NAROČNINA Celoletna........— Polletna .........$125 Chicago celo leto $2.50 Inozemstvo......$3.00 SUBSCRIPTION One Year.......$2.0 Half Year....... Chicago one Year .2.5c Europe.........$3'<* ffgJdjuč do napredka ye edinost PISARNA j 849 W. 22nd St. Chicago. ID. Telephones Canal 98. do zmage edin m LIST ZA SL0V/^NSK1 NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO \Slogajači ^ ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919% AT POST OFFI CE AT CHICAGO ILLINOIS. UNDER THE ACT OP MARCH 3rd 1879. VOLUME VI. LETO SREDA, 18. AVGUSTA 1920. Naslikal ■ JERICH ŠTEV. (NO.)) 46 Published and distributed under pernat (No. 320) authorized by the Act of October 6- 19x7, on file at the Pot Office of Chicago. I1L — By the Order of the President A- S. Burleson, Postmaster General. tedenski politični pregled WILSON IN RUSKI NAROD Lenin in Ttrotzki sta zjedinila ce lo Rusijo v odločen odpor proti Poljski, ker sta trdila, da hočejo zavezniki Rusijo razdeliti in uničiti, zato so baje poslali Poljake v Rusijo. Da bi to združenje razbili, da bi boljševiki ne prišli do moči, zato je Wilson izdal izjavo, da zavezniki nikdar sedanje vlade priznali ne bodo, kfer to niso možje poštenjaki. Francija je priznala generala Wrangela za to, da bi tako neboljševiški del naroda imel vodnika. Francija namerava poslati generalu Wran-*elu vojaško pomoč. ^ -o- i iM** Francija z nami. ,— - ' Francija se je izjavila popolnoma solidarno z nami in ' našo politiko Zdrženih držav glede Leninove vlade. Francija je zato potrdila vlado generala Wrangela. Ruske homatije. Francija je priznala vlado generala Wrangela in zavrgla boljševiško vlado. Iz Berolina se poroča, da je Moskva odgovorila na to: "Odgovor Rusiji na francosko priznanje generala Wrangela bode — vojska s Francijo." General Wrange 1 je mlad človek, vendar velik junak in se je ze v veliko slučajih izkazal kot nevstrašenega jnaka. Zato upajo vlade, da bode združil vse boljševiške elemente v odpor proti boljševikom. Ameriški Poljaki za Poljsko. Anglija in kabel. Ameriški Poljaki so vsi potrti, ko čujejo tako žalostna poročila iz domovine. Veliki odbori so krepko pri delu po celi Ameriki, da bi ohranili svoji domovini simpatije Združenih držav in da bi navdušili svoje rojake za denarno ^omoč. Samo v Chi-cagi je bilo pret ...o nedeljo 48 velikih shodov v ta namen. politic. pre6ted evrope. Naša letina. Poljedelski tajnik je izdal uradno poročilo o letošnji letini i Ozimine se je pridelalo 533000.000 bušlov, volne 12.500.000 zavojev, ovsa Ruski pogoji Poljski. Boljševiški pogoji, katere je bolj-ševiška vlada postavila, so popolno-uničenje poljske neodvisnosti. Med drugim zahteva popolno kontrolo de žele od strani boljševikov. Boljševiški agentje bi smeli v Poljsko in iz Poljske brez vsakega dovoljenja. Imeli bi popolno svobodo razširjati •boljševiške nauke kadar in kjer bi ho teli. Seveda se bode Poljska branila do zadnjega priznati te pogoje, ker bi to pomenilo njeno uničenje. Poljska vlada prosi pomoči in po-.sojila od Združenih držav. V sv9J*i prošnji svari cel omikani svet pred .boljševiško nevarnostjo. "V najkri-tičnejši uro svoje konečne odločitve-. ne bitke se Poljska zaupno obrača k vsem narodom sveta in. jih opozarja, da ni njen padec povzročila samo prevelika sila sovražnika,temveč tudi brezbrižnost sveta, ki se imenuje, da je demokratičen in da ljubi svobodo Vaša brezbrižnost bode naj brže dovolila, kakor leta 1772, 1795. 