrt nastopanja stranke do lokalnih volitev 2006. Prva naloga pa je pričetek evidentiranja kandidatov za župana ali županjo in člane/članice občinskega sveta v stranki. Imena kandidatov in kandidatk bo spomladi potrdil zbor članstva. Po besedah Braneta Golu-boviča je cilj kamniških liberalcev in liberalk na naslednjih lokalnih volitvah doseči rezultat, ki bo primerljiv dosežku na zadnjih lokalnih volitvah, ko je LDS Kamnik dobila največje število sedežev v občinskem svetu in s ,cm dokaj veliko dolžnost in odgovornost za sokreiranje kamniške politike. V LDS menimo, da smo Izpeljali pomembno število uspešnih projektov, zato lahko rečemo, da smo zaupano nalogo dobro opravili. Zaveda-mo P« se, da lahko svoje delo opravljamo še bolje, če bo Kamnik poleg močne skupine liberalnih demokratk in demokra- tov v občinskem svetu dobil še župana ali županjo, ki bo iz vrst Liberalne demokracije Kamnik ali bo imel/a našo podporo. Poleg imenovanja volilnega štaba je Izvršni odbor obravnaval nekatera aktualna vprašanja, kot so priprava na sprejem proračuna 2006, priprava stališča do predloga župana glede ureditve plačljivih parkirnih površin v središču mesta Kamnik, ki ga je potrebno v nekaterih delih popraviti ter nekatere formalne zadeve, ki jih je potrebno urediti ob koncu leta. Pripravil pa je tudi vse potrebno za prihajajoči zbor članstva, ki bo 29. decembra. V mesecu novembru je kamniški lokalni odbor gostil srečanje pokrajinskega odbora - Severni osrednjeslovenski pokrajinski odbor, ki ga poleg našega odbora sestavljajo občinski odbori iz Domžal, Dola pri Ljubljani, Litije, Lukovice, Medvod, Mengša, Moravč, Šmartnega pri Litiji, Trzina, Vodic in Komende. Predsednik je Maks Lavrinc, kamniška člana v IO pokrajinskega odbora pa sta Brane Golu-bovič in Iztok Debevc. Na srečanju so predstavniki občinskih odborov skupaj s predsednikom stranke Jelkom Kacinom razpravljali o možnostih in potre- bah skupnega delovanja občinskih odborov širše regije. Strinjali so se, da je napredek tega obljubljanskega področja možen samo preko povezovanja, sodelovanja in usklajenega delovanja občinskih oblasti. Kamniški občinski odbor je tudi na tem srečanju izrazil prepričanje, da sedanja občinska uprava premalo projektno sodeluje z drugimi, še posebno sosednji- mi, občinami, kot so Domžale, Komenda, Mengeš in Vransko. Preko povezovanja postanejo občine močnejše pri izpeljavi velikih projektov in pridobivanju finančnih sredstev iz državne ali evropske bagajne. Vas bomo pa v Liberalni demokraciji Kamnik še naprej obveščali o vseh aktivnostih stranke na kamniškem področju, obenem pa bomo veseli vsakega vašega predloga, pobude ali vprašanja, ki jih pošljite na naslov brane.goIubovic@lds.si. MARK AGOVIČ za LDS Kamnik Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 Našim strankam se ob Izteku leta zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje. Želimo ve*el božič in we lepo v letu 2006! V soboto, 24. 12. vas vabimo na domače sladke dobrote! VSE ZA KOLINE - PVC posode, kolofonija, spile, deže za mast, RP sodi za vino, PVC prti za mize in preproge za kopalnico, posoda, gospodinjski aparati Velika izbira aranžiranih daril. Če nimate idej za darilo, • podarite DARILNE BONE. Obiščite nas od 7" -19", ob sobotah od 8h -12''! NOVOLETNI PROGRAM jelke, okraski, lučke... to so morali težave reševati z rebalansom. Prejšnja vlada ni zapustila popolne bilance finančnega premoženja države, popolne in pregledne bilance nepremičnin v lasti države, ni bilo informacijskega sistema za spremljanje socialnih transferov ter informacijske podpore za kadrovsko načrtovanje. To pa je zelo pomembno, saj je čista slika pri financah, kadrih ter prostorskih pogojih osnova za racionalno upravljanje z državo. Tudi na drugih področjih ni bilo bistveno boljšega stanja. Nedokončana je privatizacija, preveč je regulirano okolje za delovanje podjetništva, kar duši podjetniško iniciativo, davčni sistem je preveč zapleten in nestimulativen. Nekritično so bila izdana državna poroštva, ponekod ni zadostnega in sploh nikakršnega kritja v nepremičninah. Za doto so dobili nered v plačni politiki na vodilnih mestih v javnem sektorju, kjer so nesorazmerja velika in neracionalna. Naša vlada seje morala soočiti s podedovanimi velikimi in marsikje neupravičenimi socialnimi razlikami, več let umetno zadrževanim plazom stečajev v tekstilni industriji, togim trgom delovne sile in veliko zbirokra-tiziranostjo državne uprave. Tudi podedovani šolski sistem je preveč centraliziran in se prepočasi odziva na zahteve iz okolja, institucije pravne države delujejo prepočasi, stanje je kritično, ko gre za finančni položaj občin. To je le nekaj poudarkov iz »bogate« dediščine prejšnje vlade, ki jih ne naštevam kot alibi za morebitno neukrepa-nje. Nasprotno. Takšno stanje je za vlado predstavljalo izziv, v parlamentu pa to zaznavamo s stalnimi spremembami zakonov. V mesecu decembru bomo v državnem zboru sprejemali prvi proračun nove vlade, kaj več o tem pa naslednji mesec. RUDI VERŠNIK, POSLANEC V DZ sem občanom želim doživele božične praznike in veliko steče v frrihaja/očem letu. Čestitam ob DNEVU SAMOSTOJNOSTI! RUDI VERŠNIK, POSLANEC V DZ PETARDE IN NJIHOVE POSLEDICE Leto je naokoli in zopet je tu mesec december. Mesec veselja, rajanja, žal za nekatere mesec žalosti. Žalosti, ki jih povzročijo pirotehnični izdelki. Policisti vsako leto poskušamo storiti kar je v naši moči, da omejimo in zmanjšamo možnost poškodb, zaradi pirotehničnih izdelkov in petard, vendar se le-ta sredstva vsako leto znova množično uporabljajo. Vse uporabnike opozarjamo, da bomo policisti ukrepali proti vsem, ki bodo metali petarde oziroma uporabljali pirotehnična sredstva, kjer to ni dovoljeno in sicer: V ŠOLAH IN NJIHOVI OKOLICI, V BLIŽINI ZDRAVSTVENIH DOMOV IN BOLNIŠNIC, VRTCEV, DOMOV ZA OSTARELE, V OKOLICI CERKVENIH OBJEKTOV, V STRNJENIH NASELJIH, NA HODNIKIH STANOVANJSKIH BLOKOV, V ŠPORTNIH OBJEKTIH IN NA DRUGIH KRAJIH, KJER SE ZBIRA VEČJE ŠTEVILO UUDI Pirotehnični izdelki, katerih je glavni učinek pok se smejo uporabljati izključno v času od 26. decembra do 2. januarja, zoper vse, ki ne bodo upoštevali te omejitve bomo dosledno ukrepali. S skupnimi prizadevanji se je mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici zato prosim vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje vzgojitelje, da s svojim lastnim zgledom in opozarjanjem na nevarnosti in hude posledice, pripomorejo k preprečevanji in zmanjševanju uporabe petard in drugih pirotehničrfih izdelkov. Naj zaključim opozorilo z vprašanjem, katerega odgovor je znan: ALI SO OSLEPITVE, OPEČENI PRSTI, PRESTRAŠENI SOSEDI IN MATERIALNA ŠKODA VREDNI POKA PETARDE? Vodja policijskega okoliša JANEZ KLOPČIČ □ (BOBODOOOBfJDOfln □ M L A K A !*□ [feujitlca jjiiiD^amniku te.[.: 831 27 58 00 It 0 malice kosila poslovna srečanja slavnostne večerje obletnice, poroke ... Naša anketa KAJ NAM JE PRINESLO LETO 2005? Se sploh še navdušujemo nad novim letom, nad novim začetkom. Nam je že vsega zadosti že v začetku decembra? So zato krivi mediji, trgovci? Ali sploh še znamo praznovati umirjeno, v družinskem krogu? Nekateri že, če jim seveda čas dopušča, za druge pa je prosti čas postal »luksuzna« dobrina. Dopovedujemo si, da se bo po novem letu umirilo, da bo drugače. Vendar pa lahko iz izkušenj starejših izvemo, da temu nikoli ne bo tako. Hitimo, da bi bili v koraku s časom. A kaj, ko je čas relativen pojem in se nam vse bolj nasmiha dejstvo, da nas bo ta čas povozil in na koncu še prehitel. Lado Oražem »Leto 2005 si bom zapomnil po samih lepih dogodkih. V mesecu marcu sem praznoval sedemdesetletnico. Drugače pa se ukvarjam z rožami, ptiči, starinami in podobnimi stvarmi tako, da mi nikoli ni dolgčas. Rad sem zaposlen, še raje pa sem obkrožen z lepimi stvarmi.« Stane Lunder »Najbolj si bom leto 2005 zapomnil po rojstvu vnuč-ka Jošta. On nam je v največje veselje. Drugače pa je bilo ravno prav dobrih in ravno prav slabih stvari Sicer pa od »jamranja« nimaš nič. Edino, kar bi za leto 2006 naročil drugače, je več sonca in če bo več sonca bo tudi veselja več.« Žiga Kvas »To leto mi bo najbolj ostalo v spominu po negativnem dogajanju na političnem področju in sicer menjavi kvalitetnega manager-skega kadra« Sonja Baloh »Rada bi, da bi bilo leto 2006 ravno takšno kot je bilo letošnje. Ne morem se pritoževati, hvaliti pa ga tudi ne morem. Je pa tako, da kakor si narediš, tako pa imaš.« Nekateri si bodo leto 2005 zapomnili po političnih spremembah, spet drugi po spremembah v gospodarstvu, zdravstvu,.. Da pa ne bi razpravljali samo o tem koliko gorja, množičnega odpuščanja, naravnih katastrof in podobnega nam je letošnje leto prineslo, sem mimoidoče povprašala o njihovih osebnih izkušnjah, vtisih, prijetnih in manj prijetnih doživetjih, ki jim bodo letnico 2005 vtisnili v spomin. Da pa ne pozabim:«Sreče in zdravja želim vam obilo, da se vam v letu 2006 ne bi preveč mudilo in ne bi pozabili živeti iz minute v minuto!« Dejan Čelik »Zaradi nenehnih, seveda prijetnih obveznosti, ki me vežejo do skupine Atomik harmonik moram reči, da je bilo leto 2005 kar pestro. Veliko je bilo nastopov in podobnih obveznosti to pa ti pobere veliko energije, moraš biti v dobri kondiciji, zato je ena izmed boljših potez, ki sem jih storil letos nakup kolesa. Ob tej priliki moram pohvaliti trgovino Pro-kolo, kjer sem ga kupil. Kaj bo prineslo leto 2006? Se bom kar pustil presenetiti.« Tomaž Ružič »Po čem sem si leto 2005 najbolj zapomnil, ne vem, vem pa kaj bi si želel za leto 2006 in sicer da bi bila slovenska nogometna liga močnejša, da bi ji namenili več denarja in pozornosti.« Pogovarjala se je MATEJA SPRUK 7 L,^MH«*IW WWW.FRAMAT.SI trgovina z elehrromoteriolom Ljubljanska c Franci Smolnikar »Pa ja ni že konc, pa lih ugru srn se (smeh). Tako, kot je bilo letos, naj bo še drugo leto, pa bom čisto zadovoljen. Pa vesel božič in srečno novo leto vsem.