Izhaja -vsako prVO in tretjo
nedeljo meseca; velja:
Za celo leto .	.	2 gold. 50 kr.
Za pol leta ...	1	„	30	„
Za četrt leta .	.	—	„	70	„
Posamesni iztisi prodajajo se po 10 kr. a. v.
poli lit* e-n io podučiven list.
Vredniftvo je v hiši Kall FV« Crociera N.0 1, II. nadstropje, — ekspedicija v kisi št. 6 T7a Sta.
Lucia.
Naročnina naj se blagovoljno pošilja pod naslovom: Vek. Rale v Trstu.
Povzdignimo krepke glase domovini v slavo!
Jugoslavija in nemške namere proti njej.
V enej zadnjih številk je prinesel „Slovenski iNarod“ zanimivo notico iz Itusije, da nameravajo naši Avstro-Prusi dežele češke krone Prusom prepustiti in odškodovati se zanje na jugu na škodo Turčije in Jugoslovanov. Iz začetka se nam je ta novica skoraj neverjetna zdela, pa bolj natanko ko smo opazovali vedenje nemških listov, bolj smo se prepričali, da je vendar res tako. O odstopu Peške še sicer nismo nič mogli opaziti, pa o namerah proti jugoslovanskim deželam so se oficijelni in oficiozni listi že dosti nevkretno izrazili, tako da smo jim mogli pogledati v njihovo umazano srce.
v
Ze dalj časa sem je prinašala graška „Tagespost“ dopise iz Belegagrada, iz Zagreba in Bukarešta, Ivi so bili našim težnjam še dosti simpatični, tako da .si jih tačas še nismo mogli tolmačiti. Te dni pa pride stara „Presse“ z dolgim Člankom, ki nam je odprl oči. Če človek dolgo živi, veliko doživi; kdo bi verjel, da bi zamogla nekdajna turška prijatlica „Presse“ na blizo tako le pisati: Mi Avstrijanci smo sami sebi bliže nego Turkom; turško vladarstvo stoji na slabih nogah in ne more se dolgo držati; namesto da bi Turčijo podpirali, gledimo raje, kako bi si prisvojili nekoliko njene dedšine, kedar umre. V ta namen je treba ruski upliv odstraniti in iskati si simpatij pri Jugoslovanih (!).
Tako „Presse“; vsak lahko spozna, kam pes taco moli: Avstrija kot taka ima nehati; en del (Ueška) ali vse dežele, ki so spadale pod „nemški
Bund“ pridejo ali na ravnost pod pikelhavbo ali pa kot pritiklina a la Bavarija pod habsburžko se-cundo genituro; primogenituri ostane še Ogerska z Galicijo in Hrvaško. I)a se pa ta nekoliko odškoduje, anektira sama, ali s pomočjo prusko — se ve da še le po srečno dokončani vojski zoper Rusijo, ki jo imamo pred vratmi — Bosno, Srbsko, Crnogoro in znabiti tudi Rumunijo.
Ne vemo, če je to originalna misel Bismarkova, ali če je tudi Andraši v igri zapleten, o kterem se že dolgo ve, da špekulira na nektere pokrajine jugoslovanske (honvedi nosijo med ostalimi tudi bo-snjansko grbo na zastavah). In ako je Bismark vse to sprožil, zopet ne vemo, ali to v resnici namerava, ali samo Avstrijo za nos vodi, češ „dajte mi to in to, odškodnino si pa sami iščite, tam in tam se najde.“ Naši vladni možje so zadosti glupi ali zlobni, da v svoji servilnosti tako dvomljivo in nedoločeno menjitev sprejmi). Bizmarka bi pa tudi slabo poznali, ako bi vsled najnovejšega prijateljstva njegovega z Beustom in vseh teh dogovorov oporekli svojo sodbo o njem, ki smo jo zadnjič izrekli, namreč da avstrijske politike za nos vodi, in da nič dobrega Avstriji ne želi in jej tudi ne bo, dokler ne bo prisiljen.
Težko si je. misliti, da bi Bizmark zameni! zvezo z močno Rusijo s slabo avstrijsko, lože pa si mislimo, da bo Avstrijo s praznimi obljubami podkuril k vojski proti Rusiji in iz tega boja iskal svoj dobiček po pravilu „duobus litigantibus tertius gaudet“; ako zmaga, kakor je verjetno, Rusija, in bo Avstrija od Nemčije pomoči prosila, poreče: „Iz srca rad; pa glejte, ravnokar smo končali hudo
LISTEK.
iTiedjimiirski izdihljaji.
Povej mi draga, dali si že čula Izdihujočih zvonov tožni glas,
Ko se približa črna megla huda, Oznanja pogublijve toče čas?
Zvonovi burno meglo razpodijo,
Ni nježno grozdje več v nevarnosti,
V jesen bo se veselo dozorilo,
Budilo bo veselje, radosti.
Kot meglo zvon, tak bi pregnal od mene Tvoj glas ljubezni težkih brig vihar,
In jaz bi bil v prihodnje oj presrečen! Ker hi obdajal me veselja žar.
Srce je moje tožno-giasen zvonček,
Osode grenke bič kladivo v njem, Njegovi glasi —- žale pesmi moje,
Nastale v kraji bridkožalostnem.
(lem bolj osode grenke bič me bije,
- Tem bolj boli, lem več trpi srce,
In kakor zvon iz sebe glase mile,
Iz sebe daje tožne pesmice.
Zato ne nehaj me, srce, boleti!
Trpljenja vajen, voljno jaz trpim, j	V korist če rodu bodo moje pesmi,
Presrčno bodem veselil se ž njim.
Same sitnosti.
j	'	■
Ne vem, kaj je prišlo našemu vredniku na misel, ko mi je danes rekel, naj mu napišem listek, kakoršne prinašajo veči časniki. Premišljevaje last-j nosti tacega 1 isteka, se mi je zdelo, da mora biti bistroumen, zabavljiv in humorističen. Pa kdor hoče kaj bistroumnega ^spisati, mora sam bistroumen biti ; to je grozno res. Edina moja tolažba je Vodnik, ki pravi, da je Slovenec prebrisane glave, — prav pameten mož ta Vodnik in tako galanten! Da resnico povem, ta pesem se mi iz vseli Vodnikovih naj bolj dopada; prebrisano glavo imamo in od kar nam je Svetec logiko v kontreband prinesel, i nimamo ničesa več želeti .Tedaj Slovenci so bistro-! umni, jaz sem Slovenec, ergo sem bistroumen, i kakor uči logika. Taka je z bistroumnostjo.
Kar se tiče druge lastnosti, reči se mora, da I jo imam v polni meri, namreč /.abavljivost; vsaj
vojako, pustite, da si malo odpočijemo.“ Med tem bo Prusijo dobro oborožil, in ko bo Avstrija z a vse m na tleli, se bo oglasil pri Gorčakovu:	„Deliva
Avstrijo! Ako nočeš z dobrim, se bova pa s budim.“ Rusija opekana bo k vsemu privolila. — Ako pa zmaga zoper vse pričakovanje Avstrija, bo pa z njo ravno tisto igro igral: prisilil jo bo, da mu odstopi nemške dežele in naj si vzame za odškodnino Turčijo. To je ena kombinacija.