1831 in 1863, da bodo te čete uničile začetke naše svobode . . . Ali »vas toraj ne bode vaša vest vzbudila, da boste kaj storili? . Če danes polj* ska svoboda umrje, bo jutri vaša lahko v nevarnosti" . -v ' 9 .'T' Nemške bojne ladije. Tri bojne nemške ladije, plen Z. D., so prišle v luko v New Yorku. Xekaj časa jih bodo kazali ljudstvu, potem jih bodo pa potopili. -o- Indiana napredovala. Velika večina kal^elnovih žic čez morje je v oblasti Aiiglije, tako, da ima Anglija monopol na vse novice, katere gredo po kablp. Te dni so hoteli položiti nov kabel, ki bi vezal Miami, Fla., in zahodno Indijo, to- j da predsednik Wilson ni dovolil. Te dni se je ustanovila velika a-meriška kompanija, ki namerava tekmovati z Anglijo. Imenuje se Ali American Co. -o 13-letni deček se obesil. Nova balkanska zveza. Iz Rima se poroča, da se je dosegel popoln spctfaziHti med Jugoslavijo, Rumunijo^in Češko-Slovaško glede obrambe teh treh dežela. Baje se je skenila zveza, ki bode skupno branila skupne -interese teh treh držav. Baje se imenuje ta mala organizacija "Mala ententa". -o- D'Annunzio in Reka. William Douglas, -ui3-letni deček .. v Chicagi, se je obesil; je ma- 402,000.000 bušlov, ječmena 196.000;j &Skregala Oče trdi, A* je hotel de 000 bušlov, rži 77,000.000, pšenice -1', _ . -___t .riir-1 n-: *— 262.000.000 bušlov. —-o- • i ' l . # J l. J ček damo mater't^strtfc&Ji. Pri t^ip, ŠČ je pa ponesrečil in s-TV Varčevanje, s papirjem. Državne oblasti so izdale svarilo, da naj se var\?joročali, da se je papež spodtaknil in padel ter se ranil na kolenu. — Papežev tajnik Msgr. Ce-retti je izjavil, da je ta novica popolnoma izmišljena. -o- Katoliško dijaštvo. Ideja, ki se je sprožila v Zagrebu in se je realizirala na Orlovskem taboru v Mariboru, je našla velik odmev po celem svetu. Katoliško dijaštvo Z. D. se je sešlo v Washingto-n in si stanovilo svojo organizacijo v ta namen. w-o- ' i?a|$terrjr ags*' - ar- Koliko tiska vlada. Baje se ni še nikdar toliko "viške", t. j. žganja prodalo v Z. D., kakor danes, ko imamo prohibicijo. Pretečeni teden je v Chicago prohi-bicijski agent zajel pošiljatev pet-nasttisoč zabojev "whiskeyja" v vrednosti $175.000. DOBILI SMO IZ KRAJA f syet0 pismo (Holy Bible) v slovenskem jeziku, tiskano v ročni obliki v obliki mašne knjige. - Nekaj novega je ta knjiga, česar do sedaj Slovenci še nismo imeli. V-saka slovenska hiša bi ga morala i-meti: Rojaki, takoj ga naročite! Cena iztisu je $2.50. r fi? fi? ft? Senator Smoot je pronašel, da je v treh letih naša sedanja vlada, to je predsednik Wilson in njegov kabinet, razposlala po vladni tiskarni 30,144,362 iztiscTv raznih svojih govorov, kar je stalo vlado $442.000. -o- Drago olje. da mestni narodni svet tega ne bode storil. Zato bodem zahteval za to dovoljenje od meščanov samih in ako mi še meščani ne bodo tega dovolili, potem bom pa zapustil mesto pre-dno bode obletnica mojega uhoda v mesto." Obletnica bode 12. septembra. Grška. Veliko iznenadenje ^ je vzbudila pretečeni teden novica, da se je izvršil napad na grškega ministerskega predsednika Venizelosa in da je bil limorjen Oragoumis, bivši grški poslanik v Petrogradu. Venizelos je bil -mož, ki> j^joaffgel, da se je moral krafj odjyovedat.p in bežati iz dežele in cfc se je Grška priklopila zaveznic kom v svetovni vojski. Napad' n^ Venizelosa je gotovo delo neinške propagande, ki hoče z vso silo priti na površje in ničiti vse spehe vojske. Dalje je zborovala dijaška organizacija Cat^lic Student's Mission Crusade, ki si je zadala paroie^-Pre-vseto Srce Jezusovo svetu in svet rt*sv. Srcu Jezusovemu! ____ Ta organfifecija katoliškega naše- V Franklin, Pa., izdeluje neka tovarna olje, katerega stane sod nič več in nič manj kot $38.400. To olje se rabi za zapestne ure in stane mala stekleničica, ki tehta osmino unče, 75 centov. -o-- Požrtvovalna ljubezen. V Hot Springs, Ark., je neki W. Bost ustrelil svojega svaka Irwina po nesreči. Da bi mu rešil življenje, dovolil je, da so mu zdravniki vzeli cel "pajnt" krvi in jo dali ranjenemu. Toda kljub temu je Irwin umrl. Žrtev je bila zastonj. -—o- Verižniki. 