« Jazbec Kosterov Zvezda »Letošnje leto si bom najbolj zapomnila po mesecu decembru in sicer zaradi tega, ker je hčerka Nina osvojila drugo mesto na državnem prvenstvu v težavnostnem plezanju kategorije ciciban. Drugače pa sem mnenja, da je svet dosti lepši, če se imamo radi. Pa še to, čim več lepega vremena v prihajajočem letu. da bo še mami lahko več plezala« Nin« Osrtdkor V petek, 2. decembra, na večer pred 205-letnico rojstva dr. Franceta Prešerna, smo se v Galeriji Veronika srečali s pesniško ustvarjalnostjo Nine - Karle Osredkar. Tone Ftičar je predstavil to kamniško pesnico, z njo vodil pogovor in prebiral njene pesmi. Treba je poudariti, da je gospod Ftičar odličen voditelj lepih kulturnih večerov a, ko je gospa Osredkarjeva sama recitirala svoje pesmi (na sliki), so ji številni prijatelji pozorno prisluhnili in se ji navdušeno zahvaljevali z aplavzi. Bogat kulturni večer sta polepšala mlada glasbenika flavtistka Andreja Humar in kitarist Matic Smolnikar. Na asfaltu Na asfaltu ni svetlih cvetov, zelene trave in pesmi ptic. V očeh ljudi, ki hite mimo mene, ni sonca. Z nemirom zrem v nje, ki pozabljajo, da so ljudje. Nina - Karla Osredkar se je rodila 1. maja 1935 v Mariboru. Po šolanju na učiteljišču v Ljubljani je končala I. stopnjo sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1953 živi v Kamniku. Prvih šest let je učila na osnovni šoli Stranje, vsa ostala leta, do upokojitve, pa na osnovni šoli Toma Brejca v Kamniku. V pes-nikovanju se je iskala že od dekliških let, a so se listi porazgubili. Marija Ocepek je zbrala nekaj pesmi in tako je leta 1987 v samozaložbi izšla drobna knjižica pesmi Ostane le ruša. Leta 1985 je izšla antologija Lirika slovenskih pesnic 1849 - 1984, ki jo je izdala Mladinska knjiga, uredil pa Severin Šali. V njej sta bili objavljeni dve pesmi Nine Osredkar. Kulturna skupnost Kamnik je leta 1989 izdala pesniško zbirko Odmevi.. Predgovor je napisal dr. Matjaž Kmecl. Zbirka je bila lepo sprejeta. Nina Osredkar je svoje pesmi brala na različnih prireditvah, večkrat je sodelovala tudi v radijski oddaji Besede, besede, besede kjer so ji bili zlasti dragoceni odmevi in sodelovanje poslušalcev. VERA MEJAČ INŽENIRING d.o.o. Meneš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic. Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/72-30-986, 72-30-987, faks: 01/72-38-015 V/eSeL b°VČ 'N STeČN° 2006! [zberite kvaliteto zase in svoje najbližje - obl zanjo in zanj, za posteljo in v posteljo ... %u»# POSEK IN IZVLEK LESA ODKUP HLODOVINE OBŽAGOVANJE OKRASNEGA DREVJA IN ŽIVIH MEJ Franci Poljanšek s.p. Perovo 14, Kamnik GSM: 041/727-841,041/281-903 PNEUMATIC CENTER Vaš partner s profilom jfrf/irf///'rf/<>iiia* Dr. Niko Sadnikar, prejemnik dveh visokih priznanj S svojo dolgoletno vsestransko aktivnostjo je kamniški častni občan dr. Niko Sadnikar prejel že ničkoliko priznanj, pred kratkim pa je pri svojih skorajšnjih devetdesetih letih prejel še dve - poleg odmevnega spominskega priznanja generala Rudolfa Maistra (o tem je bilo zapisano v prejšnji številki Kamniškega občana) mu je že oktobra zasluge za prizadevno delu priznalo tudi Slovensko zdravniško društvo, Častno članstvo v Slovenskem zdravniškem društvu Dr. Niko Sadnikar je član Slo- častno članstvo Niku Sadnikarju. dr. med. Podgorje je ena naših najdaljših vasi, saj seže domala 3km daleč, od Križa do Kamnika. venskega zdravniškega društva že slabih petdeset let, od leta 1957, na naziv častnega člana društva pa je, kot sam pravi, zelo ponosen. »S tem so mi v stroki priznali, da sem v društvu veliko in dobro delal ter redno spremljal vse društvene dejavnosti. Podelitev častnega članstva je zelo redka - v Kamniku ga je doslej dobil le dr. Aleksander Do- plihar. Priznanje mi je na veliki slovesnosti na skupščini društva, kije bila letos 14. oktobra v kazin-ski dvorani v mariborskem gledališču, ob prisotnosti ministra za zdravstvo Andreja Bručana, izročil predsednik Slovenskega zdravniškega društva Pavel Poredoš,« je povedal Sadnikar in ponosno pokazal priznanje, kjer je med drugim zapisano, da društvo častno članstvo Sadnikarju podeljuje za »dolgoletni in nesebični prispevek k razvoju in napredku društva ter k rasti ugleda zdravniškega poklica«. Dr. Niko Sadnikar je na zagrebški medicinski fakulteti diplomiral 20. novembra leta 1941. Takoj po diplomi se je javil za obvezni zdravniški staž in za prva dva meseca so ga poslali v Bolnico milosrdnih sestara v Zagreb, nato je odšel v civilno bolnico Osijek, od tu pa v Vukovar, kjer je enoletni staž tudi končal. Zaradi vojnih razmer je zdravnikov povsod primanjkovalo, zato je v vseh omenjenih bolnicah opravljal delo kirurga in po končanem stažu je že imel leto dni prak- tičnih izkušenj iz kirurgije. Med vojno je opravljal delo vojaškega zdravnika - kirurga v Slavoniji, proti koncu vojne pa je postal celo vodja partizanske kirurške mobilne ekipe. Aprila 1945 je zaradi prenapornega dela in nemogočih življenjskih pogojev hudo zbolel za vnetjem ledvic in njegovo življenje je skoraj dva meseca viselo na nitki. V Kamnik se je tako vrnil šele septembra 1945. leta. Na podlagi izvidov je od višje vojne zdravniške komisije dobil potrdilo, da je nesposoben za vsak težji fizični napor, torej tudi kirurgijo. Takrat, pri svojih 29. letih, se je tako preusmeril v rentgenologijo - specializacijo je naredil na vojni medicinski akademiji v Beogradu. Nato je (vse do upokojitve) delal v vojni bolnici v Ljubljani, kjer se je leta 1955 tudi včlanil najprej v ljubljansko sekcijo Slovenskega zdravniškega društva, nato postal član osrednjega društva, za tem še član sekcije za rentgenologijo, od svoje upokojitve leta 1980 pa je tudi član sekcije upokojenih zdravnikov, kjer kot predsednik nadzornega odbora aktivno deluje še danes. JASNA PALADIN si-ominsko priznanji; i\\ Mi.RALA RUDOl.hA MAISTRA SMUČIŠČE V OSOVJU NEKOČ IN DANES Smučišče »Osovje« se nahaja ob regionalni cesti Kamnik -Gornji Grad na začetku vasi Podlom, pri odcepu lokalne ceste, ki pelje v vas Gozd. Samo smučišče je urejeno na zemljišču, ki je v lasti kmeta Franca Senožetnika iz Podloma, upravlja pa ga Smučarsko društvo Črna. Prvi začetki delovanja smučišča segajo v konec prve polovice leta 20. stoletja, ko je peščica zagnanih domačinov prišla na idejo, da bi v domačem kraju uredili manjše smučišče. Na smučišču bi imeli krajani možnost smučanja, predvsem pa druženja. Začeli so iskati primerno lokacijo in izkazalo se je, da je lokacija v Osovju kot nalašč primerna za ureditev smučišča. Izbrana lokacija je izpolnjevala vse pogoje: senčno lego, dober iztek, bližino ceste, predvsem pa bližino potrebne infrastrukture za ureditev samega smučišča. Odprt je ostal le še dogovor z lastnikom, a ni bilo nobenih težav, saj jim je France velikodušno dovolil, da na njegovem zemljišču uredijo smučišče. Treba pa je poudariti, da društvo z lastnikom zemljišča tudi danes zgledno sodeluje. Tako je bil storjen prvi korak. Ureditve smučišča so se lotili postopoma, vse pa se je začelo odvijati spontano in preprosto. Ob prostem času so se zbrali, s smučmi steptali strmino, se smučali po njej in ob tem preživeli prijetne skupne ure. Vlečnice še ni bilo, zato je bilo treba na vrh strmine še vedno »štamfati«. Ob nekem takem druženju je med pogovorom padla ideja, da bi po skusili organizirati veleslalomsko tekmo za krajane svoje krajevne skupnosti. Lotili so se organizacije in priprave proge za izvedbo tekme. Na dan predvidene tekme se je na smučišču zbralo precej tekmovalcev in tekma je bila uspešno izpeljana. S tem so dobili organizatorji nov polet in se v letu 1980 organizirali v »Smučarsko društvo Crna«. Povod za ustanovitev društva je bilo predvsem druženje članov in skrb za nadaljnji razvoj smučišča. Lotili so se organizacije prve sindikalne tekme tovarne usnja LItok iz Kamnika. Dobro organizirana in številčno dobro obiskana tekma, predvsem GEODETSKI BIRO ^ ^ APOLONU d.o>.o. Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik tel. 01-839 72 46, fax 01-839 72 47, gsm: 031-695-189 e-mail: info@apolonij.si Opravljamo vse vrste geodetskih storitev, kot so parcelacija, odmera objektov, ureditev, izravnava, ali obnova meje, geodetski posnetek, zakoličba, izdelava etažnih načrtov... ~W OPsem strankam želimo vesele praznike , in uspešno, zdravo, srečno novo leto! m pa zadovoljni udeleženci, so bili očitno argumenti, ki so prepričali vodstvo tovarne, da je društvu sponzorirala nakup vlečnice, saj je bilo kar nekaj članov društva zaposlenih tudi v omenjeni tovarni. Tako so se spomladi prizadevni člani lotili izseka trase bodoče vlečnice, ki so jo izdelali v-tovarni llnior v Zrečah. Potrebno je bilo veliko vloženega truda in prosto voljnega dela, da je bila v letu 1984 vlečnica tudi uradno odprta in predana svojemu namenu. Ob vznožju pa je bila postavljena manjša brunarica. S pridobitvijo vlečnice pa se je povečal tudi obisk smučišča. Tudi zanimanja za organiziranje sindikalnih tekem ni manjkalo, saj so se tekme na smučišču vrstile druga za drugo. Tako je prirejanje in organiziranje raznih tekmovanj na smučišču v zimski sezoni postala kar tradicija. Smučišče se je začelo hitro razvijati. Kmalu je brunarica ob vznožju smučišča postala pretesna, zato so člani društva ob stari zgradili novo večjo brunarico, lepo so uredili tudi spodnjo postajo vlečnice in sanitarije ob vznožju smučišča. Vse do leta 1997 so smučišče urejali in teptali člani s smučmi, v tem letu pa so kupili od smučišča na Veliki planini manjši teptalni stroj, Pogled na smučišče v Osovju danes, ko ga lahko tudi umetno zasnežu-jemo. ki je poslej bistveno olajšal urejanje smučišča. Ker pa je bila večina članov društva dopoldne v službi, je smučišče sprva obratovalo ob vikendih, med tednom pa le popoldne. Ker so bili zimski po poldnevi za smuko prekratki, se je društvo lotilo napeljave razsvetljave po celotni trasi smučišča,s tem pa zagotovilo pogoje za nočno smuko. Z nabavo pregibnih količkov, sodobne merilne tehnike in ozvočenja je bil storjen korak naprej pri organizaciji tekmovanj, saj so ta sredstva neobhodna za izvedbo kvalitetnega tekmovanja. Poleg tega društvo v času zimskih Društvo