Mogoče je pa tudi, da Bizmark iz poželjivosti do provincij na baltiškem morji in iz bojazni, da ne bi prišel ves vzhod v ruske roke, sklopi tripel-alianco Nemčije, Avstrije in Anglije zoper Rusijo, po srečni zmagi (?) prevzame od Avstrije nemške dežele, njej pa prepusti jugovzhod.
Naj že bo tako ali tako, vsakako je treba, da smo pazljivi. Vidimo, da naši sovragi sklepajo o nas brez nas, kakor o čedi ovac. Ne zdi se jim potrebno, našega mnenja v poštev jemati. Res je sicer, da nam Jugoslovanom še manjka potrebne trdne sloge, in da nismo še dovedli samosvesti svoje do tiste stopinje, da bi se bal vsak sovražnik našega občnega mnenja, pa če vidimo, kako malo nas poznajo naši protivniki, in kako otroško naivnost nam pripisujejo, nam ne ostaje druzega, nego smejati se. Kdo se ne bi smejal, če vidi, da tisti, ki so nas pri vsaki priliki zasmehovali, grdili in psovali, suvali in tlačili, da tisti zdaj resno o tem govorijo, kako bi si pridobili naše simpatije! Mislijo, da bomo kar nakrat gse pozabili, in preklinjajo Rusijo pribežali v „ma-vyarorszag.“ Pa vedite, timemus Danaos et dona ferentes: s praznimi obljubami spravite samo še Poljaka na led, pa nobenega druzega Slovana. Davno prepozno ste prišli z vašim iskanjem po simpatijah med nami!
Nam Jugoslovanom pa jo treba, da nikdar ne odvrnemo pogleda v svojo prihodnjost, da okrepimo med sabo slogo in da se pripravljamo na vse mogoče slučaje. Pomlad se bliža, in gotovo se bo tu pa tam na Slovenskem sklical kak tabor.
Naj se na nobenem ne pozabi jugoslovanski program! Rodoljubi slovenski in voditelji ljudstva naj podučujejo vsak v svojem krogu narod o tej
zadevi in naj ga tako pripravljajo na prihodnje dni, ki ne morejo biti daleč.
Konečno naj bo še omenjeno, da tukaj nismo mislili pisati zoper Avstrijo, ampak zoper tiste avstrijske politike, ki hočejo državo siliti v nesrečno vojsko, nas Jugoslovane pa vrediti v ogerske ko-mitate ali v nemške „kronländer.“ Mi pa hočemo Jugoslavijo, obstoječo iz vsili jugoslovanskih dežel, pod habsburžko dinastijo, popolnoma neodvisno od Ogrov in Nemcev.
• • v v
Bojiscc.
Zuabiti pišemo danes že slednjič pod tem naslovom; ljubo bi bilo to nam, kakor je vsem dobrim ljudem. Ako nas vse no moti, bližamo se koncu žalostne in krvoločne nemško - pruske vojske. Francozi so storili, kar je bilo mogoče, da bi priklenili zopet zmago na svoje zastave: mlada republika je popela vse svoje moči, da bi pregnala sovražnika iz dežele, sklicala je vse sposobno možtvo pod orožje, in razvila je tako pogumnost, da se jej je celi svet čudil. Pa volja jc bila dobra, a meso slabo; trume novincev, slabo oborožene in v bojevanji neizurjene se vendar ne morejo meriti s pravimi vojaki. Hrabro so se branili Francozi, pa vendar so omagali. Garibaldi je sicer otepel Nemce prav dobro, a nasprotno so bili premagani drugi trancozki generali: Faidherbe, Bourbaki in Chancv. S tem je zginilo za mesto Pariz, ki so ga oblegali Prusi, zadnje upanje, da bi se moglo kedaj oteti.
Znabiti jim jo zmanjkalo tudi živeža v mestu, in tako je prišlo do tega, da se je Pari.? udal Pariz, ki se imenuje po pravici oko sveta in srce pozemske kulture, se je udal sovražniku; s Parizom je fran-cozkemu telesu glava odsekana. Kdor ve, kako je bila Francozka centralistično vredjena, jasno mu bo, da zdaj ko je Pariz padel, ni misliti na srečno nadaljevanje vojske. V mestu Bordeaux, kjer ima sedaj vlada svoj sedež z junaškim Gambeto na čelu, so se sicer bojda izrekli, da nočejo miru, pa nepričakovano bi se morala sreča obrniti, da bi zamogli Francozi neŠtevilne čete Nemcev po vseh teh nesreč-
dobro voljo imam, zabavljati, ko so ljude tako neotesani, da te takoj zgrabijo za vrat, če jim kako zeleno poveš. Samo listkar ima tisto pravico, da sme ljudem vsem vkrižem zabavljati, brez da bi mu kdo kaj zameril.
Zaradi te privilegije sem se že večkrat mislil med listkarje podati, da bi smel dražiti poštene in nepoštene ljudi. Tako daleč bi bilo vse prav. Le nečesa mi manjka, tretje lastnosti vsacega dobrega listka, to je humora, kajti listkar brez humora je pesnik brez fantazije.