151^erižnikov, t. j. izkoriščevalcev, ki so cene raznim živilom umetno dražili, je bilo kaznovanih letos v Združenih državah. Aretiranih je bilo pa 1854 kapitalistov, od katerih je bilo krivim spoznanih 1499. V srvoditeln,stranke, ki nasprotu-< „ , , , . , ^ , m ' 1 • sv masa, med katero je devet du- ijo ministerskemu predsedniktiifV-e-; , .. « ... , „ , .' , . . ' . . . i J 1 hovmkov "pridigovalo objednem 1 jejo nizelosu, so bili aretirani. Stranka bivšega kralja in njegovi plačani agentje so/;s tem popolnoma" poraženi. -o-- Bela Kun v Petrograd. Mažarski židovski boljševiški voditelj Bela Kun je zbežal v Petrograd. Ko se je vračaH ga je Avstrija prijela in poslala nazaj na Rusko. Veliki nemiri v Dublinu. V soboto večer so izbruhnili veliki nemiri v Dublinu na Irskem. Vojaki so ubili nekega dečka Farrella. Ko se je ta oddelek prikazal pred gradom, napadla ga je razjarjena množica in prišlo bi bilo do burnih nemirov, ko bi Sin Feinovci ne pomirili slednjič množice. ga dijaštva šteje danes 10,076 članov in ima 55 podružnic. Ne bode še konec katoliške Cerkve, dokler je naša mladina tega prepričanja. -o- Odlikovani duhovniki. Sv. Oče je odlikoval sedem ameriških duhovnikov in štiri lajike s posebnimi odlikovanji, kakor sporočajo iz Rima. Med njimi so generalni vikarij brooklynske škofije, Sloven-:em dobro znani Monsignor Kaupert s Throop Ave cerkve, kirje imeno-mer iz Montrose Ave cerkve, van protonotarijem in Father Zim- --o- Liga katoliških mutcev. Tudi mutci imajo svojo organizacij Oi^Te dni je imela njih organizacija -svojo konvencijo. Nad 100 d*ele-gatov iz razni|? -tjr*4^ unije se je je udeležilo. —-— • Za otvoritev te konvencije je bila v katedrali v Milwaukee ppntifikal- sicer v njih "jeziku", to je ž rok 'In znamenji - ~ Tretji dan konvencije so Kolumbovi vitezi pogostilT delegate in jih v avtomobilih vozili po Milwaukee in jim razkazali mesto Na tej konvenciji se je sklenilo u-stanoviti veliko katoliško ligo mutcev. -o- Katoliški socijalni teden. Spor med Anglijo in Francijo. Razmere med Anglijo in Francijo so vedno bolj napete. Pretečeni teden bi se imela sestati oba minister-ska predsednika, Mitfe|-and in Lloyd George, vendar seja je preložila, da se počaka poročil iz ^finska o ru-[ sko-poljskih pogajanjih. ^ 7-' . 6, Francosko časopisje jako živahno opisje v svojih uvodnih člankih veliki 1 'katoliški socijalni teden" ki se je te dni vršil v Caen na Francoskem, kjer so se zbrali vsi katoliški sočijologi sveta na posvetovanje. Med udeleženci so bili tudi zastopni ki Jugoslavije, ki so vzbudili splošno zagimaifje. Njih poročilo, kaj delajo iTatoliki Jugoslavije je vzbudilo veliko pohvalo celega francoskega časopisja — Naše katoliško "Glasilo" se pa norčuje iz Orlov in vse krščan ske socrjalne organizacije. tSM ŠIRITE LIST / iz slovenskih naselbin. Johnstown, Pa. — Kot strela iz jasnega, tako me je iznenadUa vest, da je list Ave Maria obsojen kot pohuj-šljiv list in bil zato napaden celo iz prižnice od katoliškega duhovnika. Da, lastni močem nisem mogel verjeti, ker ne bi bil nikdar pričakoval, da bi b»lo kaj takega mogoče. To ni napad od strani brezvercev, kakoršnjih je vsak hip pričakovati in kakoršnih smo že vajeni in kateri pri ' količkaj treznih