upokojencev Kamnik Jilf želi vsem upokojenkam, upokojencem in drugim Kamničanom lepe praznične dni, v letu, ki prihaja pa veliko sreče, zdravja in nepozabnih trenutkov. počitnic organizira tudi tečaj učenja smučanja. V smučarski sezoni 2000/01 je bil nabavljen večji in sodobnejši teptalni stroj, obstoječi pa je bil prodan. Zadnja leta so zime skoparile s snegom in zaradi pomanjkanja snežnih padavin je bilo tudi manj smučarskih dni, kar se je odražalo pri razvoju in posodobitvi smučišča. Društvo je začelo razmišljati o uvedbi umetnega za-sneževanja. Že v letu 2004 je prišlo do prvih poskusov, a so pri izvedbi naleteli na kar nekaj težav. V letošnjem letu pa so bile težave uspešno odpravljene in društvo je kupilo primeren snežni top. Proti koncu poletja in v jesenskem času je bil uspešno rešen problem dovoda vode na srnin išče s pomočjo pretočne vodne črpalke. Na novo so bile položene cevi od črpališča do pretočne vodne črpalke in prenovljeni vsi priključki za priklop snežnega topa na trasi smučišča v dolžini približno 500 metrov. Prav tako je bilo potrebno v ta namen temeljito preurediti električno napeljavo. Ker pa je bila obstoječa električna napetost prešibka, so nabavili ustrezen električni agregat, ki omogoča nemoteno delovanje snežnega topa in črpalke za vodo. Smučarsko društvo Crna danes šteje 45 članov in članic, ki se po svojih močeh trudijo doprinesti svoj delež pri razvoju smučišča. Zgledno je tudi sodelovanje društva s krajevno skupnostjo Črna, ki nemalokrat finančno podpre marsikateri projekt, ki prispeva k hitrejšemu razvoju smučišča. Zato vsi člani upajo, da bo poslej smučarska sezona daljša in da bodo obiskovalci smučišča v ()sovju deležni več smučarskih dni. Predvsem pa si društvo prizadeva, da bi v bodoče posodobili tudi vlečnico in s tem zagotovili še prijetnejšo smuko na smučišču v Osovju. VILKO RIFEL Planinsko društvo Kamnik Jfi želi vsem planincem 0 in ljubiteljem gora lepe praznične dni ter sreče, 0 zdravja 0 in veliko lepih doživetij v novem letu. Toplo povabljeni na obiske naših prelepih gora in na mnoga srečanja v naravi. 27. Svetovno prvenstvo v Ironman triatlonu (II. nadaljevanje) mm mmmmm mm m umnih pouih Plusi in minusi v ironmanu Včasih me vprašajo, čemu to počnemo? Zakaj plavamo, kolesarimo in tečemo devet, deset in tudi sedemnajst ur, včasih do popolne izčrpanosti. Odgovor je sila preprost. V vsaki stvari, ki jo človek počne, išče tudi druge razsežnosti življenja; užitek meša s trpljenjem. In če v trdem delu najde več pozitivnih lastnosti, če večkrat uživa kot trpi, to pač počne. Je pa triatlon tudi način življenja in ventil, skozi katerega izpuš-čamo negativne vibracije in kompenziramo strese iz poslovnega življenja. Nenazadnje pa vpliva tudi na dobro počutje, saj se pri vseh treh športih premikamo v premi črti in ne obremenjujemo sklepov in vezi z nenaravnimi gibi. Tistim, ki ironman triatloncem napovedujejo smrt ali invalidnost zaradi naprezanja, pa so usta zaprli v eni od športnih revij, plaž, s snegom prekritih vrhov, aktivnih vulkanov, nasadov vinske trte, avokada, papaje, ananasa, kave, oreščkov, bananovcev ter kokosovih in dateljnovih palm. Mauna Kea in Mauna Loa sta verjetno svetovno najznamenitejša vulkana dvojčka. Slednji je še vedno aktiven in v njegovem spodnjem delu lava, ki se izliva v morje, neprestano ustvarja najmlajše kopno na svetu, Mauna Kea pa je od vznožja uradno najvišja gora na svetu, saj njeno vznožje sega 5500 metrov pod morsko gladino, tako da s svojimi 9754 metri Mt. Everest poseka za več kot 900 metrov. In če je slednja z obale videti kot Gorjanci iz Novega Mesta, so nas pri najemu avtomobila prijazno opozorili, naj s chevroletom s pogonom na dve kolesi raje ostanemo v nižinah, saj na vrh prilezejo le tisti s štirikolesnim pogonom. Obiskali smo tudi Hilo, mesto orhidej, ki tam rastejo približno tako, kot pri nas regrat. Vidiš jih po- Med obiskovanjem plaž belega in črnega peska popotnika kaj hitro zanese na najjužnejšo točko otoka, ki je hkrati tudi najjužnejša točka Združenih držav in po legendi mesto, ki ga je (uradno) leta 1778 prvič ugledalo oko belca. Na otoku se je med svojo tretjo veliko plovbo namreč izkrcal kapitan Cook s svojo posadko in za vedno spremenil Havaje. Otočje je bilo zanj presenečenje, saj je potoval proti Aljaski, iščoč prehod med Pacifikom in Atlantikom. Co-oka je prvi sprejel prvi samostojni havajski kralj Kamehameha veliki, ki ga domačini še danes častijo kot največjega vladarja vseh časov. Zgodovina Havajev pa navaja tudi, da so se morda že po letu 1520 na otoku izkrcali Španci, vendar trdnih dokazov za to ni. Stara havajska kultura v zalivu kitov in morskih psov Turistično zelo zanimive so tudi stare havajske vasi, ki ležijo v številnih nacionalnih parkih, ena v zalivu Pu'ukohola pod ognjenikom Mauna Kea. Vas pod kokosovimi palmami je dajala idiličen videz, tako tudi utrdba in opazovalnica nad njo, le lesena božanstva so bila v popoldanskih sencah zloveščega videza, še posebej potem ko smo prebrali, da se v zaliv pridejo parit morski psi, prav v času našega obiska pa z Aljaske priplavajo v toplejše vode prezimovat tudi jate kitov. In ker menda psi pridejo tudi meter do obale, smo iz varne razda- Med korejskimi princesami. v kateri so objavili, da so od leta 1978 do danes, v več kot 500 tekmah, umrli le trije Športniki, dva zaradi utopitve, le na Floridi pa vsako leto 15 golfistov zadene strela, da o tveganjih in poškodbah v drugih adrenalinskih športih ne govorim. In tudi zato tisti, ki enkrat poskusi, v tem športu tudi ostane. Havaji Otočje sredi Pacifika je priljubljena izletniška točka predvsem za ameriške pare v srednjih letih in milijone japonskih turistov, ki v dolgih hlačah, dokolenkali in opankah navdušeno raziskujejo naravne in druge znamenitosti. Big Island je največji in najjužnejši otok, otok tisočerih čudes, otok, ki ima vse, kot pravijo Ha-vajei. Nikjer na svetu na tako majhnem koščku zemlje ne najdemo toliko različnih podnebnih pasov, od tropskega deževnega gozda do vročih lavinih polj, puščave, svetovno znanih peščenih Stara naselbina. vsod, kot rastline in kot visoka drevesa, kot vrtne ograje in neurejena bujna rastišča. In med obiskom tega mesta smo prebrali tudi, da je v tem mestu največ deževnih dni v vseh Združenih državah. Še en presežnik pa smo opazili med večerno vožnjo domov, ko smo se peljali mimo Parkerjevega ranča, ki je po površini največji ameriški ranč, pa čeprav je Big Island več desetkrat manjši od Arizone, Teksasa, Alabame in drugih ameriških držav. Avto center www.avtocenter-subelj .si Obrtniška ul. 8, Domžale O 72 16 221, 72 44 234 Ije zagrizeno oprezali po črni vodi morskega zaliva, vendar zaman. In ker ni nihče želel v vodo kot živa vaba, smo iz zaliva odšli dolgih nosov. Rajski Hilton Na poti v Kono smo se »sredi ničesar« ustavili v kompleksih hotela Hilton, ki nas je s prestižnostjo, urejenostjo in ozelenitvijo več hektarov pustih lavinih polj iz negostoljubnega dela otoka za nekaj ur prestavil nekam, čemur bi lahko rekli - raj. Dve mi- lijardi dolarjev vreden projekt je kot mesto v malem, med hoteli, restavracijami, parki, bazeni in trgovinicami smo se v eno smer popeljali s hotelskim vlakom, nazaj pa med opazovanjem redkih ptic in rib z eno od hotelskih ladjic. Vmes smo si ogledali tudi predstavo z delfini, ki so se v naravnem bazenu, pod budnimi očesi vzgojiteljic, poigravali z otroki in izvajali navdušujoče trike. In če povemo še, da lahko na hotelskem parkirišču parkiraš brezplačno, si prav tako brezplačno ogledaš vse dele hotela, se po pelješ z vlakom in ladjo ter da sobarice in natakarji v hotelu zgolj z napitninami zaslužijo do 6000 do larjev, je vtis rajskosti res popoln. Živi počasi in ne pregori z delom Občutek rajskosti je minil, ko smo se vrnili v mesto in se ujeli v življenjsko ležernost in skorajda pregovorno lenobnost prebivalcev. Po štirinajstih dneh življenja »čez lužo« sta se nam naša časovna zategnjenost in naše vedenje na cestah zdela prav grozljiva. Ubijalskega divjanja na cestah tam ni, voznik ustavi pred prehodom za pešce že ko opazi, da nekdo želi čez cesto in pešca še pospremi s širokim nasmeškom. Voznik se s stranske ceste celo lažje vključi v promet kot s prednostne, saj vsi kar tekmujejo, kdo bo večkrat dal prednost. Zato ne čudi, da v dveh tednih nismo videli niti najmanjše prometne nesreče, niti enega izsiljevanja prednosti, slišali niti ene Ekskurzija na Ažurno obalo Prav tako kot vsako leto smo se člani geografskega krožka tudi to šolsko leto odpravili na ekskurzijo. V zadnjih dveh letih smo si pod vodstvom mentorice prof. Valerije Podjed ogledali Berlin in Toskano, letos pa smo se odločili za obisk francoske obale. V Provanso smo se odpeljali v torek, 11. oktobra, ob 21. uri s parkirišča pred ŠCRM. Pot nas je vodila preko mejnega prehoda Fernetiči, preko Genove ... in zjutraj smo se prebudili v Franciji. Prvi dan smo si ogledali filmsko mesto Cannes, kjer smo si pred znamenito konferenčno dvorano, ki je središče dogajanja vsakoletnega filmskega festivala za zlato palmo, ogledali odtise rok slavnih filmskih igralcev in glasbenikov, sledil pa je še ogled Aix en Provence-a, mesta tisočerih vodnjakov. V naslednjih dneh smo obiskali Pont du Gard, enega največjih ohranjenih akveduktov današnjega časa. V Arlesu smo si ogledali amfiteater, zelo pa se nam je zdel zanimiv tudi srednjeveški Avignon z veličastno papeško palačo. V Aiugues-Mortesu smo z mestnega obzidja spremljali ravno takrat potekajoče bikoborbe. Z muzejskim vlakcem smo se popeljali v močvirnato delto Ro-na, kjer živijo plamenci ali fla-mingi, številne druge vrste ptic in še mnoge druge živali. Na žalost nam ni uspelo videti notranjosti cistercijanskega samostana v Le-oncelu, lahko pa smo občudovali s sivko zarasla pobočja in si v majhni trgovinici v samostanu nakupili nekaj darilc za domače, še posebej je znan njihov sivkin med. Zadnji dan smo v tovarni parfumov Fragonard, do katere pelje čudovita panoramska cesta, zapravili zadnje evre. Ustavili smo se še v Monaku, kjer smo občudovali ogromno knežjo palačo, oceanografski muzej, slovito igralnico, ekskluzivna Hotel de Pariš in Cafe de Pariš, progo Formule ena, botanični park sv. Martina ter številne jahte in drage avtomobile. Dejan Erceg, Matej Štupar in Nejc Gantar Knežja palača v Monaku (foto Dejan Erceg). Delfin nogometaš v Hiltonu. hupe. Tudi v trgovinah in restavracijah ni nikakršne naglice, vse se dogaja z nasmehom in z geslom, da čas ni njihov gospodar. O tem govori tudi Jernejev primer, ko je nekaj minut pred uradnim odprtjem že čakal pred trgovino s kolesi, v kateri je prodajalec mirno bral časopis. Ko je minilo že dob re pol ure, je prodajalec le prikrev-sal do vrat, jih odklenil, zaklenil za seboj in na Jernejev obupan pogled le spregovoril: »Ja človek božji, eno kavo mi pa le privošči!