Da bi tega humora ne bilo! Koliko filistrov tlači to grešno zemljo, kL jim je humor neznana ali ostudna beseda, kaj da ravno listkar ne sme biti brez humora? saj se najdejo tudi ministri brez takta, vojskovodje brez glave, lesice, ki stradajo, in diplomati, ki nikjer nimajo sreče. Pa kaj je zato, če slepi ministri na truplu države eksperimentirajo, saj narodi so potrpežljivi in voljni; in generalom kaj je škode, ako zgubijo bitko za bitko, saj na mastno penzijo to nima nobenega vpliva; in diplomatom, kaj je njim za to, če državo zapletejo v neskončne zadrege, da so le sami na suhem, državljani pa naj ; sami gledajo, kako se rešijo iz vesoljnega potopa. 1
Taka je tedaj pri visokih glavah in pri državi: na svetu ni nič popolnega, in kjer dobrih koscev ni, se je treba s slabimi zadovoljiti; in ako že za dobre kosce trda teče, koliko trje mora biti Še le za dobre ministre! Nihče tega bridkeje ne čuti, nego mi Avstrijci. Imeli smo Schmerlinga, ki je iznašel psevdo-konstitucijo, in kterega so pokopali Ogri, sebi na veselje, vsem drugim pa na radost. Za njim je prišel Belkredi, ki je imel dobro voljo, pa slabe zmožnosti; za njim so prišli Beust, Giskra, Herbst znanih zaslug, in Auersperg, ki je bil sicer priznan kavalir, pa slab vladar, kar je sam sprevidel ter odstopil, in to je bil najpametnejši iz vseh njegovih činov v vladarenji. Zdaj pa imamo Botockija, bogatega poljskega grofa in revnega zdravnika bolne Avstrije, o kterem se ne ve, ali je Poljak ali Nemec, ustavo vernež ali ustavo vrag, konservativen ali liberalen, slab ali slep? Hudobnost se mu ne sme očitati, nasprotno se mu pripisuje dobro srce, kar kaže že njegova misija, ki jo sam imenuje misijo sprave. Spravo si hotel, ljubi Potočki! ali ne ves, da med volkom in jagnetom ni sprave. To se ne da drugače doseči, nego postaviti zid med njima; ti p* si se volka bal in nisi si upal zameriti se mu, ja-
nih bitkah iz dežele pregnati. Le ko bi se vzdignil tak mož, kakor prvi Napoleon, in postavil se na Celo vitežkim Francozom, le tacaš bi bilo to mo-goce. Mi, ki želimo francozkej republiki in plemenitemu francozkemu narodu vse dobro, smo vedno upali, da se jim obrne rec še na bolje: pa odkar je padel Pariz, smo sprevideli, da bi Francozi nar bolj pametno storili, ko bi storili mir, in pripravljali se za drugokrat bolj skrbno, kakor zdaj, da jim bo sreča bolj vgodna. Pravijo sicer nekteri, da je Franeozka za večne čase uničena in da nikdar več ne bo zadobila tiste moči in veljave, ki jo je imela do zdaj; -mi pa tega ne moremo verjeti, ako pomislimo v nekdajne Čase nazaj, ko se je Francija sama proti celej Evropi bojevala in jej vendar skozi več ko dvajset let ni zmanjkalo moči. Komaj potlačena in na videz čisto vničena, je hitro zopet o-krevala in postala hujši nego poprej. Na to pa spet sovražniki Francozov ugovarjajo, da je iz njih izginil junaški duh in da niso več Francozi od leta 1789. Nam pa se zdi, da so ljudje, ki takisto govorijo, slepi: ker ne vidijo junaštva, kterega Francozi ravno,zdaj pokazujejo. Kteri narod, ktera država bi se bila v takem položaji tako trdovratno branila? Ko je bil Prus pred Dunajem, so se Dunajčani, ki zdaj tako možko raztezujejo usta in obirajo Francoze, ravno tisti Dunajčani so se močno tresti začeli od samega strahu in tekli so nemudoma k cesarju ter ga premilo prosili, naj za božjo voljo mir stori, da ne bi Prus na mesto streljal. In kako so se Prusi obnašali leta 1806 je tudi vsakemu znano: vse skrižem je bežalo pred Francozi in največe trdnjave so se vdale brez vsake brambe, če se je le kompanija Francozov pred zidovi pokazala.
Zdaj pa ravno tisti, ki so pred Francozi padli tolikrat in tako sramotno na kolena, ravno tisri se bahajo s svojim junaštvom in se norčujejo iz tran-eozke nesreče. Da je francozkim možakom več mar za svojo čast in za srečo svoje domovine, nego za svoje življenje, nam kaže minister G am beta, ki se je v smrtni nevarnosti vozil po zraku v balonu iz Pariza in nazaj v Pariz, nam kažeta nadalje generala Ducrot in Bourbrki, kterih prvi, ko je videl,
da mu ni več mogoče pomagati domovini na noge, se je umoril s strupom, drugi pa se je od prevelike žalosti samega sebe vstrelil.
Ob enem, ko se je Pariz udal, se je sklenilo tudi pomirje na tri tedne, to je, da preneha vojskovanje za tri tedne. Upati je, da se iz tega pomirja naredi mir.
Dopis i.
Iz Ljubljane 23 januarja. — Sedanji čas; je čas občnega gibanja. Vsak tudi najmanjši narod, kojega je nemila zgodovina uže skoraj izbrisala izmed živečih se je začel gibati, stopil je očitno pred svet, da pokaže, ka niše popolnoma izgubil v dolgem spanji moči življenja, nego še čuti moči dovolj, odreči se in odvaliti raz sebe tuje ga pritiskajoče življe. Med zadnje spada tudi slovenski narod. Začudila se je vsa Evropa, ko se je začelo naenkrat govoriti o narodu, kojega popred kratko ni malo poznala ni in kdor je v zadnjih časih le količkanj opazoval gibanje na domačem, političnem polji moral bode hote ali nehote pritrditi, da smo v teh kratkih letih vrlo napredovali.
Prva naša nadeja je pa bila i bode tudi naša mladina. Ona bode imela nalog dogotoviti, kar še ne bode dogotovljenoga.
Zaradi tega pa mora biti tudi vsacega domoljuba prva skrb, da se osoda mile i tlačene domovine izroči mladini poštenoj, dobro izobraženej, a ne razvajenim ljudem.
Kako mora tedaj vsacega domoljuba zaboleti v srce, ako oziraje se po slovenskih mestih, opazi, da se je gimnazijalni mladini pristudil domači slovenski govor. Ne rečem, da vsi, nego večina dijakov je tacih, posebno v središči Slovenije, ki se očitno sramujejo slovenski govoriti. Od kod to pride? Jalov je odgovor, da se s tem, kakor govore našej narodnosti sovražni učitelji, vadi človek v nemškem jeziku. Dijaci slovenski! ne poslušajte tacih slavenožrtnih kruholoveev, kajti s tem, da Vi po javnih prostorih nalašč nemški govorite, dajete potuho in pohujšanje druzemu občinstvu. Berite nemške klasike i učite
gneta pa tudi nisi hotel popolnoma zapustiti, in tako je prišlo do tega, da ne marata niti volk niti jagne za te, in tako se boš moral umakniti drugemu, ki bo volku prepustil prosto voljo, naj počne, kar se mu zdi; jagne pa tudi ne žaluje po tebi, ker se je navadilo braniti samo sebe, kar se je pod tvojim varstvom tudi moralo, in se tolaži s tem, da ima volk že stare in skrhane zobe, akoravno si jih je zdaj na Francozkem malo pobrusil.
Tedaj Potočki mora iti, v tem sta složna Nemec in Slovan, pa kje boljšega dobiti? Mi bi ga že našli, ko bi bilo nam naročeno, iskati ga; pa kakor zdaj reči stoje po Sedanu in za časa pruske prijaznosti, jo nemški Mihel prenapuhnjen, ko da bi spustil krmilo iz rok; toraj nam je že čakati boljših Časov; naj se sučejo sami okoli vladnega krmila, mi pa se jim bomo obesili na pete in videli bodemo, kako dolgo se bodo s to našo težo obračali. O tem tedaj ni dvombe, da izbere ustavoverna stranka iz svoje srede ministerstvo; pa koga? Griskra ni več za rabo, Herbst se je obnucal, brez da bi bil državo rešil, ni ga moža genialnega z novo idejo, z novo sistemo, ni ga, pa ga ni!
Rechbauer je sicer iznašel teorijo trializma med
Nemci, Magjari in Poljaki, in zavolj tega je velik prerok v ustavovernem Izraelu, pa za avstrijskega odrešenika ima vendar preskromne zmožnosti. Kedar že nikogar ni, bo pa treba Schmerlinga poklicati nazaj iz političnega groba! Nikar ne mislite, ljudje božji, da se šalim, v resnici so mislili posaditi na stol ministerskega predsednika prav tistega Schmerlinga, ki je osrečeval avstrijske narode od leta 1861 naprej, tistega centralista liberalnih besedi in absolutističnega srca, ki je sestavil red za volitve v deželne zbore, po kterem so Cehi na Pemskem v manjšini in Slovenci na Štajerskem in Koroškem ogoljufani za svoje poslance. Tak mož, kakor Schmerling, jim je še dosti dober; kaka suša!