in razsodnih ljudeh nič ne opravjo, ampak to je napad od strani, od katere bi bilo pričakovati edinole sodelovanja in pomoči pri plemenitem in požrtvovalnem delu za Boga in narod ; od strani, od katere bi bilo pričakovati sobojevnika v boju proti našim sovražnkom proti katerem se Ave Maria tako ju- 11am. Težko da bi za nas tako skrbeli, kakor so Father Smoley. Pa poleti se še naredi. Ali bliža se zopet njih odgojo, kaj čitajo. Priporočan ti to prav iskreno. Tudi v Ameriki znam je dosti slabih časopisov in k- krajška in opozoril na napake, če jih naškV bori? Tida* mesto~tega~p~a tak jf naš,e! v dotičnem spisu ali kje , ^ . , , , A . drugje v listu? Pa ie zlorabil prizni- zima. Imeli bodemo slaba pota in t jig, pa je tudi nekaj dobrih in pravih katoliških, izmed temi je najboljši, mislim, "Ave Maria". Upam. da jo tudi ti dobivaš?" Tako Dr. Krek, ki je vendar vedel, kaj je zapisal. On je znal, da list "Ave Maria" podu-čuje mladino in ne, kakor Rev. Šolar, ko trdi, da jo pohujšuje. Zato odločno protestiram proti temu neopravičenemu napadu od strani Rev. Šolarja, kakor Amer, Slovenca in Glasila. Vam pa, Rev. Zakrajšek kličem : Ne bojte se! Le pogumno naprej po začrtani poti, ker je še dosti Slovencev, ki čutijo z Vami, ki znajo ceniti Vaše zasluge za narod, ki %o Vam hvaležni za Vaš trud za Vaše požrtvovalno delo. In tudi nebeška Kraljica, Ona, po kateri se tudi i-menuje, Vas ne bo zapustila. Saj je vode. K maši moramo skozi gozde. Katarina Klobučar. -o- Tioga, Wis. — Zelo me je užalo-stil neopravičeni napad Rev. V. Šolarja, O. S. B., na priljubljen mi list Ave Maria in preč. g. urednika Rev. Zakrajška. Kaj je neki mislil Rev. Šolar, ki je iz prižnice svaril pred Ave Mario? Kje je našel pregrešek v članku 14 Spoštuj žensko — spoštuj dekle". Ko sem ga že neštetokrat prečitala, pa ne najdem nič pregrešnega v njem, tudi za mladino ne. Pa recimo, da bi bilo res kaj pisano, kar se ne spodobi, ali bi ne bil Rev. Šolar lahko pismeno posvaril Rev. Za- udarec 1 Pa taka potuha nasprotni kom! Pa tak pomagač najhujših sovražnikov vere in cerkve! Pa taka klofuta onemu v priznanje, ki še za vero in cerkev in bljižnega tako požrtvovalno trudi in bori!! Moj Bog! Kam smo prišli? Kje smo? Ni zadosti, da brezverci tako grdo z vero delajo, da tako proti cerkvi hUjskajo; ni zadosti brezvercev, da nas napadajo, celo tisti ,ki bi nas imeli braniti, naj nas napadajo? Ki bi nam imeli koristi, naj nam škodujejo? Ki bi nas imel voditi, naj nas pa begajo? Ki bi se imeli bojevati proti našim sovražnkom. pa naj se z njimi še družijo in jim dajo še sami orožje v roke za boj proti nam? Ne morem najti primernih besed, s katerimi bi izrazil obžalovanje nad dejstvom, da se je katoliški duhovnik tako nerodno spodtaknil ob stvar, katero še nasprotniki niso o-pazili s svojim tako pazljivim očesom. in tako nepremišljeno napadel podjetje, katero je za nas ameriške Slovence tolikega pomena in si je izteklo toliko zaslug, za kar bi mu morali biti vsi duhovniki in lajiki le hvaležni, ter s tem še bolj razvnel boj sovražnikov proti nam in več povzročil hudega, kot pa bi mogel storiti dobrega z vso svojo gorečnostjo celo svoje življenje, kajti močnejši je dober zgled lajika. kot pa duhovnika na eni strani, toda neizmerno večji vpliv pa ima slab zgled duhovnika na drugi strani Dotični duhovnik, če je v resnici pravi duhovnik, naj bi bil prej premislil, če pa ne bo s tem svojim nastopom sam več pohujšanja napravil, kot pa bi ga mogel list Ave Maria napraviti, četudi bi v resnici priobčil kak pohujšljv članek. Ali ne vidite, kako so šele zdaj oživeli in