« In ko je v bližnjem bifeju brez vsake naglice popil svojo kavo, je trgovino odprl in Jernej je kupil kolo. Še klošarji tam ne prosijo, ampak lepo posedajo na plaži, pijejo pivo in čakajo, da dobra duša pride do njih in spusti dolar v najbližji klobuk. Aloha! MATIC ROMŠAK trgovino, servis, prevozi in gradbene storitve AVTOVLEKA Podgorje 83, 1241 Komnik Gsm.:041-659-377 triglav asistenca_ PREVOZI osebnih in tovornih vozil, kmetijske in gradbene mehanizacije, prevozi na tehnične preglede ... UGODNE CENEI Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele bežične praznike in srečno 2006! MESTNE LEKARNE m Vsem m strankam in m poslovnim 1 partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje. Želimo lep božič in srečno novem letu! _ n Geti IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV fš^Jfa IN STREŠNIKOV AVBELJ MILAN, s.p. Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47, 041 624 215 1+ 57 *** Želimd^m zdnitie *4?in sreče v letu 20ft6! LEKARNA KAMNIK - Šutna 7,1240 KamnI lekarna.sutna@mestnelekame.si 01 839 70 37 LEKARNA NOVI TRG - Novi trg 26,1240 Kamnik lekarna.novitrg@mestnelekarne.si 01 839 70 40 HRIBAR JOŽICA S.p., Bevkova 22, Kamnik Telefon: 01/8310-060 041/764-676 RAČUNOVODSKO SVETOVALNI SERVIS Vesele božične praznike ter srečno in uspešno v 2006! LEKARNA MENGEŠ - Zoranina 3,1234 Mengeš lekarna, me nges@mestnelekarne.si 01 723 74 66 LEKARNA DOMŽALE - Ljubljanska 72,1230 Domžale" lekarna.domzale@mestnelekarne.si 01 724 42 Ml LEKARNA RADOMLJE-Cesta bor cev 5a, \lij Radomlje iekarna.radomlje@mestnelekarne.si 01 724 07 20 LEKARNA MORAVČE - Trg svobt lekarna, moravt e@mestnelekarne. LEKARNA NOV A LITIJA - Partizai lekarna .Iitijazd@mestnelekarne.si I IVLT 4I>\IA I ITFIIA T_ft MrAkArla I ivrjiVjfAiviia ivi i ij v * iru jVorKHiC i lekarnaJ.tiia@me$tnetekarne.s. [ o. i Z /v Lmjii 01 8995037 018995041 Dežurne lekarne s I. L 2006: Lekarna Kamnik na Šutni: nedelja in prazniki od 9. do 12. ure, Lekarna Domžale: sobota, nedelja in prazniki od 17. do 20. ure. Otroci iz VDC Loke, osnovnih šol 27. julij, Stranje, Vranja Peč, Šmartno, Marije Vere, ZUIM-a in vrtca Mlinček Radomlje so za letošnji praznični december v okviru projekta Čarobni gozd izdelali čudovite izvirne okraske in z njimi okrasili novoletne jelke in smrečice. V Mercatorju so otrokom, ki so skrbno okrasili božično drevo s pretežno rdečimi okraski, pripravili čarovniško predstavo in mlade umetnike nagradili s sladkim honorarjem. Helena Nove pipe za zdravo pftno vodo teku očistijo nevarnih strupov in kemijskih substanc. Strokovnjaki za namestitev pip so nas že obiskali in tako iz pip v jedilnici in na hodniku pred garderobami že teče zdrava pitna voda. Livarna nam bo v tem šolskem letu priskrbela tudi filtre in lističe za hitro analiziranje vode. Naša naloga pa sedaj je, da aktivnosti iz načrta izvedemo. Naj jih naštejem le nekaj: - likovno in literarno ustvarjanje na temo voda, - izdelava plakatov, stripov, - izvedba ankete o navadi pitja vode, - poskusi z vodo, - fotografiranje na temo voda... Izdelke in rezultate bomo predstavili na eko dnevu ob svetovnem dnevu voda 22. marca. Mariborska livarna Maribor, ki je širši javnosti znana tudi po blagovni znamki kakovostnih sanitarnih armatur Armal, je konec lanskega šolskega leta razpisala sponzorski projekt z naslovom Armal za zdravo pitno vodo v slovenskih šolah. S to akcijo so želeli dvigniti zavedanje o pomenu pitne vode, opozoriti na odgovorno ravnanje in vzpodbuditi šole, da zdravi pitni vodi posvetijo več pozornosti in skrbi. Ker je naša šola, OŠ Marije Vere, vključena v mednarodni projekt EKO šola, smo se na ta razpis prijavili. V prijavi smo zapisali načrt aktivnosti. Naš načrt je bil komisiji všeč in tako smo bili skupaj s še šestimi osnovnimi in tremi srednjimi šolami po Sloveniji na natečaju izbrani. Livarna nam je podarila štiri armature Vivaqua s posebnimi filtri, ki pitno vodo ob iz- Zapisala Meta Kavčič, OŠ Marije Vere Kamnik Učenci 3. razreda, ki obiskujejo eko krožek, so ustvarjali na temo voda. Šolski Center Rudolfa Maistra VSEM DIJAKOM IN NJIHOVIM STARŠEM, UDELEŽENCEM IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIKE IN USPEŠNO LETO, KI JE PRED NAMI! Planinstvo j ih spremy a od mladih nog... ar HM Novopečeni mladi planinci z mentorico in direktorico OŠ Šmartno. Planinska skupina na Osnovni šoli Šmartno je zelo živahna, prizadevna in delavna. Njena mentorica Lučka Drganc vlaga veliko napora v delo z mladimi. V to nadvse uspešno skupino se povezujejo tudi mnogi starši otrok in z njimi hodijo na pohode. Pri vodenju zahtevnejših tur pomagajo tudi planinski vodniki PI) Kamnik, zlasti Franc Obreza. Skupina šteje okrog 40 članov in se vsako leto obnavlja z novimi. V četrtek, 24. novembra, so pripravili sprejem 16 novih članov. Ob tem, za šolo pomembnem dogodku, so pripravili lep planinsko obarvan kulturni program in predstavili razstavo slik z njihovih pohodov. Cene Grilje, član UO PI) Kamnik, je z diapozitivi prikazal zanimive posnetke z vrhov v tujini, predsednik PI) Kamnik Ivan Kcs-nik pa je vsem novosprejetim ob podelitvi članskih izkaznic osebno čestital in jim na video posnetku prikazal novo plezalno steno v kulturnem domu Kamnik, ki je pravkar dokončana. Povabil je, da na njej preizkusijo svoje plezalne sposobnosti. Tesno povezanost šole z delom mladinske planinske skupine je poudarila tudi ravnateljica šole in novo sprejetim članom tudi čestitala, Zdravko Markuš pa je na prireditvenem prostoru izobesil društveni prapor. STANE SIMŠIČ Plavanje je lep sport OŠ 27. julij Iz Kamnika je 9- novembra na bazenu v Kranju organizirala 1. državno tekmovanje v plavanju za osnovne šole s prilagojenim programom. Nastopilo je 34 učencev in 23 učenk iz 13 šol s prilagojenim programom iz vse Slovenije. Tekmovalcem je zapel zborček šole, gospa ravnateljica Milena Brajer pa je s kratkim govorom pozdravila navzoče in odprla tekmovanje. Tekmovalci so se trudili na vso moč, toda zmagovalec je lahko le eden. Takole so se uvrstili najboljši trije pri učencih, najboljše tri pri učenkah in najboljše tri štafete, ki so jih sestavljali trije učenci in tri učenke šole. Učenci: 1. mesto: Steffan Ni-količ - Zavod za usposabljanje Janeza Levca, Ljubljana - Center, 2. Skupinska slika ekip, ki so nastopile v štafeti, s trenerji, sodniki, podeljevalcema, zdravniško službo mesto: Diego Palčič - Center za usposabljanje Elvire Vatovec, Strunjan, 3- mesto: Boštjan Prešeren - OŠ Antona Janše, Radovljica Učenke: 1. mesto: Tanja Pil ič -Center za usposabljanje Elvire Vatovec, Strunjan, 2. mesto: Petra Novak - OŠ Helene Puhar, Kranj, 3. mesto: Janja Ostrelič - OŠ Helene Puhar, Kranj Štafete: 1. mesto: OŠ Helene Puhar, Kranj, 2. mesto: Center za usposabljanje Elvire Vatovec, Strunjan, 3. mesto: Zavod za usposabljanje Janeza Levca, Ljubljana - Center. Medalje sta podeljevala priznana slovenska športnika, biatlonec Tomas Globočnik in plavalec Marko Milenkovič, ki sta zaposlena na Ministrstvu za notranje zadeve. Na tekmovanje sta prišla kar v službeni uniformi, kar je zbudilo še dodatno zadovoljstvo pri tekmovalcih, ki so iz njunih rok prejeli priznanja. Da smo lahko uspešno izpeljali tekmovanje, so nam pomagali: Občina Kamnik, Občina Komenda, Zavod za šport, Fakulteta za šport, Ministrstvo za notranje zadeve, Mereator, Žito, Tuš eash & carry in Mesnine Ropotar. JASNA LAMPE Kaj vse počnemo v prostem času • • * Na podružnični šoli v Mekinjah smo v soboto, 3- decembra, obeležili zaključek projekta Koristna izraba prostega časa. Sestrice, bratce, starše, babice, dedke in vse ostale smo pričakali s kratkim programom, s katerim smo predstavili interesne dejavnosti, ki potekajo na naši šoli. Poleg interesnih dejavnosti, ki jih učenci obiskujejo v svojem prostem času, se tudi igrajo s prijatelji in igračami, igrajo igrice na računalnik, gledajo televizijo, se ukvarjajo s športnimi dejavnostmi, ... Prosti čas so naši učenci preživeli tudi tako, da so skupaj z učiteljicami, starši in ostalimi izdelovali različne izdelke. Po koncu prireditve smo vse povabili k nakupu teh izdelkov, ki so bili prava paša za oči. Pripravili smo šale, darilne vrečke, okraske za novoletno jelko, voščilnice, koledarje, venčke, ikebane, majolke, cvetlične lončke, svečnike, piškote,... Ob zaključku sejma smo se posladkali z. dobrotami naših mamic in babic. Skupaj smo preživeli veliko prijetnih uric, ob katerih smo ustvarjali in si marsikaj zanimivega pripovedovali. Takih srečanj si še želimo! Petra Zupane in Ksenija Pavlic Fotografija: Maja Benkovič 4*/* 4*4 *44 +4^4 4444*4> 444 t -V 4 *Y «4 frizerski STUDIO D Damjana Humar Slanovec Novi trg 26 b, 1240 Kamnik tel.: 01 831 75 75 DELOVNI ČAS: PONEDELJEK - PETEK 8.00 - 19.00 SOBOTA 8.00 - 12.00 V prostem času smo tudi ustvarjalni in nastajajo lepi, uporabni izdelki. v Želimo vam zdravja,« uspehov, predvsem /« pa varno vožnjo 1 tudi v letu 2006! i »reče in AVTOŠOLA SMARCA 71 V novem letu vam želimo, da bi si vzeli čas za obisk knjižnice, da bi vas dMrc knjige nagovarjale, da bi si izbmk tako gradit o, ki vas bo ramedrilo in duhovno obogatilo Inmtbi se poučili o vsem, kar potrebujete. /> i J/ jI "i Srečno novo leto w^&^r\^J \Jr Vaša Matična knjižnica Kamnik Vesele