Pa skoraj bi bil pozabil, o čem je govorenje. Povedati sem namreč mislil, da če je pri tako važnih stvareh, kakor je vladanje države, dovoljeno dotičnim opravilnikom nepopolnim biti, se menda vendar tudi listkarju majhnega časnika, ne bo za zlo vzelo, ako slabo piše.
Pa temu ni tako. Vrednik „Primorca“ mora bolj pameten biti, nego je država, on si mora priskrbeti dobrega ministra — hočem reči listkarja^ da mu narodi — hočem reči naročniki nezvesti n*
se iz teli nemškega jezika, tu se boste lepe reči po poštenej poti naučili. Ak-o pride k češkemu kmetu kedo i ga nagovori v nemškem jeziku, vpraša ga najpred on, ali je Nemec ali Slovan. In če je Slovan, zapodi ga od sebe rekoč: „Sram Vas bodi, da se upate Slovana po nemški nagovoriti !ü Tako češki kmet?
In slovenski dijak? Ah. on se ne zmeni za slovenski jezik, za krasni domači glas, in govori s Slovencem le nemški. Te besedice sem napisal zaradi tega, da bi imele dober vspeh. Kdor pak v svojej starej navadi ostane, od tega ima domovina naša malo ali pa celo nič pričakovati.
V Mirnem 1. februarja. — Dragi Primorec!—-Dovoli mi, da ti pišem par vrstic o besedi v nedeljo 29 pr. m., ko smo našo Čitalnico slovesno odprli. | Od kar še naša vas stoji, pač ni imela tako vese- j lega dne. Ze zjutraj se je vse na veselico pripravljalo i navdušeno bilo; celi dan so z možnarji streljali, pred Čitalnico je stal velikanski maj z narodno zastavo na vrhu. Zalo okinČana sobana z narodnimi grbi i napisi i z lepim odrom —- kar se imamo večidel našemu rojaku St. Makucu zahvaljevati — je besedo veliko povišavala.
Dan je bil res krasen in ljudstva je veliko privrelo od blizo in daleč, tako da je bila sobana čez in čez natlačena.
Točno ob G. uri zvečer začne se veselica z govorom predsednikovim, kteri je pozdravil vse nazoče in se zahvalil posebno oddaljenim gostom, da so nas pri tej priliki obiskali, — potem je zelo dobro deklamirala gospodična Hausner-jeva „Zgubljenega sina“. —- Dalje je govoril g. Feriila o narodnosti in narodu sploh, ter razlagal namen in korist Čitalnic.
4. točka je bil šaljivi dvogovor o „železni cesti“, z kterim sta nas razveseljevala gg. brat in sestra Coljava. — 5. točko je imel g. Povše, učitelj kmetijstva, o važnosti in povzdigi sadjoreje, o koristi občinske drevesnice, ktere, žalibog! še mi pogrešamo. — Venčala je besedo pa humoristična igra „Domači prepir“, izvršili so svojo nalogo popolnoma gospo-
dična Coljava (žena) g. Janez Jug (mož) in g. A. Lebaii (sosed)-, smeha je bilo dokaj.
Med vsako točko se je vrstilo lepo vbrano petje narodnih pesmi rihenberških pevcev, kterim je glava g. učitelj Tomaž Jug; občinstvo je bilo jako navdušeno i pesmi so se morale ponavljati.
Po besedi je bila skupna večerja, slišali smo še marsikako domačo pesmico, napivalo se je med drugim tudi „Sloveniji“, „Jugoslaviji“, slavjanski vzajemnosti i našemu izvrstnemu rodoljubu i pro-tektorju mirenske Čitalnice vzvišenemu vladiki gosp. J. J. Strossmajer-ju. — Od več strani so nam došli bratovski pozdravi, med temi od Rojanske čitalnice.
Konečno izrečemo le gorečo željo, da bi se napravile večkrat take besede in da bi naša čitalnica v resnici za omiko in napredek skrbela, kar je v napol polaščenem Mirnem jako potrebno.
—S.—
Iz Klanca 26. pros. —- M. —- Bodi mi pozdravljen, oživljeni “Primorec !„ Veseli nas, da si nas zopet začel obiskovati, ker nam je bilo močno dolgo čas po tebi. Zopet bodeš z nami vred tirjal pravice, katere po pravici zahtevamo, kakor jih imajo drugi srečni narodi. Reči se mora, da brez slovenskega časnika smo sirote, kakor otroci brez očeta. “ Primorec „ nam bode glasilo, v kterem bomo svetu povedali svoje potrebe in želje; zatoraj iz srca želimo. da bi oživljeni “Primorec„ krepke veje in korenine razprostiral. Bog vari, da bi ga še kedai suša zadušiti hotela! Zakaj, dragi Slovenci, čas je, da spoznamo, kje nas čevelj žuli, da se prebudimo in zamujeno poravnamo. Drugi narodje, naši sosedi, gredo z omiko naprej. Nam pa to zabranjujeta Lah in Nemec. Na taborih smo enoglasno zahtevali ravnopravnost po uradnijah. Pa kako malo se ozirajo na naše tirjatve, se vsak dan lahko prepričamo.
Pravemu Slovencu so tri reči ljube in drage, namreč vera, jezik, kterega nas je mati učila, in naše pravice. Za to se hočemo pravično in pošteno boriti. Pa vlada nas ne vidi, kedar to zahtevamo, kedar je pa treba davke plačati v denarjih ali v krvi, tačas nas pa prav dobro najde. Pa zadosti smo
postanejo. Že iz ljubezni do „Primorca“ tedaj ne morem prevzeti 1 isticanja, kakor je odstopil baron Levin Rauch od banovanja iz ljubezni do hervaškega naroda. Kaj da je naš prijatelj na Dunaji pozabil na svojo gospodično!
H u sij a
O čem sumite vi, narodnije vitijiV
Začem anathemoj grozite vi Rossiji?
Piiskin.
Ljudje slovenski, pomenimo se danes o Rusiji. Ni je veče države na svetu, nego je ruska. Kako je rusko cesarstvo prostorno, se niti dobro misliti ne da. Tako velikih držav, kakor je naše cesarstvo, bi se dalo iz Rusije izrezati 33, kranjskih dežel pa '2055. Na tem neizmernem prostoru, ki se še od leta do leta širi v srednji Aziji, vendar ne živi toliko ljudi, kakor bi bilo po velikosti pričakovati: v celej ruski državi biva okoli 90 miljonov ljudi, to je skoraj trikrat toliko, kakor v našem cesarstvu. Veči del Rusije je v mrzlih krajih, in gori na severni strani pri ledenem morji, kjer leži leto in dan sneg, ne najdeš drugih prebivalcev, kakor ribiče in lovce.