planili kvišku vsi naši na- drugje v listu r J^a je zlorab1! prizni co in svaril in prepovedoval čitati mladini Ave Mario in tega je komaj čakal "Amen Slovenec" in je takoj v prvi številki priobčil to sendzčno-novost in urednik "Glasila" pa še na prvi strani svari stariše pred listom Ave Maria; to so res pravi katoliški listi (tako se imenujejo)), ko napadajo Rev. Zakrajška in Ave Mario, ko vendar znajo, da je Ave Maria najboljši in najkoristnješi list za Slovence v Ameriki, ko vendar vedo, da je le Ave Maria in č. g. Zakrajšek glavna in največja zasluga, da ni še več našega naroda odpadlo od vere in se zgubilo aH pa brezbrižno in mlačno postalo. Ta list je edini največ dobrega storil za svoje rojake v tej deželi, ko jim odpira oči, da spoznajo, kani bi jih brezverski listi, če bi se po tem ravnali, kar pišejo ti in drugi polovičarski listi prvedli. To je kaj nehvaležno za preč. g. Fa-thra Zakrajška, ko je toliko storil za svoj narod in zlasti za mladino; na primer: Naš striček, kako lepo in zaupno občuje z otroci in kako ga ti lju bijo in pišejo v našem premilem jeziku otroci, ki so tukaj rojeni Sedaj pa tako neosnovan. neopravičen napad na duhovna in katoliška lista. Kaj si bodo mislili čitatelji Am. Slovenca in Glasila, kateri imajo Ave Maria? Da je morebiti res kaj takega pisala, kar se ne spodobi za mladino in da morebiti res pohujšuje mladino; saj nekateri komaj čakajo, da morejo udrihati po tistem listu in uredniku, ki razkrinkuje sleparije naroda in od pira ljudstvu oči. Žalostno! Zakaj pa vi katoliški listi pustite drugim listom, da pišejo toliko nemoralnega in lažnjivega čez vero. tako pohuj-šljvo za mladino, dan na dan? Zakaj se pa takrat in vedno ne oglasite, ali pa se premalo Vi č. g. duhovniki, ko vidite, kam je privedla in bo še od antante? Ne verujemo. Tudi ne prisojamo nobeni komisiji toliko moči, da bi mogla in upala potlačiti prosto voljo ljudstva, k je robovalo stoletja in zdaj vstaja k novemu živ Ijenju. Zmaga je naša! Še lepše in slad-kejše bi bilo naše veselje, če bi bila ta zmaga sad izključno tistega lepega, nesebičnega in požrtvovalnega idealizma ,s katerim smo delali in se borili za Koroško nekdaj. Žal, da je tega zdaj malo. Prišli so v deželo ljudje, ki hočejo imeti plačan vsak korak. Zdi se mi, da je vlada naravnost ubila idealizem in uvedla korupcijo, ko je uvedla za narodno delovanje dijete. lepe dnevnice na račun davkoplačevalcev. Res je zdaj več in glasneje vpije, nego smo bili vajeni mi. A to vpitje nese, mi smo ob vsem delu še plačevali iz svojega, dasi smo bili sami siromaki sprotniki in začel kar tekmovati med j privedla, če ne bo kmalu konec, ta seboj kdo bode bolj napadel list Ave moderna kuga, to brezversko časo- MaTia in njegovega urednika, ko jih je od njih sicer tako zaničevan katoliški duhovnik k temu spodbudil ? Kje ste pa. prej bili, vi napadalci, da niste vedeli ,da Ave Maria pohujšuje? Zakaj pa niste izrekli svoje sodbe takoj, ko ste dotični članek či-tali ? Zakaj ste čakali, da vam je moral šele od vas tako zaničevan duhovnik kot "slepar" in "humbugar" to povedaticf Torej vendar še duhovnikom verjamete ,čeravno druge nasprotno učite? Pač slabi učitelji! Vi divjate v boju proti duhovnikom ,pa takoj bi bili v tesnem objemu z njimi, če bi se isti izneverili svojemu vzvišenemu poklicu in pristopili v vaš tabor. Zato pa vpijete nad dobrim duhovnikom ,kot Judje nad Kristusom ; a onemu duhovniku pa, kateri se tako spozabi, da nastopi proti svojemu sobratu, pa pojete slavospeve! . . . Smo pač nesrečni narod mi Slovenci ... A. Tomec. -o- Benoit, Wis. —- Tukaj imamo