c ^Jl«3« ^ |£(|M|t Božične praznike in srečno novo leto NARAVNI 2006 ZDRAVILNI GAJ 01*3170 » v TVN)1CAH pri KAMNIKA/ POTAPLJAŠKI KLUB NOVA SUB KAMNIK VEDNO VEČ ZANIMANJA ZA POTAPLJANJE PotapljaSki klub NOVA SUB Kamnik je bil tudi v letošnjem letu izredno dejaven. V okviru kluba deluje SS1 (Scuba Schools International) potapljaški center, ki se ukvarja predvsem z izobraževanjem potapljačev. Skozi vse leto je organiziranih več potapljaških tečajev za vse kategorije - za začetnike, pa tudi za bolj izkušene potapljače. Poleg prostega potapljanja in izobraževanja potapljačev pa je v klubu zelo aktiven tudi TECH TEAM, ki se ukvarja s tehničnim potapljanjem (globoki potopi na vvrecke in zahtevnejše jamsko potapljanje) z uporabo različnih dihalnih mešanic plinov. V letošnjem letu je vodstvu kluba kljub nizkim članarinam in ugodnim cenam izposoje opreme ter opravljanja tečajev uspel nakup novega kompresorja. Potreba po le-tem se je pokazala zaradi velikega zanimanja za potapljanje in vse večjega števila članov kluba. Klub mm S potepanja po Rdečem morju. d.o.o^ Podjetje za storitve, trgovino in upravljanje fTano vanjsko Opravljanje in POsredovanje Lepe praznične dni ter srečno in uspešno teto 2006! Maistrovo 16 (poleg avtobusne postaje), Kamnik, www.stupo.si / c-mail: info@stupo.si Proizvodnja tekstila za šport in prosti čas športna konfori/a lastne blagovne znamke LEVČEK ZASTOPANJE SVETOVNO ZNANIH ŠPORTNIH ZNAMK Slazenger. v\AAArv.levcek-kamnik.si, levcek.m@siol.net "MjDVČL^d.o.o., "Kamnik, Usnjarska c. 6 tet: 831-91-3$ Lepe praznične dni in prijazno leto 2006! sedaj namreč šteje že preko 130 članov, od katerih jih je večina zelo dejavnih. Poleg vseh klubskih aktivnosti, ki potekajo skozi vse leto, so samo v letošnjem letu potapljači opravili več kot 3000 polopov v morjih, jezerih in rekah. V sezoni 2005 je bilo organiziranih sedem klubskih potapljaških vikendov v Istri in na Krku, kjer so potopi planirani tako, da so primerni za vse kategorije potapljačev. Januarja so člani kluba v Bohinju že drugič zapovrstjo izvedli spominski potop pod ledom, v spomin na v prometni nesreči tragično preminulo članico. Kot vsako leto, smo se aprila odpravili na potapljaški izlet v Egipt, kjer se je več kot 30 članov teden dni potapljalo v Rdečem morju in raziskovalo njegove podvodne čudeže. Vodstvo kluba je v maju organiziralo čistilno ekološko akcijo Ribnik Plastenka 2005, v kateri so čistili dno in brežine ribnika. Za najbolj zagrete se je junija odvijal večdnevni potapljaški tabor na Lošinju, avgusta pa na Komatih. Septembra so člani kluba izkoristili še vedno toplo mor je in se podali na osemdnevno potapljaško križarjenje po otokih Brač, Hvar in Vis. Ob vseh klubskih uspehih pa ne moremo mimo izrednega dosežka našega člana Aleša Mencingerja, ki je v prostem potapljanju (apneji) osvojil naslov državnega prvaka, na svetovnem prvenstvu pa dosegel odlično 16. mesto. V hladnejših mesecih, ko je sezona za večino (rekreativnih) potapljačev zaključena, se v klubu odvijajo redna mesečna predavanja s potapljaškimi temami, ki so tudi prijeten izgovor za druženje in izmenjavo izkušenj. Na predavanja so toplo vabljeni vsi, ki jih potapljanje tako ali drugače zanima. Za morebitne informacije sem na voljo na telefonski številki (031)557 497. SIMONA MARIC NOVOLETNI PRIHRANKI 4o 500.000 SIT Vsem strankam in posbvnim partnerjem se zavaljujemo za zaupanje, letimo Up bolil ter srtino vnovemCetul Količina je omejena! NAJBOLJŠI IGRALCI TOMA BREJCA IN IGRALKE FRANA ALBREHTA Odbojkarski klub Kamnik je zopet uspešno organiziral Občinsko prvenstvo v odbojki. Na prvenstvu so igrale vse kamniške šole in šola iz Komende. Na koncu ni prišlo do nobenih presenečenj, saj so vse šole, ki so jih že na začetku uvrščali na vrh, na koncu tam tudi bile. Po kakovosti je pri dečkih izstopala OS Toma Brejca, pri dekletih pa OŠ Frana Albrehta. Vrstni red fantje: 1. OŠ Toma Brejca, 2. OŠ Stranje, 3. OŠ Frana Albrehta, 4. OŠ Komenda Moste, 5. OŠ Marije Vere, 6. OŠ Šmartno v Tuhinju. Za OŠ Toma Brejca je igrala ekipa v sestavi: Kle-menčič, Kvas, Vuk, Želez-nik, Novak, Laharnar, Lak-ner, Dernikovič, Marget ic, Čalič, Kovačevič. Vrstni red dekleta: 1. OŠ Frana Albrehta, 2. OŠ Toma Brejca, 3. OS Stranje, 4. OŠ Šmartno v Tuhinju, 5. OŠ Komenda Moste, 6. OŠ Marije Vere. Za ekipo OŠ Frana Albrehta: Hribar, Obolnar, Spruk, Blagojcvič, Mikeli, Rems, Jelnikar, Orehek, Gregorinčič, Jarun Najboljši igralci: 1. Jaka Kle-menčič (TB), 2. Jure Laharnar (TB), 3 Tine Kvas (TB); dekleta: 1. Željana Blagojevič (FA), 2. Sara Gregorinčič (FA), 3 Ana Katarina Hribar (FA). Ckol. V VELIKEM FINALU MLADINCI CALCLTA Končan je jesenski del državnega prvenstva v odbojki, ki so ga Kamničani končali v sredo na domačem terenu proti Salonitu v ponovljeni tekmi petega kola. Prav od te tekme je bilo tudi odvisno ali so Kamničani na koncu osvojili četrto ali šesto mesto. Če bi Kamničani osvojili četrto mesto, bi imeli v tretjem delu v liko lažji razpored. Sicer pa so igralci Calcita v predzadnjem kolu na domačem terenu dobesedno razbili tretjeuvrščeno ekipo Pomurja. V tej tekmi se je zopet izkazal Jani Malovič, ki je zopet presegel mejo tridesetih točk. Po-murci so bili boljši le v drugem setu, ki so ga Kamničani nesrečno izgubili, v četrtem setu pa Žan Bezjak, najboljši igralec pol-finala! so bili ob koncu bolj srečni domači. Ko pa so vsi pričakovali nadaljevanje dobrih rezultatov v drugem delu tudi na gostovanju v Prvačini, so Kamničani zopet zaigrali slabše in prepustili tri točke domačim. Pri Kamničanih se še vedno pozna, da igrajo brez dveh blo-kerjev, saj sta mlada Kališnik in Vidič poškodovana, tako da se je na mestu blokerja preizkusil drugi organizator igre Kijew-ski. So se pa Kamničani zahvalili drugemu Američanu Hag-stromu, ki ni zadovoljil s svojimi igrami vtem delu. Njegova zamenjava je Ljubljančan Sašo Rop, ki bo za Calcit zaigral v tretjem delu prvenstva. Staro leto bodo Kamničani zaključili v svoji standardni bazi v Gostišču Bunder, kjer se bodo ob novoletni zabavi tudi zahvalili vsem svojim pristašem in predvsem tistim, ki v največji kamniški klub vlagajo, saj bi brez njih ostali še brez »najtro-fejnejšega« kamniškega kluba. Odbojkarice so nas spet prijetno presenetile Igralke Broline Kamnika pa so v predzadnjem krogu presenetile prav vse ljubitelje odbojke in na domačem terenu premagale najboljšo ekipo v jesenskem delu ekipo Zreč Le-te so letos edine premagale Ptuj in v Kamnik pripotovale po tri točke. Kamničanke so tokrat prvič zaigrale v OŠ Marije Vere, ker je bila Športna dvorana zasedena zaradi snemanje Video-meha. Prav to je odločilo v korist domačih, saj le te tudi trenirajo v tej dvorani. Kamničanke so bile boljše prav v vseh prvinah, predvsem pa so naredile manj napak od nasprotne ekipe. V zadnjem kolu pa so se Kamničanke podale na zahtevno gostovanje na Ruj. Da domače v tej sezoni mislijo resno so pokazale že v prvem setu, ko so dobesedno ponižale gostje. Tako se je tekma dobro začela šele v drugem setu, ko so bile Kamničanke enakovreden nasprotnik. Na žalost se je v končnicah setov izkazala veteranka Lorberjeva, ki je sama odločila tekmo. Tako bodo Kamničanke prezimile na petem mestu, kar je prav gotovo več, kot so pričakovali tudi največji optimisti. Mladinci kažejo na obetaven rod Z zmago nad vrstniki iz Logatca pa so se izkazali tudi mla- di Kamničani. Le-ti so v naslednjem kolu izgubili v Mokronogu in bodo prezimili na tretjem mestu. Vseeno pa se bo mladim Kamničanom ob koncu tega leta še kako smejalo, saj so na polfinalnem turnirju mladincev v Kranju zabeležili tri gladke zmage in se tako kot prva ekipa uvrstili v januarsko finale. To je tudi eden največjih uspehov kamniških mladincev, ki so s tem opravičili zaupanje tako trenerja Hribarja, kot tudi vodstva kamniškega kluba. S tem uspehom so dokazali, da v Kamniku raste nov obetaven rod kamniških odbojkarjev. Najboljši igralec polfinala je bil Kamni-čan Žan Bezjak. Začuda pa novi trener slovenske reprezentance Sattler ni opazil dobrih iger kamniških mladincev, saj ni nikogar uvrstil na širši seznam reprezentantov. Finale bo 7. januarja. V dodatnih kvalifikacijah pa so odlično zaigrale tudi starejše deklice, ki so se z dvema zmagama uvrstile med osem najboljših ekip v Sloveniji, ki bodo igrale v A ligi. Uspeh je še toliko večji, če vemo, da bodo vse igrale v tej kategoriji tudi naslednje leto. Na žalost pa to ni uspelo starejšim dečkom, ki sta jim do igranja v A ligi manjkali le še dve točki, a je usoda hotela drugače. Cicol. SVETUJEMO - IZVAJAMO STAVBNO KLEPARSTVO KROVSTVO HIDRO IZOLACIJE ^/u.tJtf/t S/Y*f*tf';i/r/r, A.ft. Črni vrh 5, Laze v Tuhinju -ZW t*jH Tel./fak*: 01/83-47-505, i* vieČM* u K*vem Utul GSM.: 041/654-288 Ob 20-letnici našega podjetja se vsem cenjenim strankam zahvaljujemo za zaupanje. Srečno in varno v letu 2006. Avtokleparstvo tavtoličarstvo Dušan, Papež Podjelše 2, Kamnik telefon 01/8391 169 GSM: 041/683 016 Obrtniška ul. 8, Domžale PRODAJA: 01/72 16 221 SERVIS: 01/72 15 666 MITSUBISHI MOTORS Pri nesreči vam ponujamo našo pomoč in usluge. Možnost izposoje nadomestnega vozila. Pogodbeno sodelovanje z zavarovalnicami. V novo leto s Študentskim Klubom Kamnik ~. - /i Zimske radosti pred vrati Izteka se svetovno leto fizike verižni eksperiment - uauuui www.studentski-klub.com December je običajno mesec, ko se obrnemo v preteklost in pogledamo, kaj vse smo dosegli, kaj vse se je zgodilo. Tudi Študentski klub Kamnik ni nobena izjema. Je pa res, da mi za leto vzamemo bolj šolsko sezono - od septembra do septembra. Pa na kratko poglejmo, s koliko projekti v organizaciji ŠKK ste se lahko pozabavali, razgibavali, kratkočasili in izobraževali od septembra 2004 do septembra 2005. Nekateri meseci so bili bolj zapolnjeni, nekateri manj, ampak vedno se je dogajalo. Poglejmo: septembra 2004 smo organizirali dva projekta, oktobra 2004 10, novembra 11, decembra 9, januarja 2005 prav tako 9, februar in marec 2005 sta nam obakrat postregla z 12 projekti, aprila jih je bilo 9, maja 7 (od