Bolj proti jugu pa je jako rodovitno polje, in toliko se pridela žita, da se preskrbi z njim cela Rusija, in da jim ga še dosti ostane, in vrlo mnogo ga vsako leto v zapadne kraje prodajo. V južnih krajih imajo tudi dosti sadja in vina. Žlahtnih rud, kakor zlata, srebra, belega zlata (platine) izkopljejo na Ruskem toliko, kakor nikjer drugje. Tudi se najdejo tam žlahtni in dragoceni kamni, demanti in drugi. Najboljša usnjena roba (leder) pride iz Ruskega. Po vsem svetu so znani žlahtni in dragoceni ruski kožuhi, narejeni iz kož belih podlasic (hermelinov) in drugih majhnih živalic, ki se samo na Ruskem nahajajo. Tako je tedaj Rusija velika, lepa in bogata dežela. Za miljone ljudi je tam še prostora in vsako leto jih gre na stote iz naših krajev, posebno iz Češkega, na Rusko. Naj rajši vidijo Rusi, ako se naselijo Slaveni pri njih, ker so sami slavonskega rodu. Na Ruskem se nahaja mnogo tujcev največ v mestih; posebno je veliko Nemcev, kterim se tam prav dobro godi; v prejŠnih časih so imeli tujci na Ruskem velike pravice, veče nego Rusi sami, ruski ljudje so jih gostoljubno sprejemali, dobiliso najboljše službe in skoraj Vsak je obogatel. Za vse te dobrote pa so se s tem zahvalili, da so ruski narod
bili že na steno pritiskani, in čas je, da se enkrat zdramimo in stopimo na prste, da dosežemo, kar nam gre po pravici. K temu nam bo pomagal tudi "Primorec,, s svojo besedo, ako ga dobro podpiramo. Rodoljubi! ako podpirate z denarjem tuje knjige in časnike, marveč ga žrtvujte za domače časopise.
Drobtinice.
(~ Tneder-Zeitung„) je oblila naš zadnji članek «o jugoslovanski zvezi in tržaški okolici^ s svojo neslano in posiljeno ironijo. Ce že ne moremo “Trie-sterici„ braniti, da naše članke tendenciozno zavija, jo bomo vendar lepo prosili, naj si poišče boljega prestavljavcä, ki ne bo prestavljal besede “hud„ ^schlimm, arg, bose) z izrazom “ schiebt „. Vam, ki imate moč v rokah, bi pristovalo bolj pošteno orožje, nego podtikati nam besede, ki jih nikdar izrekli nismo. Kar se tiče predikata „geschätztktcrega našemu listu ljubeznjivo dajete, naj vam bo povedano , da smo po polnem zadovoljni, ako smo le svojim bralcem “geschätzt,,, in slabo bi zastopali interese našega naroda, ako bi bili tudi vam ugeschätzt „. — Triesterica tudi toži, da magistrat Nemce kakor nas prezira, kakor bi ona sama in mi ne vedeli, da jih za to polnoma odškoduje vladna protekcija, kakor je letos pokazalo ustanovljenje nemške realke na nos na vrat. Pa saj mi nimamo nič zoper to, samo da tudi za se ravno tisto zahtevamo, kar nam gre po božjih in človeških pravicah.
(Iz Barkolč) sc nam piše, naj priobčimo sledeči sklep njih veličanstva od 1. grudna 1870 v Budimu, v prestavi:
Oni ljudje (individui), ki so služili v razpuščenem okoličnem bataljonu, in imajo od konca grudna 1869 leto vojaške rekrutbe za seboj, se odpustijo milostljivo iz službe vojaške; ob enem se zaukaže, da za one vojake razpuščenega okoličnega bataljona, ki še niso 32ega leta dopolnili, veljajo še zmirom določila člana V. brambovske postave od 5. grudna
1868.----To se naznani mestnemu magistratu z
opazko, da je ministerstvo za deželno hrambo z odlokom 4. t. m. št. 13523 po c. k. vojaškem po-
veljništvu izvršitev te cesarske milosti natančneje določilo.
V Trstu 11. grudna 1870.
Fidler /. r.
(Dramatično društvo) Kakor se nam poroča iz Ljubljane, je spravilo dramatično družtvo 22. pros. igro aCevljar-baron„ z najboljšim vspehom na oder. Gledišče je bilo polno, da že dolgo ne tako, ker je bilo zavolj sejma dosti ljudi iz dežele v mestu. Izmed igralcev se nam posebno hvali g. Kajzel. Tudi pevski zbor se je bojda jako dobro obnesel. — Naše dramatično družtvo je res vse hvale vredno.
{„Poštena unija“). Vrednik “Zatočnika,, Miška-tovič je obsojen na dva meseca sedeža in 600 gl. plateža. — Quousque tandem!
{Zimmermann), vrednik časnika “ Freiheit „ v Gradcu je dobil povelje, naj se odpravi v 48 urah iz Gradca, in v dalnjih 48 urah iz Avstrije. Ta neliberalni ukaz mu bo pridobil več simpatij, nego vsa njegova umazana pisarija.
(Novo poslopje za univerzo) se bo zidalo v Gradcu.
{Zatočnik) in “Südslavische Zeitung „ se pomenkujeta o hrvaških aristokratih vgibaje, kteri bi bil naroden, kteri ne. Bodimo mi Slovenci veseli, da, nam ni treba okoli takih gospodov laziti.
(Nevarnost pred “ Kulturträger ji „). Kakor porača, “Slov. Narod„ so Francozi na Nemce tako razkačeni, da so se zakleli, ka nobenega Nemca ne sprejmi» več v službo.
Ker je bilo na Francozkem dosti Nemcev, ki so si tam svoj kruh služili, in jim bo zdaj ta stran zaprta, se je bati, da se ne pritepejo v naše kraje, česar nas Bog varuj!
{Busija) se neki močno za vojsko pripravlja. Novačenje ali rokrutba bo letos tam tolika, da bodo postavili 2,400.000 vojakov na noge.
(Turške zadrege). V Arabiji, ki spada pod turško oblast, se je vnel hud punt zoper Turke. Tudi egiptovski vice-kralj se neki oborožuje, da bo stresel pri priložnosti turški jarem iznad sebe.
{Žalostni in veseli časi). V Ameriki so nabirali za pruske ranjence. Nemška cesarica Avgusta se je zahvalila in rekla med drugim: “V žalostnih časih
in državo j prav grdo obrekovali, kakor to delajo Nemci pri nas. Zdaj se je ta reč malo drugače zasukala: Husi’ so spoznali, da če bo to tako naprej šlo, bodo s časom še vsi domačini hlapci tujcev postali, zatoraj so vlado prisilili, da je Nemce malo po prstih vdarila; pa veliko hudega se jim ni zgodilo, ampak le to se je dognalo, da imajo domači ljudje ravno toliko pravice in veljave, kakor tuji; sicer pa jim je še zmirom prav dobro, ker so toliko bolj omikani, da znajo ruske ljudi izsušiti in denarja vkupej grabiti. Zavoljo njihove lakomnosti in ošabnosti in zavoljo tega, ker po vsem svetu trobijo, kako surovi so Rusi, zaradi tega niso Nemci na Ruskem nič priljubljeni, in ker že Rusi, tujce v marsikterem obziru potrebujejo, za to jim je veliko ljubše, ako pridejo Slovenci ali Cehi ali Francozi. Cehi se selijo tje tudi kot kmetovalci. Tam dobijo zabstonj kos zemlje, ktero potem obdelujejo, in dvajset let jim ni treba davkov plačevati.