redko kedaj sveto mašo. Preje je bila vsaki mesec. Od maja meseca je bila dvakrat. Zdaj so pa odšli Father Smoley, sedaj pa ne vem, kako bo? Jako jih pogrešamo ,ker so nas tako lepo učili s svojimi lepimi pridigami. Vsi jih zelo pogrešamo. Sedaj bomo 4obIi druzega. eN vem, kako bode z pisje slovenski narod v Ameriki, to je glavni vzrok, da je tako daleč prišlo, da so razmere med nami takb s-labe, da je že skoro polovica naših ljudi v" rudečem taboru. Te nesramne in brezverske časopise in njih u-rednike bičati in grajati, to bi mogla biti vaša sveta dolžnost, bodisi pismeno ali ustmeno zatreti to golazen to bi si mogli prizadeti vsi duhovniki in lajiki, pa ne blatiti našo "Ave Maria" in njega urednika, preljublje nega Fathra Zakrajška. M vsi vemo in se zavedamo, da, ko bi vsi slovenski duhovniki in lajiki toliko storili in žrtvovali za svoj narod in svojo vero, kakor č. g. Zakrajšek, bi bilo drugače sedaj med nami. Č. g. Zakrajšek je veliko storil za svoje rojake bodisi v dušnem, bodisi v političnem oziru, bodisi s besedo še več pa s peresom. Kako krasni in podu-čljivi so njegovi članki spisi in pove-stice, kako lepo uči vse mlade ip stare in jim kaže resnico in kako naj ži ve, da bodo srečni tukaj in v večnosti. Prepričana sem zagotovo, da dobro berilo več dobrega stori, kot naj boljšega misijonarja pridige. Že pokojni in prerano umrli Dr. J. Ev. Krek mi je v enem svojih pismih pisal tudi to-le: Upam in sem prepričan, da imaš v svoji hiši le dobre in resnično katoliške knjige in časopise ! Varuj pa svojo družino slabega h' ker to je naj bolj važno za gotovo, da Vas je Marija podpirala , In lahko je zdaj vpiti ko jih ščitijo do sedaj in Vas bo tudi v bodoče, vse oblasti. Težje je bilo v prejšnjih UparoJn znam, da se bo vse dobro iz teklo za Vas in Vaše dobrotnike in naročnike, da bo prišel dan, ko bo Vaše trudapolno delo obilo poplačano. Pozdravljeni! Marija Toleni. --o- Scheboygan, Wis. — Prosim Vas. gospod urednik, da bi mi odstopili malo prostora v našem priljubljenem listu "Edinost." O delavskih razmerah danes ne bom poročal ampak, da je preminula naša naroč-lica lista "Ave Maria" Marija Ko-:evar, v nedejo dne 8. avgusta ob 9. iri zvečer previdena s svetimi zakramenti v starosti 38 let. Bolehala približno eno leto za reumatiz-mom. Pogreb se je vršil 11. avgusta iz hiše žalosti na katoliško pokopališče v North Side. Spadala je v društvo sv. Cirila in Metoda, štev. 144 KSKJ. v Scheboygan. Wis. Tukaj zapušča žalujočega soproga in tri nedorasle otročiče. v Milwaukee, Wis. pa enega brata. Pokojnica je >ila tihega in-mirnega značaja in v naši naselbini zelo priljbljeno, kar e pričal tudi njen pogreb. Blaga pokojnica naj v miru počiva. Dolžnost-me veže. da se javno zahvalimo v tem listu za vso prijaznost in postrežbo, moji sestri in njenemu možu za časa našega obiska pri Mr. in Mrs. Barborich v Mihvau 'vee. W is. Ko smo se pa ravno nahajali 8. avgusta na dan, ko so imeli v Mihvaukee, Wis. na West Allis, sv. birmo, kjer je bil pri sv. birmi od Mr. n Mrs. Barborch najstarejši sinček, se tudi zahvaljujemo botru Mr. fohn Skrbish za njegovo prijaznost. %:er so nas spremili na postajo. Na-lalje se zahvaljujemo Mr. Anton uislia. ki nas je peljal s svojim av-.0 m ob i lom v Milwaukee, Wis., ako- drugi letamo okoli bosi in polnagi! Tako je pisano, taka bodi! Ali bodo kdaj izprevideli? Ali tirali ljudstvo v revolucijo? Kancelparagraf kujejo. Jaz gotovo nisem eden tistih, ki bi govoril besedo politiziranja na prižnici. To prepoveduje takt, finesa, ki bi jo mo ral imeti vsak duhovnik, "luč fare", zabranjuje in prepoveduje