tega odmevnejši dvodnevni Pejmo se maja(t)), v poletnih mesecih je bilo malo zatišja - junija 5 projektov, julija eden, avgusta dva, prav tako tudi septembra 2005. Največ je bilo seveda vsakoteden-skih že tradicionalnih - 30 filmskih večerov, sledijo potopisna predavanja (približno vsakih 14 dni s poletnim počitkom) - kar 16 jih je bilo, tudi na kulturo nismo pozabili - Zaprice so devetkrat gostile cikel Študent&muzika. Sledijo še ostali projekti - od športnih in izobraževalnih, pa tudi na zabavo nismo pozabili. Nikoli pa ne smemo spati na lovorikah. Poskrbeli smo tudi že za prihodnost. Januar je seveda namenjen zimskim radostim. Že kar prvi teden se začnejo nočne smučarske srede v Kranjski Gori. Za ne-smučarje in vse tiste, ki obožujete sankanje: v januarju dvakrat na Gorenjskem - najprej Jezersko, nato še Mišouh pri Starem Vrhu. Obiskali bomo tudi Štajersko - nočno smučanje na Rogli konec meseca. Vse, kar vas še zanima glede projektov, najdete na prenovljeni spletni strani www.studentski-klub.com/kamnik. Da pa bi bila naša spletna stran še lepša in bolj pregledna ter uporabna, smo se odločili, da nam pri tem priskočite na pomoč. Razpisali smo namreč natečaj za izdelavo glavne klubske spletne strani. Hitro miško v roke in na delo! Podrobna navodila in zahteve si lahko preberete na obstoječem internetnem naslovu. Med prazniki si vzemite čas zase in za svoje najljubše razvade, novo leto pa začnite kar se le da uspešno! Mirta Kadivec pr-kamnik@studentski-klub.com Kaj pa naša logika? Logično mišljenje je tista človekova sposobnost, brez katere ni možna ustvarjalnost v naravoslovju, tehniki, medicini, uporabljamo jo skoraj na vseh področjih znanosti in v vsakdanjem življenju. Tekmovanja v logiki v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije potekajo že dvajset let na osnovnih in srednjih šolah. Tudi na Osnovni šoli Frana Albrehta že od vsega začetka tekmujejo učenci v znanju logike. Letos je 62 učencev tekmovalo na šolskem tekmovanju iz logike, sedem se jih je uvrstilo na državno tekmovanje. Učenka devetega razreda Mernika Homar je osvojila zlato priznanje iz znanja logike. Priznanje je prejela 19. novembra v prostorih Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je potekala Slavnostna akademija ob 20. državnem tekmovanju iz znanja logike. Ob tem jubileju so posebna priznanja prejeli tudi najboljši tekmovalci preteklih let, med njimi Gregor Gruden. Posebno priznanje organizatorja tekmovanj ZOTKS je za odlične rezultate in organizacijo šolskih in regijskih tekmovanj prejela Osnovna šola Frana Albrehta. Predstavnik ZOTKS je priznanje izročil ravnatelju šole Rafku Lahu. Učiteljica Silva Maroh pa je poleg priznanja prejela tudi spominsko darilo ministrstva za Visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Vegove tablice. Tekmovalce vzpodbujajo in skrbijo za njihov razvoj mentorji, starši . šole tekmovanja izvajajo, zato upam, da bo to sodelovanje tudi v prihodnjih letih uspešno. ^ ^ Mineva 100 let, odkar je Albert Einstein v svojem najplodnejšem letu objavil članke, ki so omogočili nesluten razvoj fizikalne znanosti. Posledice je čutiti v našem vsakdanjem življenju. Televizorji, mobilni telefoni, računalniki, navigacijski sistemi, diagnostični aparati v medicini so naprave, brez katerih si ne moremo več zamišljati našega vsakdana. Kako smo torej proslavili Svetovno leto fizike v Šolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku? Maja smo sodelovali na državni prireditvi Leto fizike v Cankarjevem domu, kjer smo se vključili v verigo 70 eksperimentov. Sodelovali smo s tremi poskusi, eden od njih, poimenovan Nasmeh, prosim, je prejel nagrado Hiše eksperimentov. V oktobru smo na tridnevnem t^^^m mednarodnem Festivalu znanosti vodili predstavitev nagrajenih eksperimentov. Novembra smo povabili vrtce in bližnje osnovne šole na ogled plakatov o življenju Alberta Einsteina, o dosežkih, ki so posledica njegovih briljantnih člankov iz leta 1905, ter seveda verige eksperimentov naših dijakov, študentov pedagoške fakultete, fakultete za matematiko in fiziko ter staršev otrok kranjskega vrtca Čir-če. Gostili smo tudi francoskega atašeja za znanost, ki nam je prijazno odstopil plakate Francoske znanstvene fondacije. Obiskalo nas je 1200 otrok in učencev ter njihovih spremljevalcev. Med čakanjem na zagon verige smo jih kratkočasili z zanimivimi poskusi s polarizirano svetlobo, s konkavnimi zrcali, vrtavkami ter vpihovanjem kuhanih jajc v steklenico in iz nje. V pripravah na dogodke ob Svetovnem letu fizike je bilo aktivno vključenih 150 dijakov našega centra. Mislim, da smo vsi, sodelujoči in obiskovalci, uživali ob skupnem druženju ter da smo se drug od drugega tudi kaj naučili. Malčki iz vrtca Mojca so nam namreč pripravili nekaj delujočih vulkanov. In ko smo se z obiskovalci pogovarjali o vlogi fizike v Z zanimanjem smo opazovali eksperiment »Potiskanje jajca v steklenico«. vsakdanjem življenju, so nas presenetili in razveselili z izjavo: »Saj svet je ena sama fizika!« Zahvaljujem se vsem, ki ste fizikalno veselje delili z mano. Suzana Perhavec, prof. fizike ŠCRM VINSKA KLFT RONDIC Točimo: rdeča vina: • Cabernet sauvignon • Merlot - Barbera 10% NOVOLETNI POPUST bela vina: • Sauvignon • Rebula Vesel bofič in srečno novo leto! Dd. čas: 9" -17", sobota: 9" -12" Šmarca, Kamniška 28/c, Kamnik Tel.: 01/831 U 18, gsm: 031/840 391 Rajko Potokar s.p. KAMNIK, Perkova 13, tel.: 831-13-58, 041-679-389 MONTAŽA IN SERVIS OUNIH GORILNIKOV, AVTOMATSKIH KRMILNIH NAPRAV, MONTAŽA IN SERVIS PLINSKIH PEČI VAILLANT, BUDERUS, JUNKERS. ODLIČNA PONUDBA OPREME ZA ZIMSKE RADOSTI V trgovini PRO-KOLO ŠPORT na kamniški obvoznici, Perovo 30 (poleg Kambusa). tel.: 01/83-11-238 vas pričakujemo z odlično ponudbo opreme za zimske radosti. Pri nas lahko dobite vse za tek na smučeh: smuči FISCHER, VISU in JAERVINEN, čevlje ALPINA, palice EXLE, vezi in ostale dodatke. Za alpsko smučanje imamo smuči ORION, ki so glede na ceno in kvaliteto odlićna izbira, vezi TYROLIA. palice, čelade, očala, rokavice in Se kaj bi se našlo. Čaka vas tudi dobro organiziran servis, kjer vam oskrbtmo vase zimske »konjičke« za brezskrbno smučanje. Na voljo imamo tudi artikle za pohod-nistvo: palice TEHNOMAT, čevlje KEYLAND, hlače ter spodnje perilo BR YNE in HORE Da pa ne bi pozabili na našo poletno ponudbo, velja omeniti pester izbor gorskih in treking koles znamk SCOTT, AUT HOR BOTTECHIA BH. SCHVVTNN, MARIN letnika 2005 po ugodnih, znižanih cenah. Prav tako so ostali znižani skoraj vsi poletni dodatki h kolesarjenju (majice, hlače, čelade,...). Pokukate pa lahko tudi v naS kotiček do -50%, kjer se naj de za vsakega in vsak zep nekaj. Četrtkovo jutro v naši šoli. Povsem običajno vrvenje po hodnikih, otroci sem in tja, smeh in prerivanje. Na hodniku je tudi nekaj staršev, ki so pripeljali svoje otroke. Mamica Marta pristopi k nam in nam pove, da bodo v Šolskem centru Rudolfa Maistra predstavili verižni eksperiment in da nas vabijo, da si ga pridemo ogledat. Vsi smo veseli vabila, zato akcija takoj steče. Povežemo se s profesorico fizike na Šolskem centru Suzano Perhavec. Skupaj naredimo urnik obiskov in težko čakamo na sredo, ko si bomo ogledali to čudo čudes - verižni eksperiment. Sreda, 23 11.2005. Vreme je mrzlo, vetrovno in na vso moč se nam ponuja zima. Nas, Žabic in Zajčkov iz OŠ Toma Brejca, takšne malenkosti ne prestrašijo. Oči se bleščijo od nestrpnosti in pričakovanja, bunde so zapete, šali, kape in rokavice so na svojih mestih, noge so v toplih čevljih. Odpravimo se in hitro pridemo do Šolskega centra Rudolfa Maistra. (Kakšno naključje, ravno danes prvič praznujemo nov državni praznik - dan Rudolfa Maistra!). Že pred vrati zagledamo množico dijakov, še več pa jih je v ogromni avli, v osrednjem prostoru te šole. Mislim, da se vsi z enakim zanimanjem ogledujemo in se čudimo drug drugemu: prvošolčki velikim dijakom, dijaki pa našim prvošolčkom. Pozdravi nas ga. Marta Zabret in nas potolaži, da bo pO koncu odmora avla spraznjena. Nam je pravzaprav vseeno, saj se dobro počutimo med množico mladih ljudi ()pazimo še mlajše od sebe, otroke iz vrtca, ki so prav tako prišli na obisk. Naredili so celo dva vulkana, ki bruhata lavo. Bravo! Potem nas pozdravi Suzana Perhavec, profesorica fizike in mentorica dijakov, ki so pripravili verižni eksperiment. Prijazno nas povabi, da zasedemo nekaj klopi, ki so terasasto razporejene v avli. Pove nam, da je letošnje leto razglašeno za leto fizike. Na kratko in zelo preprosto nam razloži, kaj je to fizika. Izkaže se kot prijazna in odlična čarovnica -pravi ženski Harry Potter. Na steno nam s pomočjo grafoskopa in lepilnega traku, prilepljenega na folijo, pričara ježka. Otroci ga takoj prepoznajo, zato se iskreno in navdušeno odzovejo, ko ga. Suzana ježka čudežno pobarva, in to brez vsakih barvic, čopičev ali voščenk. Še bolj jih navdušijo barvne »strele«, ki so ujete v poseben steklen kozarce in »ubogajo našo čarovnico« na njen dotik. Vsi bi se radi dotaknili čudežnega kozarca, vendar nas je malo strah, zato si raje ogledamo zanimive naprave, ki se raztezajo pred nami. Na njih vidimo tehtnice, lije, kroglice, avtomobile, zvončke... Najboljši od vsega tega je grad z zelenim zmajem in belim duhcem. Kaj se bo tukaj dogajalo??? Profesorici pomagajo dijakinje in dijaki. V napravo spustijo kroglico in predstava se začne. Kroglica potuje po čudnih poteh: po zavitih ceveh in klaneinah, vmes se preliva voda; presipa se pesek; kroglica skoči v novo luknjico; prepelje se avto; sproži se kladivo; dvigne se zastava; nagne se zeleni zmaj, ki namesto ognja bruha vodo; duhec se zapelje po svoji vrvici; kroglica se spušča po leseni poti in na vsakem ovinku udari ob zvonček, ki lepo zacinglja. Vse gre tako hitro, da se na tej poti izgubimo. Na koncu zagledamo lučko, ki nam naznani, da se tam verižni eksperiment konča. Navdušeno zaploskamo! Naši otroci takoj povedo, da bi radi še prišli in učiteljice se jim glasno pridružimo. Takšnega sodelovanja si še zeli mo. Ti naši navdušeni otroci, ti naši prvošolčki, se vam bodo morda čez devet let z veseljem pridružili kot dijaki. Toliko raje, ker bodo imeli v spominu tako prijetno doživetje. Na koncu se iskreno zahvaljujemo dijakinjam in dijakom, ki so nas vodili in nam pokazali ta eksperiment. Zahvaljujemo se profesorici Suzani Perhavec za njeno prijaznost in občuteno motiviranje otrok (česar ne zmore vsak) ter za vso energijo, ki jo je bila pripravljena vložiti. Zahvaljujemo se tudi Marti Zabret, mamici, ki nas je povabila na ta dogodek, ki nam je polepšal in popestril zimsko sredo in nas zbližal s kamniškim srednješolskim centrom. učiteljica Nadja in Petra, vzgojiteljica Mojca Železnik RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične In pravne osebe fHIBOldoo Kamnik. Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! gostifM ŽaCelOa, "Kgmmk^ Id.: 01/831 70 45 Vabljeni na domače jedil i M Vesel božič in srečno 2006! Srečanja, obletnice, praznovanja do 40 oseb. OGREVAJTE S PLINOM CENEJE in OKOLJU PRIJAZNO Napredna tehnika, sodobna oblika A. De Dietrich PUNSKE KONDENZACIJSKE PECI • PROJEKT, MONTAŽA, SERVIS • PRIKAZ DELOVANJA • BREZPLAČNO SVETOVANJE Škrjančevo 8, Radomlje, Tel.: 722-89-20, 722-74-96, GSM: 041/659-592 www. vodoterm.si Delovni čas: ponedeljek - petek: 7. do 19. ure, sobota: 7. do 12.30 >k , Vsem strankam želimo vesel božič j£» ** in srečno v letu, ki prihajal Še bomo smučali! Sneg je to jesen že zelo zgodaj napovedal zimo in prav gotovo je tudi to prispevalo k lepemu obisku Sejma smučarske opreme v začetku decembra, ki ga Smučarski klub Kamnik organizira neprekinjeno že od leta 1978. Skavti postavljamo žive jaslice in raznašamo Luč miru iz Betlehema! Kot je povedal Saš Dolinšek, je na letošnjem sejmu zamenjalo lastnika kar več kot tisoč kosov različne smučarske opreme in sicer toliko kot v minulih dveh letih skupaj. Ob tem se spominja, da je bilo pred štirimi leti precej manj zanimanja za sejem, da so na koncu stroški presegli izku-s piček prodaje. Pojasnilo in opravičilo k članku o stoletnici Čebelarskega društva Kamnik, objavljenem v prejšnji številki Zaradi neljube tehnološke napake, ki je nastala pri prenosu fotografije v članku o stoletnici' čebelarskega društva Kamnik na 4. strani 23. številke časopisa Kamniški občan, se vsem prizadetim - tako čebelarjem, predsedniku čebelarskega dništva Kamnik g. Juriju Reščiču. avtorici nesolidno objavljene fotografije ga. Veri Mejač, kot tudi vsem bralcem Kamniškega občana iskreno opravičujemo z obljubo, da do takšnih napak v bodoče ne bo prihajalo. DELO TČR d.d. Pripis uredništva: Ponovno objavljamo fotografijo, ki je bila v prejšnji številki nekvalitetno objavljena. Fotografija namreč obeležuje pomemben dogodek na slovesnosti ob stoti obletnici Čebelarskega društva Kamnik 24. novembra 2005, ko predsednik društva dr. Jurij Reščič prevzema najvišje čebelarsko priznanje v Sloveniji - zlato odličje Antona Janše iz rok podpredsednika ČZ Slovenije Franca Šivica. Pri primerjavi letošnjega sejma z zadnjimi petimi leti organizatorji ugotavljajo, da se je letos pojavilo ogromno rabljenih smuči s poudarjenim stranskim lokom - carving, kar pomeni, da je večina smučarjev že nekajkrat zamenjala to vrsto smuči. Prodajalci in kupci na sejmu so predvsem osnovnošolci. Največ povpraševanja je po smučeh in čevljih za otroke, ki se udeležujejo šole v naravi, ki jo organizirajo njihove osnovne šole. Pri tem pa je zanimivo tudi to, da nekoliko dražji artikli ne uspejo najti kupca, povprečna cena na posamezni kos je 4.800 tolarjev. Morda se v primeru višje cene raje odločajo za akcijski nakup nove opreme, ki jo na sejmu že več let zapored ponuja domači 3 S SPORT. SAŠA MEJAČ INSTRUIRAM matematiko in fiziko. Telefon: 723-81-57, 041/322-571,051/359-483. ZAHVALA V 101. letu je mirno zaspala naša ljuba mamica, babica in prababica PAVLA MALEŠIČ rojena Knific učiteljica v pokoju Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom z Neveljske in Drnovškove poti, številnim prijateljem in znancem za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ler spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala Jani Svetce, ravnateljici osnovne šole Mekinje, za lepe poslovilne besede, /upniku i *; i v 11-1 ii Piberniku /a lep obred m pevcem Mckinjskega okteta z.a ganljivo pelje. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Mi ji Gorjup za vso pomoč. Žalujoči: otroci Pavla, Milica, Janez, Jože in France z družinami Mekinje, decembra 2005 Odšel si. utihnil je tvoj glas, a v naših srcih ostal boi valno pri nos. ZAHVALA V 79. letu življenja se je poslovili od nas STANE URŠIČ iz Kamnika, Toma Brejca 20 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, posebej Se njegovim lovskim kolegom, gospodu župniku ler pevcem. ' Vsi njegovi November 2005 Zdaj ne trpiš vee. I htm! /daj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne hali. A svet je mrzel, prazen, opustošen, Odkar odšel od nas si ti.. ZAHVALA Izčrpan od bolezni je zaprl svoje i rudne očke naš sonček DANIJEL MOČNIK (2001-2005) Naj te Bog drži na svoji dlani in naj te Angeli čuvajo! Hvala vsem, ki ste našemu Danijelu in vsem nam stali ob strani v težkih trenutkih bolezni: Pediatrični kliniki v Lj., njegovemu zdravniku dr. Novaku iz ZD Kamnik, sodelavcem Filc-a Mengeš, Taborne Smarca. bani Mavrica in Svilanila. Hvala sorodnikom, prijateljem znancem in sosedom, ki ste ga tako številčno pospremili v njegov prerani grob. Hvala g. župniku za tople besedo slovesa in pevcem, ki so ga z ganljivimi verzi pospremili k angelčkom. Dani, vedno boš z nami ... Tvoji: mami, ati in ostali sorodniki ter vsi, ki smo ga imeli radi Vrhpolje, Sidol, december 2005 V 55. letu je obstalo plemenito srce in za vedno nas jc zapustil ter odšel brez slovesa naš dragi mož, oči, brat, stric, tast in svak JANEZ ŠTRAJHAR p.d. ANŽIČEV JANEZ Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste našega Janeza v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sosedom Strgarjcvim, Folklorni skupini DU Kamnik, neveljskemu župniku g. Vinku Podbevšku za sočutne besede slovesa in opravljen obred, g. župniku Francu Hočevarju za pozorost in somaševanje. cerkvenim pevcem, organistu Francu Plahuti. glasbenikom za zaigrane žalostinkc, zakonskima skupinama iz Nevelj in Ligojne, dr. PlcSnar-Cvirnovi za vso skrb, reševalni ekipi, kolektivu Uršič ter vsem, ki ste nam poklonili denarno pomoč, darovali za sv. maše, sveče, cvetje, izrazili pisna in ustna sožalja, se z molitvijo spomnili rajnega ter nas bodrili v težkih trenutkih. Ob nenadomestljivi izgubi nas tolaži misel, da je naš Janez odšel brez bolečin v lepše življenje in da se bomo nekoč z njim sešli nad zvezdami. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala! Vsi njegovi December 2005 ZAHVALA Ob slovesu mojega dragega strica LOJZETA ŽAGARJA (6. 6. 1910 - 6.12. 2005) iz Mekinj najlepša hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot in zanj molili, mi izrekli sožalje, darovali za maše, cvetje in sveče. Hvala duhovnikom:! Pavlu Piberniku in Janezu Juhantu za pogrebno mašo in nagovor ter mekinjskim pevcem za ganljivo petje. Hvala dr. Jcrmanovi in vsem negovalkam Centra za socialno delo Kamnik ler svakinji Mariji za obiske, skrb in nego v času njegove bolezni. Hvala prav vsem. ki sle se ga za življenja ali ob slovesu ljubeznivo spomnili. Darinka Slanovec December 2005 Odšel si. utihnil je tvoj gltU, a v naših srcih vedno ostal boš naš. Omahnile pridne so roke. Obstalo pošteno je stre. ZAHVALA Ob nenadni in mnogo prezgodnji izgubi našega ljubega moža. očeta, starega ata, tasta, brata, strica in svaka ANTONA KADUNCA st. Kožlakarjevega ata iz Zgornjega Tuhinja se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje, denarne darove za dobre namene in svete maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji zemeljski poti. Hvala g. župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo petje, patronažni sestri Lojzki za skrbno pomoč, sosedom za pomoč pri pogrebu, gasilcem in vojnim veteranom ter govornikoma, še posebej g. Pavleta Hvala tudi Štefanovim sosedom iz Sidola in sodelavcem Montaže Škrjanec ter Tonetovim sodelavcem Stol-pisarniški stoli. Žalujoči: vsi njegovi December 2005 Kamniški skavti letos že peto leto zapored pripravljamo uprizoritev živih jaslic na božični večer (24. decembra ob 18.30) pri frančiškanih v Kamniku. Kdor si v preteklih štirih letih še ni uspel ogledati tega nadvse zanimivega dogodka, ga vabimo, da nas obišče letos. Najprej popestrimo otroško polnočnico, saj že med sveto mašo odigramo krajšo igrico ali pa lutkovno predstavo z božično vsebino. Potem se vse dogajanje preseli na samostanski vrt. Odigramo prizore v mestu »Betlehem«, kjer lahko otroci in starši vidijo pravi utrip življenja v času Jezusovega rojstva. Dogajanje se nadaljuje na betlehemskih poljanah, kjer pas-tirci pasejo ovčke, kurijo ogenj, prikazane so obrti, s katerimi se pastirji ukvarjajo še danes. Najzanimivejši del pa še pride! To je skavtski hlevček, kjer se nastani Sveta družina. Ob njem vsi zapojemo pesem in s tem počastimo no vorojenega Kralja. Da skavti celotno dogajanje na božični večer lahko izpeljemo, se začnemo pripravljati že v začetku novembra, ko o božiču ni še ne duha ne sluha. Najprej zbiramo predloge in ideje, saj želimo, da bo stvar zanimiva obiskovalcem in nam v izziv, zato se vsako leto domislimo kaj novega. Tako se posvetujemo in izdelujemo kostume in zbiramo ostale pripomočke (slama, ozvočenje, razsvetljava), ki so potrebni za sceno in izvedbo igre. Tudi mesto »Betlehem« vsako leto potrebuje popravilo barvanja in zaščite. Veseli smo, da lahko vsako leto na betlehemskih poljanah pastirji pasejo žive ovčke, ki jih posodi gospod Vrhovnik. Ko so kostumi izbrani, se mora vsak naučiti svoj del besedila, ki ga igra v igrici. In potem je še vaja in še enkrat vaja Na skupni generalki, ko se zbere celoten steg (vsi skavti in skavtinje kam- niških skupin), še zadnjič vse povadimo in si želimo, da se bo na Sveti večer ob našem velikem trenutku vse srečno izteklo. V teh dneh pa