Rusi so, kakor smo že rekli, slovenskega rodu in govorijo skoraj tako, kakor mi, le malo bolj po j ribniški zavijajo. Kdor bode štimajst dni na Hrvaš- j kem, bo že do malega vse zastopil; med našim ' jezikom in med ruskim pa tudi ni večega razločka, i
Leta 1821 je bil ruski cesar v Ljubljani in se je večkrat z ljudmi pogovarjal; tisti pa, s kterimi je govoril, so pravili, da so se prav lahko pomenili z njim. Ni še dolgo, kar je šlo nekaj slovenskih študentov na Rusko, in ti ravno takisto povejo.
Nemci se Rusa strašno boje, ravno zavolj tega, ker je slavonskega plemena, in ker je pod našim cesarjem in pod Turkom toliko Slavenov, se zmirom tresejo in mislijo, da bo Rus prilomastil in vse Slavene pod se zgrabil. Se ve da to bi bilo za naše Nemce slabo, ker potem bi šlo njihovo gospodarenje in nasilstvo rakom žvižgat in Slovenci bi zadobili več veljave. Saj Rusa se pa tudi vsak boji, ker on ima največ in naj bolj trdne ljudi pod seboj. Enkrat so Rusi skozi Ljubljano marširali, to je bilo za časa francozkih vojsk; bilo je ravno po zimi in Ljubljanica je bila Čez in čez premrznjena. Pa kaj naredijo ruski vojaki!? Vzamejo svoje bajonete, posekajo in strebijo led iznad vode in se kopljejo v njej! Rusi so staroverci, zato se pri njih maša še v slovenskem jeziku bere, kakor je bilo to tudi pri nas v navadi, dokler niso prišli Nemci in vpeljali latinskega. Rusi so prijazni in gostoljubni ljudje, kakor pričajo tudi pravični Nemci, kteri so ondi
smo vsi enaki„. ßadovedui amerikanski listi pa so jo vprašali: “Povejte nam, svetla cesarica, zakaj pa v veselih časih nispio vsi enaki ?„
(Vzajemna zavarovalnica „Providentia“). C. k. deželna sodnija je začela kaznovalno preiskovanje zoper zavarovalnico „Providentia“. Časnik „Union“ prinaša dopise, ki pridajo, da je to družtvo vkljub svojim sleparijam disto na kant prišlo in da ne more ved denarno svojih dolžnosti izpolniti. Svarimo toraj obdinstvo pred zavarovanjem pri tem družtvu.
[„Almanah“). Da literarno gibanje pri Slovencih ne zaspi zavsem, je sklenil vrednik „Primorca“ izdati spomladi almanah, v kterega se bodo sprejeli le-poznanski in znanstveni spisi v vezani in nevezani hesedi. Slovenski pisatelji, ki imajo kaj primernega gradiva, se uljudno vabijo, udeležiti se tega dela.
(„Vrtec“, časopis s podobami za slovensko mladost) je pred kratkem prvikrat zagledal beli dan in je prinesel mnogo prav lepih in poducivnih stvari za mladino, olepšanili z detirimi podobami. Posebno prav podudivne povesti ste „Milosrčna deklica „ in „Ne bodi sebičen“. Listu je tudi pridjana pesmica „Tri cvetlice“ z napevom. Želeti bi bilo, da bi mladina prav marljivo segala po tem listu in se podudevala.
Obračamo pozornost bralcev na v lem listu tiskano anonco znane hiše S. Steindecker et Comp, v Hamburgu.
Odprto pismo *)
Slavnemu poštnemu vodstvu
TRSTU!
Slavnemu vodstvu je gotovo znan § It), državnih osnovnih postav, da so njegove tirjatve izpolnila vsa poštna vodstva po čislajtanskih deželah razim Vas.
Zatoraj se tudi Yi, kot c. k. urad ravnajte strogo po postavah in ne žalite naroda z Vašo malomarnostjo.
*J Enaki upori došli so do sedaj poštnemu vodstvu tudi iz Planine, Metlike in Cirknice.
Todno tirjamo od Vas, vpeljavo slavenskih reče-pisov, denarnih nakaznic i dopisnih listkov, v obče popolno ravnopravnost na vseh poštah, Vam podredjenih, i to tem več, ker sl. vodstvo zaradi peščice primorskih in istrskih Lahov izdaja le laške liste.
Tirjatev naša je opravičena, vsaj prebivajo skoraj le Slovani v deželah slav. ravn. podredjenih«
Pričakujemo naglega odloka naše tirjatve.
V Ljubljani dne 14. januarja 1871.
Jan. Lad. Cerny m. p. glavni zaslopnik banke «Slavije.. — l.ud. Tisen m. p. — Emil Pellan m. p. — Janez famšek, trgovec m. p. — A Sernec m. p. — J. Zollmann & Jenll m. p. — Jv Kramaršič m. p. — Ant. Grill m. p. — Alois Ryziolii m. p. — J. Vičič m. p. — Ottokar Klerr m. p. — Jak.' Alešovee m. p. — li. Capretz m. p. — J. Klein m. p. — J. Ribič m. p. — R. Reichman m. p. — Fr. Potočnik m. p. c. kr. nadin-ženir. — J. E. Bučar m. p. trgovec. — Vinko Novak m. p. trgovski pomočnik — L. Perl)avb m. p. trgovski pomočnik. — Peter Grasselli m. p. — Fr Ks. Souvan m. p. —J, M. Regoršek m. p. — J. Pleiweisova sinovca m. p. — J. R. Šarc m. p. — Ed. Holm m. p. — Vilj. Dogen m. p. — Heinrik Ničman m. p. — M. Kušar m. p. — Jv. Miculinič m. p. gostilničar — Jv. Schmidt m. p. — Ant. Förster m. p. — J. Z. Veseiy m. p. — Ant. Samec m. p. — F. Uren m. j). — Fr. Dre ni k m. p. Jak. Plosko m. p. — Dr. Karol Bleiweis m. p. prim. /dr. dežel, posilne delavnice. — Jv. Murnik m. p. — Dr. los. Poklukar m. p. —• Anton Sušnik m. p. uradnik banke 'Slavije».
—	Jak. Mehle m. p. gostilničar pri «Sokolu». — Jos. Bohčar
m. p.	pekovski mojster.	—	F.	Fortuna m. p. — Srečko Nolli
m. p.	— Janez Fabijan	m.	p.	trgovec. — August Jak m. p. —
August Vrtnik m. p. —	J.	A.	Kham m. p. — R. Miklavec m.
p. —	Jak. Dobrin m. p.	—	J.	Kristan m. p. uradnik ( Slavije».
—	Jos. Leve m. p. — Janez Kermavnar m. p. — iv Boltanzar m. p. Bošlj. Rogi m. p. ranocelnik. — Jv. Zupančič m. p. — J. Moxoprur m. p. — J. Gvajc m. p. tesarski mojster. — los. Regali m. p. mizarski mojster. — Ant. Slivar m. p. trgovec.