tudi spoštovanje, ki naj bi ga imel zlasti duhovnik do svetosti kraja. A zdaj, ko se še guga in šibi država na vseh koncih in krajih, jo s tem še bolj vznemirjati, je zločin. In ko Nemci, zlasti na Koroškem, agitirajo za ple biscit na vse pretege z lažjo, kako slabo se bo godilo ravno vernim Slovencem v novi državi. Naj izpregledajo mogočni ki, naj premislijo! Ne sovraštvo in strast, pamet, poštena volja, skupno delo bodo uredili našo državo, jo naredili veliko in srečno. Pri nas je vobče mirno. Le tu in letih. Kar smo tedaj delali in zidali, 'tam bruhnejo strasti na dan, zlasti smo delali in zidali proti volji obla- jGb vinu. Pravkar mi piše g. prošt Einspieler iz Pliberka, Spodje Koroško: " Danes (11, 6.) ponoči je bilo v Pliberku zelo nemirno. V "Narodnem domu" in v kavarni pri "An-kel>" so se stepli. V nekem privatnem stanovanju je pa neki penzioni-ran železničar hotel našega odvetnika dr. Sušnika ubiti ter mu je čre-pinjo prebil. Železničar se je potem obesil." Znamenja bližajočega se plebiscita? Kako je rekel g profesor B.? "Če bi se pri nas manj pilo. pelo in vpilo, pa več tiho in pametno delalo, bi bili mnogo na boljšem." A hudo je pridigati našim ljudem . . . Pozdravljeni čez ocean! Vdani Ksaver Meško. -o- sti, v vednem boju z njmi, v vedni nevarnosti, da nas zapro in da smo ob kruh. Lepi so bili tisti časi. Zdaj nas ljudje. ki sodijo, da je narodno delo posedanje in kričanje po gostilnah, gledajo celo po strani, se povzdigujejo nad nas in nam očitajo narodno mlačnost. Z mirnim smehljajem kvi-tiramo take očitke. Niti ne povdar-jamo, kako nizki in kako krivični so. In zelo poceni so in zelo — nepremišljeni. So pač ljudje, ki imajo toliko finese, da jim ne prija gostilniški dim in krčmarsko govorjenje, še manj kričanje in pretep. To je stvar okusa in — olike. — Lahko pa se časi tudi izpremene. Ne bo vedno dijet. Potem se bo pokazalo, kdo je naroden delavec iz idealizma, iz gole ljubezni do svojega rodu. in kdo je bil — plačan dninar. "Ce bi se pri nas manj pilo, pelo in vpilo, pa več tiho in pametno delalo, bi bili mnogo na boljšem", mi je rekel pred nedavnim prevdaren mož, profesor. Plebiscitne komisije še ni, Antante se ne mudi. Meni se bi. Ni dobro to čakanje. Vse naše življenje trpi pod tem: A prestali smo stoletja robstva, prestali bodemo tudi to. Letina — sam blagoslov božji v vrhovati meri. Le zadnje čase vreme nagaja. Vsak dan dež. Ljudje ne morejo posušiti sena. Za vinograde, trta ravno cveti, je ta dež strup. Go-spodine- pomiluj! Pokaži nam spet očetovsk svoj obraz, blagoslovi nas z milostno svojo roko. pa bo bogastva čez mero. Na Koroškem so izplačevali zadnje čase v pasu A vojno odškodnino. Ljudje, ki so lani - pod divjanjem Volksratha hudo trpel, so je veseli. KDO ODOBRAVA NAPAD NA AVE MARIA? avno je imel doma veliko posla. Še B ostudi na glasovanje dobro vpliva-•nkrat lepa hvala vsem, katerih nen ne moremo popisati. Michael in Ivanka Progar z otroci. -—o- PISMO. \ Tinje ob Grabštajnu, Koroško, sreda 16. junija 1920. Tik pred plebiscitom smo. In -da povem kar v začetku : najboljše volje. Usoda pasu A je že odločena, to je: za Nemce je ta kos Koroške. Rož in Podjuna, izgubljena za vekomaj. Amen. Seveda, Nemci in nemško misleči Slovenci — to so najgrši ljudje pod milim Bogom — še upajo, da pridejo k "materi Nemški Avstriji", ki pa je od gladu že hudo jetična. Na kaj se opira to njihovo upanje, je mislečemu človeku uganka.Ali na papir, na razne letake, ki jih radodarno trosijo v temnih nočeh po cestah in pred hišami — ali ni škoda papirja, ko je pa zdaj tako drag? — in na tistih par