imamo veliko dela tudi z Lučko miru iz Betlehema - lučko, ki je vsako leto prižgana na kraju Jezusovega rojstva, prinašamo že petnajsto leto. Kamniški skavli smo jo šli v petek, 16. decembra, iskat v Ljubljano, kamor je prispela iz Dunaja. Naša naloga je, da jo ponesemo v vse kamniške župnije in vsakomur, ki želi ta plamen sprejeti in ga ponesti na svoj dom, ga deliti s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji. Na Sveti večer naj ta plamen gori tako na vaših okenskih policah kot tudi v vaših srcih. Skavtinje in skavti vam želimo obilo miru in topline, ter vse dobro v prihajajo čem letu. skavtinja Sara Ogrinec Spoštovani! Ko ob izgubi vašega »najbližjega ne veste kam, I so vam naše usluge ''na voljo Neprekinjeno I Noč in Dan! II I) Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE Št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 II II II V prvih decembrskih dneh nas je prezgodaj zapustila naša draga mami MARIJA ZAJC rojena Golob iz Duplice Zahvaljujemo se vsem, ki ste podarili cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Lepa hvala duhovnikom ter vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na poti v tihi dom. Vsi njeni December 2005 Kako je prazen dom in vrt, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja ZAHVALA V 73. letu življenja nas je prezgodaj zapustil nas dragi mož, oče, stari oče, pradedek. brat in stric LOJZE ZLATNAR iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom Sipkove ulice, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, cvetje in sveče, darove za svete maše ter spremstvo na zadnji poti. Hvala g. Župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Stranj. Iskrena zahvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrbno nego in pomoč ter Lojzetovi sestri Tončki z družino in družini Prezelj za požrtvovalno pomoč v času njegove bolezni. Žalujoči: /.ena Julka, sin Lojze, hčerka Brigita, vnuka Damjan in Vitja, vnukinji Anita in I.ara, pravnuka Levit in Ambrož ter drugo sorodstvo Bakovnik. Bistričica, Šmarca. Kranj, december 2005 SIL .C? EST NOV poslovne storitve urejanje delovnih razmerij odškodninski zahtevki izdelava etažnih načrtov vpis v zemljiško knjigo druge poslovne storitve Steletova 8a, Kamnik, tel.: 01-83-10-960,041 706-099 faks: 01-83-10-965, e-mail: silvest@siol.net Želimo vam (ep Božič, v novem letu 2006 pa sreče, zdravja in uspehov1. v Želimo Vam lepe praznike in uspešno leto 2006! ^schlenk Kamnik - Schlenk d.o.o. Fužine 9 SI -1240 Kamnik B^Hk JIH MlHMfeHit'«. Vsem bralkam in bralcem Kamniškega občana želimo vesele božične praznike in srečno novo leto. CALC I T Sidol 6, Laze v Tuhinju tel.: 834 74 22 Obrat žage STOL Ljubljanska 45, Duplica tel.: 839 42 04, GSM: 041 352-114 ODKUP HLODOVINE, ŽAGARSKE USLUGE, PRODAJA ŽAGANEGA LESA. Se priporočamo. Želimo lep božič ter srečno in uspešno leto 2006! božič *"*\ n uspešno ) NEOSTIK DRŽI. Vesele božične praznike in srečno v novem letu 2006 Vam želi kolektiv BELINKE KEMOSTIK d.o.o. tboovina IZPUŠNI SISTEMI ZA /X VSE VRSTE 0SEBNIH " iN TOVORNIH VOZIL UGODNE CENE PNEVMATIK MONTAŽA IN SERVIS FMKIUliM ni Akumulatorji, olja, filtri, zavore, deli podvozja, karoserijski deli, jermeni in veliko dodatne opreme Gostišče »Pri Olgi« Olga Cibašek Moste 1/e, Komenda 'S 834 14 29 Vabimo vas na tople malice, nedeljska kosila, jedi po naročilu! Dobrodošle večje družbe ob praznovanjih ... ^ f j memc 4emd*wfao#nMe m Medna 200ff. // /f///f r nentetn /<■/<■ /''tjjfrth Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 Cenjenim strankam se zahvaljujemo ?a zaupanje. Želimo lep bofič, v letu 2006 pa veliko sreče, ^dravja in veselja! AKCIJSKO PONUDBO SI OGLEJTE V TRGOVINI ALI INA www.pernecom.si AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDIT NA MESTU - NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24, do 12 mesecev obresti podarimo! mr KLINIKA \J ZA MALE ŽIVALI K VETERINARSTVO ^ TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko !Ht 01/56-55-120. Jlejz /to^ič, «* letu, Ju pAllioja, LANEN CVET tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660 nT Zahvaljujemo se Vam ?a i?ka?ano jaupanjc v iztekajočem se letu in se priporočamo v prihajajočem letu. Želimo Vam vesek in dofivde bofične pravnike, ter obHofdravja, srečein osebnega zadovoljstva v letu 20061 * i * Vaš kolektiv trgovine * 'T LANEN CvCT Odprto: pon.-pet. od 9h-19h, sobota: 8h-13'', ned. in prazniki zaprto. DOM V KAMNIŠKI BISTPICI V prijetnem ambientu vam postrežemo raznovrstno domačo hrano, nedeljska kosila, ob žlahtni kapljici odprtih vin... Vabljene zaključene družbe do 70 oseb, pri nas lahko tudi prenočite. Vesel božič in prijazno leto 2006! Informacije » 01/83 25 544, 031/684 147 Dom je redno oskrbovan in odprt vse dni tudi v zimskem času. ►KALO Kamni Voščimo vesel božič ter zdravo in zadovoljno leto 2006! Mihael Resnik s. Odprto: pon.-čet.: P* petek: Maistrova 32, Kamnik, sobota-tel.: 01/839 12 33 nedelja: 8.-24. ure 8. -02. ure 9. -02. ure 10.-22. ure RAZREZI LESA PREVOZI TESARSTVO IN KROVSTVO IGOR ŠTEBE s.p. ^ 01/83 41852,041/636 307 faks 01/83 41855 Žeje 12, Komenda Tjc—■ Prijetne božične praznike in erečno v novem letu 2006 DOSTAVA KURILNEGA OLJA Marjan Dragar, Vrhpolje 280, 1240 KAMNIK pokličite 041/691-325. Lep božič in srečno v letu 2006! KABELSKE GRELNE INSTALACIJE projektiranje izvedba garancija ATESTIRANO I Jelektro grelna oprema I / Gora 20a, Komenda Tel.: 01/83 41 583 Faks: 83 42 208 TALNO OGREVANJE bivalni, poslovni in drugi prostori TALJENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah TALJENJE SNEGA IN LEDU v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh OGREVANJE CEVOVODOV proti zamrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature Lep božič ter srečno in uspešno novo leto!^ 'Bliža se najlepši čas v letu. Spomnimo se preteklosti in pričakujemo prihodnost. To je čas, ko se želja po sreči in zdravju seli iz srca v srce. Želimo vam, da bo vsakdan v letu 2006 najlepši v vašem življenju! Vesele Božične praznik^ in srečno novo leto! AHAC&CO., d.o.o., Domžale Mala Loka 15, 1230 Domžale Tel: 01/56 27 100 mam ahac.pizem.si oAeam Slašdčarna-kavarna Ljubljanska 3 c, Kamnik Tel.: 01/83 11 664 Pri nas je ponudba res mamljiva: dišeče kave in vroče čokolade z različnimi dodatki $8 pestra izbira čajev, kuhano vino toast • palačinke z različnimi dodatki V okusne tortice, pite in kremšnite * dnevno sveži sladoled # sadne kupe Poteg prijazne postrežb« pa vam ponujamo tuđi možnost naročita tort za vse priložnosti in seveda ne smemo pozabiti na nase najljubše goste • vaše maltke, kipm pa predhodnem naročilu z veseljem pripravimo pravo zabavo za rojstni dan. VARSTVO, d.o.o. Ljubljanska cesta 31 Duplica pri Kamniku, KAMNIK Tel.: 01/8310 890 Faks: 01/8310 895 GSM: 041/722 991 e-mail: varstvo@varstvo-kamnik.si www.varstvo-kamnik.si • Varnost pri delu • Varstvo pred požarom • Kemikalije • Varstvo okolja ZAGOTOVITE SI VARNO DELOVNO OKOLJE! 90 it Želimo vesel božič ter srečno, varno M ^. in uspešno novo leto 2006! Gradnja novih stanovanj in lokalov ob Ljubljanski cesti - stanovanja velikosti od 45 do 82 m2 POSLOVNO STANOVANJSKA OBJEKTA V DUPLICI PRI KAMNIKU itst sat "*» trrfOfItMClje ifl pHHlNJlT jI l/j UZINŽENIRINGd.d.,Vurnikova2,Ljubljana, '^£jr tel.: 01 234 40 62, wvwwJte-inx«nlrln«.fJ UZM&NMNGdd. «#w«t MMrttre;JU4*tm ETERI NA KAMNIK d.o.o. Obveščamo vas, da je s 16.12.2005 spremenjena številka dežurnesa veterinarja, kije sedaj 051 626 941. dtadtta, pdituta in p&fevoJjHa /eto £006/ Vsem strankam in pošlo želimo vesele praznike ter veliko osebne sreče in uspeha v prihajajočem letu. Ijubljdnsicd bon 1(3 Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik Jlili 11 OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA ZOR^, DOMŽALE zo.o Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Peugeot Rovska cesta 2, Radomlje Tel.: 01 /722 81 31 www.rodex.si 01 / 722 88 68 e-mail: prodaja@rodex.si i\a 9^pvega Leta dan odieni vse skrbi stran, široko se nasmej in vozila Peugeot poslej. Srečno v 94$$em Letu 2006 Vam žeB kolektiv fRpdejr. Pričakujemo vas NA NOVI LOKACIJI V MENGŠU OB GORENJSKI CESTI (V POSLOVNI CONI) tel.: 01/724-73-31, 01/724-73-51 www.zora.si, e-pošta: info@zora.si i+t teectta u LLt 2006! VSE ZA STREHO NA ENEM MESTU ■ Strešne kritine ERLUS Prva samočistilna opečna strešna kritina na svetu ■ Krovsko-kleparski izdelki M Izolacija 91 Pločevina in trakovi iz bakra, aluminija - natur, barvni, pocinkani ■ Krovsko-kleparska dela DOBITNIKI NAGRADE ZA DIZAJN Želimo Vam srečno in zdravja polno novo leto 2006 nalureta ETA, živilsko industrija, d.d., 1241 Kamnik, Kajuhovapot4, Slovenija !y Mercator Center Kamnik DECEMBRSKO RAJANJE do 30. decembra! Za vas smo pripravili zanimive dogodke, ki vam bodo polepšali predpraznične dni in prijaznim nakupom v Mercatorju dodali še prav posebne trenutke ... Četrtek, 22. december, ob 17. uri: pravljične urice - Božično praznovanje * Petek, 23. december, ob 17. uri: pravljične urice - Božična nogavica * Sobota, 24. december, ob 10. uri: okraševanje novoletnih smrečic v čarobnem gozdu ob 17. uri: OBISK BOŽIČKA Božično rajanje bomo zaključili s težko pričakovanim obiskom Božička. Obljubil nam je, da bo s seboj pripeljal tudi svoje spremstvo in zanimive goste ter nam pričaral pravo božično zabavo. Pridite tudi vi, zabavno bo! * Petek, 30. december, od 17. do 19. ure: zabavna prireditev Silvestrski poljub v MC Kamnik - Podokničar^n citrar Karli Gradišnik sem kupcem se zahvaljujemo za zaupanje, ki si ga bomo prizadevali upravičiti tudi v letu, ki prihaja, 'elitno vam lep božič in srečno vse dni v letu 200t Bogata izbira domačih in tujih sirov ter delikatesnih specialitet, pripravili pa smo vam tudi pester izbor v vinoteki! Pri vseh decembrskih nakupih nad 10.000 sit še dodatni bon za 10% popust, kije vnovčljivpri naslednjem nakupu do 31. 1. 2006. Delovni čas med prazniki: 24.12.2005 od 8.00 do 18.00 25.12.2005 zaprto 26.12.2005 od 8.00 do 13.00 31.12.2005 od 8.00 do 18.00 01.01.2006 zaprto 02.01.2006 od 8.00 do 13.00