—	Fr. Pausek m. p. usnjar. — Fr. Graul m. p.
«ffavne zalivale.
Dolžnost me veže sl. glavnemu zastopništvu zavarovalnega društva „VIKTORIJA“ zahvaliti se, ktero jc moja pogorela poslopja koj po naznanilu natanko preceniti dalo in škodo od 4159 gl. 43 kr. današnji dan izplačati blagovolilo; za to naglo d >vr-šitev se očitno zah valujem in društvo živo priporočam
Aro« Frid. Pächter
hodili. Radi so dobre volje, kakor mi, nedolžne burke ljubijo zelo, pa tudi pri kupici se radi pogre-jejo; pa le v južnih krajih se dobi vino za krščanske denarje, bolj proti severu morajo z žganjem zadovoljni hiti; ker je tam zelo mrzlo, ga veliko popijejo, brez da bi jim bilo na škodo. Na Ruskem se dobi pri največi gospodi pri zajutreku žganje na mizi. Tudi čaj je na Ruskem priljubljen, kterega dobivajo neposredno iz kitajskega. Denarjev imajo Rusi dosti in kedar pridejo v zapad, to je v naše kraje, jih lahkomišljeno sejejo.
Rusi se ločijo v Vclikorusc in Maloruse; Ma-lorusov ali Rusinov je tudi pod našim cesarjem precejšno število.
Rusi nikdar kake druge države ne napadejo, pa kdor jih zgrabi na njihovi zemlji, slaba se mu godi. Zatoraj ni za nikogar pravega uzroka, zakaj bi Rusijo obiral in obrekoval, in ruski pesnik Puškin pravi tem ljud#m, ki Rusijo nalašč, ker je slavenska, obrekujejo, on jim pravi v zgoraj začetej. pesmi dalje: Kaj ste jezni na nas? Morda zavolj našega prepira s Poljaki? Molčite 1 To vas nič ne briga, to je slavensko vprašanje; tujec tu ne more razločiti pravico od krivice. Ali nam morda ne morete pozabiti, da se vam nismo pustili padjarmiti
leta 1812? Z Evropo se bojevati, za na- ni nič novega, in Rus šc ni pozabil zmagati. Ali nas je j malo? Ali se ne bode vzdignila cela Rusija od Perma j do Tavrida, od finskih hladnih skal do plam neue j kalhide, ako se nas lotite? 'Paraj nikar praznih besedi ne razdirajte!
SONETI
li.
Povila cvetka krasno se razvije,
Če nanjo zjutraj svitla rosa pade,
Nasmehnejo se rožice vse mlade,
Če na nje zarja jutrna posije.
Človeku tud srce veselo bije,
Ki ni do dni še srečnih zgubil nade,
Ce stopi zjutraj v zeleno livade,
Ko žlahten dni) iz vsake rože dije.
Tud jaz korakal sem čez tihe gaje O prvem jutru in o mladej zori;
Srce pa žalostno mi je ostale,
Ker upati že davno je nehalo,
In Ker želi si priti v boljše kraje,
Kjer minejo prepiri in razpori.
Tink« ir«|Kšt
Strela je vse moje imetje v pepel spremenila in zelo huda bi se meni godila, ako ne bi bil svojega premoženja pri zavarovalnem društvu
„Viktor ij a“
zavaroval, ktero društvo je meni brzo in brez nobenega odtrganja vso škodo pošteno povrnila. — Izrekam torej javno zahvalo zavarovalnemu društvu „'Viktorija“, i ne morem si kaj, da ne bi je občinstvu srčno priporočal,
Lind pri Velikovcu na Koroškem.
Andrej Pogaeer.
Ivan Prlonik ) , .
Ivan Wirth ( kf,t 11UCC-
Štejem si v dolžnost sl. zavarovalnemu društvu
„V ik t o r i j a“
javno zahvalo izrekati za pravično povrnenje škode, ki jo je meni strašni požar napravil, in svetujem, naj vsak skrben gospodar svojo premoženje pri društvu „Viktorija“ zavarovati da, ker ono ne le zelo n i z k e premije zahteva, ampak tudi brzo in pravično škodo povrne.
plamen požrl vsa poslopja in v njih hranjene pridelke. V tem bridkem položaju je znatno olajšala* moje stanje zavarovalnica „Viktorija“« ktera mi je pri njej zavarovane predmete pravično in točno po pogojih v protipisu izrečenih izplačala. Za tako blago postopanje izrekam društvenemu namestniku v Trstu« presrčno svojo zahvalo in društvo «.Vik-torjja“ priporočam vsem posestnikom.
Andrej Debevc
posestnik v Postojni.
Zavarovalno društvo ««Viktorija“« pri kterem sem imel svoje pridelke zavarovane, mi je znatno olajšalo zgubo, ktera me je doletela pri zadnjem velikem požaru v Postojni. Srčno se torej zahvaljujem namestništvu zavarovalnice .«Viktorya“ v Trstu za pravično plačanje škode in omenjeno zavarovalnico slavnemu občinstvu, vsem svojim sosedom in prijateljem priporočam.
Matija Vadim
posestnik v Postojni.
Sebastjan Oiks
prosestnik t Laškem Trgu.
Podajte sreči roko!
100,000 tolarjev«
Podpisani, kteremu je požar uničil stanovanje, hišno orodje in sploh vse, kar je imel pod streho, spoznava za zvojo dolžnost, da izreče zavarovalnemu društvu «.Victorija“« posebno pa njegovemu dirigentu v Trstu, gospodu Petru liadl-u, za pravično cenitev in točno izplacanje škode, znašajoče 2100 goldinarjev, — iskreno svojo zahvalo.
Pri tej priliki gorko priporoča vsem posestnikom omenjeno zavarovalnico.
Sveđoki:
Mijat Mike	Peter Pozeba
Jure Paflesie	zavarovanec in poštar v Bosiljevem-
Franjo Bernardk županijski sodec.
Kot najviši dobiček v vgodnem slučaji ponuja najnovejša velika loterija, ki je od visoke vlade dovoljena in garantirana. Nova osnova je v tem dobro vredjena, da bo v prihodnjih 5 srečkanjih v malo mesecih 21«000 dobičkov gotovo iz-ždrebanih, med njimi glavni dobički po tolarjev
100.000,	60,000, 40,000, 20,000, 15,000, 12,000,
10.000,	8000, 6000,5000, 4000, 2000, 104 krat po 1000, 159 krat po 400, 278 krat po 200, 13,850 krat po 47 i. t. d.
Prihodnje drugo srečkanje te velike, od vlade, garantirane loterije je uradno določeno in se godi
že 20« in 21. februara 1891
Požar ki je vpepelil 6. vinotoka p. 1. v Postojni tolikim posestnikom poslopja in poljsko pridelke zadel je tudi mene. Bil sem zavarovan pri zavarovalnem društvu ««Viktorija«“ ktero mi je predmete, ki sem jih imel pri njem zavarovane točno do slednjega krajcarja po isti ceni plačalo, kakor sem jih bil zavaroval. Storim prijetno dolžnost, da namestništvu zavarovalnice ««Viktorija“ v Trstu izrečem iskreno zahvalo in omenjeno društvo gorko priporočam vsem svojim sosedom in prijateljem.
Janez Bisjak
posestnik v Postojni.
Bridki udarec zadel je 6. oktobra p. 1. postojnski trg, pogorelo je namreč 23 hiš z gospodarskimi poslopji in vsemi premakljivimi predmeti vred. Med poškodovanimi bil sem tudi jaz in nepopisljiva bila bi moja nesreča, ako bi ne bil zavarovan. Hvaležnosti čutila spodbujajo me, da izrečem namestništvu zavarovalnega društva ««Viktorija“ v Trstu« ktero mi je škodo pično po zavarovalnem pogoju, v polno zadovoljnost izplačalo, srčno svojo zalivalo. Pri tej priliki iskreno priporočam zavarovalnico „Viktorija«** vsem, kteri imajo kaj zavarovati.
Matevž Ogrizek
posestnik v Postojni
Pri zadnjem velikem ognju v Postojni bil sem tudi jaz med nesrečneži, kterim je neusmiljeni
velja pa četrt srečke (1 viertel Original-Ren.-Loos) le 4 gl. polovica »	»	» 5 »
cela	»	»	«12 »
proti pripošiljalvi zneska v avstrijskih banknotah.
Vsa naročila se precej z največo skrbljivosljo izvršijo in vsak dobi od nas svojo z državnim grbom preskrbljeno originalno srečko v roke.
Naročilom se pridenejo potrebne uradne osnove zabstonj, in po vsakem srečkanji pošljemo svojim interesentom brez opomina uradne zapisne pole.
Izplačanje dobičkov se godi zmirom promptno z državno garantijo in se more izvršiti po direktni pripošiljalvi ali, če bi interesent zahteval, po naših zvezah v vseh večih krajih Avstrije.
Našemu prvemu nastopu je zmirom sreča vgodna in še le pred kratkem smo dobili med mnogimi drugimi precejšnimi dobički 4 krat prve glavne dobičke v 4 srečkanjih, kakor je oficielno dokazano, in smo jih izročili svojim interesentom.
Pri takem na najtrdnejšo podlago se opirajočem podvzetji se zamore na živo udeležbo od vseh strani računiti, naj se tedaj izvolijo, ker je srečkanje blizo, vsa naročila pred ko mogoče direktno obrniti na nas.
S. Steindeckcr et Comp.«
Bank- und Wechsel-Geschäft in Hamburg.
Ki kupujemo in prodajamo vse sorte državnih obligacij, želcznoccstnih akcij in posojilnih srečk.
P.S. Zahvaljujemo se steni za dosedanje zaupanje in vabe k udeležbi pri začetku novega srečkanja obljubimo svojim interesentom, da bomo zmirom po promptni in reclni postrežbi njihovo zadovoljnost pridobili si prizadevali.
O D.
CARLO SCARAR
Via S. Sebmtiano štev. 4 v Trstu
priporoča vrlečesliti duhovščini, gospodom učiteljem in sploh vsemu občinstvu, po
naj nizi ji ceni
papir in načrtane poslovne knjige, priprave za pisavo, podobe svetnikov različne velikosti, bodisi najličnejše ali bolj priproste ; molitvene bukvice v slovenskem, nemškem in italjanskem jeziku v zelo obilem številu; orodje in priprave za slikarje in bukvoveze. Kdor nas počasti z večim naročilom, temu priznavamo primerni rabat.	2 (3)
V bukrarnici A. REICHARD & COMP.
Via Ponte Bosso JSPr. 3 je ravnokar prišlo na svitlo v
SLOVENSKEM JEZIKU
bß
15
t-
Cu
rs
'0m*.
J5
r£3
si
S
a
>
o
h.
13
>
Ä
!S!
C>
=
S
SS
>
• •"N
sS
e
■3C
©
jr
<D
>S3
3
©
Ö
-Q
©
03
CŽ
SJ
© a . > rž 36s
rÖ
c«
N
a © •I-s
a
p
S-i
Ph
1
vO
•r-T
i
0
1
1
©
' §
>
na
• r-l
2
'g
Es
's
-S
cž
r—t
k;
o
*sH
o
CZJ
'5?
a
>©
a
cž
4
O
O
O
tH
a
•i?-
a
ož
V?
O
2
■f
k
s
14
tr»
a:
IP
H-
I
14
Mr-
i?r»-
ir
s
;
5
Ü
rf-*'
ß	O	">■=•
”	\ V	iv»
^ t	?r'
Evangelije po sv. Luk n.
Knjiga je v platnu vezana.
Cena : 6 soldov.
Popre d je prišlo na svitlo:
K VA\«	sv. n A H Bi V.
Evangelije sv. Vlatevza.
Cena: 6 soldov.
„SIjAVIsIA“
vzajemno zavarovalna praška banka.
I/ikaz izdelani]! zavarovanij
od 15. maja 1§G@ do 45. decembra 1810.
Oddelek
l! Število
I. zavarovanje na dozitje
II. zavarovanje na smrt
I. & II. zavarovavni dohodki

III upisani kapital za vzaj. podedovanje
IV zavarovanje proti
•V
požaru
Skupaj
od 15 maja 1 SCO do 15 delirlSTO
K a p i t a 1
goldinr. rubljevi
Premija
Postr.
plačila
ij škoda
9209
1 i:	I - if . . [ ii
104.800 !	—	500Z 39	215 I 05
8 464
11221
29.049
4,617.781 j 200 j 116.760 l'59 ;| 13781 I 47 ‘ 5400
2300 !	—
4,026.706 !
752 I 35 J 20 j 32
!
268.312 I 50
12,609.088
12,449.605
2000
82.519 j 62
in v menjieah
177.968
462.352 ! 05
in v menjteah
177.968 6o
13.7581 54
13.38l| 87	9415	37
41.157 25 14.815; 37
Opomba: Provizijski polovacii in okrajni zastopniki s pologo v gotovini ali posestvih se sprejemajo.
Izvestja v vseh zavarovalni^ oddelkih podaja.	H dj
TISKARNICA
Rupnika in dru^iiika
Via Valdirivo Nr. 10.
Ta-le tiskarniea priporoča se čestitima občinstvu za vsa dela, ki spadajo v delokrog tiskarnic.
Posebno pa opominja vsacega, da tiska po želo nizki ceni vse, kar se v javnem občevanji potrebuje* n. pr. čestitke in priročne listke, programe za zabave čitalnic, okrožnico, jedilne lister oznanila, račune, pesme, knjižice, novine in mrtvaške liste i. t. d.
v
Četudi vže dve leti dela naša tiskarniea, vendar moremo slavno občinstvo vabiti, naj naša delovanje z obilimi naročili podpira, kajti vedno je njen glavni namen, z malimi stroški vsem strankam ustreči. „U to ime pomozi Bože.„	10 (?)
Laftsik, i» odgovorili vrednik TtkMlav Bati. — Tisk Eupnik« in dr. v T«tu.