hujskaških listov, ki jih izdajajo brezimni ljudje v Celovcu, tiskajo brezimne tiskarne? Papir je potrpežljiv, prenese najhujše grehe zoper resnjco in zoper pamet. In če imamo mi občine, kjer bo naših vsaj 90 odstotkov, občine, kjer bo naše vse, je to upanje proti upanju Kako neprijetno se bodo ti ljudje prebudili iz svojih slepečih sanj Ali imajo kaka. tajna zagotovila I 1- lo. Vse je dala začasno naša vlada. Jaz, ki sem tudi ob vse, rešil sem le obleko, ki sem jo imel zvečer ravno oblečeno, najslabšo, in pozneje se mi je posrečilo dobiti še en talar. ki ga je rešil neki poročnik, nisem dobil nič. Baje bi ini naj dala Nemška Avstrija. Na to bom dolgo čakal. A kaj se. hoče, sem pač slovenski — pesnik . . . Da, da, naše modre vlade! Z vladami, tudi v Belgradu, imamo nesrečo. Komaj smo po hudih porodnih bolečinah prišli do koalicije, ki smo jo vsi kar nas ljubi domovino. tako vroče želeli, se že krha. Stranka dolži stranko, da je ona kriva. Najbrž pa obe. Dr. Tavčar, eden najsposobnejših in najpoštenejših našil mož, je rotil pred kratkim stranke javno, naj pošteno drže kompromis in svoje obljube. Vse zastonj. Za glavo se grabi človek v neznosni boli in v obupu: "Kam jadramo? Ali res hočejo državo namenoma razbiti?" Cene po svetu baje padajo, pri nas še ne. Tudi dvomim, da kmalu bi. Zakaj pri nas ni zmisla za zdravo trgovsko in gospodarsko politiko. Da se nekaj ljudi in nekaj zadrug bogati, če vsi drugi od gladu počepajo, "ništa zato" Da se le nekaj ljudi oblači v svilo, razne konkubine. in se nekaj ljudi 1.) Glas Naroda, ki je lasti 'qa cerkvenega izobčenca Sakserja/Ki je že tolikrat napadel verske resnice, ki je priobčil take nemoralne povesti, da je sam potem moral prositi v listu za odpuščanje slovensko javnost, ki se je norčeval iz Presvetega Reš. Te lesa, ki je o Mariji že večkrat tako grdo pisal. Ta list je z vidno hvaležnostjo ponatisnil članek iz "Amer-SIovenca" in "Glasi la^-^rod naslovom "Ave Maria — svinjarski list." 2.) Prosveta. ki je popolnoma pro-tiverski list, ki je hvalil vse prekucu--he. kolikor se jih je pojavilo, ki je pisal. da je spoved in vera samo duhov ski humbug, kateri list pišejo samo verski odpadniki, ki je že toliko škodil veri med katoliškimi Slovenci, ki jih je že toliko napravil ob sveto vero. Ta list z vidno hvaležnostjo do Rev. Šolarja poroša o tem vso-jem najnovejšem vspehu in se zaliva ljuje_ obema katoliškima listoma za sodelovanje pri podiranju vsega kar je še katoliškega med nami. 3 ) Glas Svobode, ki nikdar besedice Bog ne napiše z veliko začetno črko iz samega zaničevanja do Boga, ki je tako sramotno, tako podlo pisal o Mariji, jo imenoval s takimi imeni, da nas je moralo vsakega vernega kristjana zaboleti v dno duše, ki je vstanovljen samo v ta namen, da uničuje sveto vero med uami, a-meriškimi Slovenci, ki je nagroma-dil že toliko bogokletij v svoje preda le, da smo enkrat konštatirali. da ie najbrže prekosil samega peklenšče-ka v peklu. Tudi ta list se iskreno in prisrčno zahvaljuje za "zasluženo" brco načemu listu, ki je 4'tako fanatičen," ki poneumljuje slovenski narod v Ameriki s svojimi verskimi humbugi in se silrtt> veseli tega pop. Toraj, častitamo napadalcu! Mi smo pa ponosni! Clevelandska Ameriška Domovina piše: Neki slovenski časopis v New Yorku (misli Glas Naroda) je postal tako pobožen, da je včeraj po natisnil celo pridgo slovenskega misijonarja v Jolietu. Bajgaš !"_ SLOVENSKI TRGOVCI OGLA vozi v avtomobilih, ŠAJTE SVOJA PODJETJA V "E- pobiči in frklje — kaj za to, če vsi DINOSTI". usil "EDINOST" AVGUSTA i8. 1920. + i * £ { Umor v Sarajevu in njegovi krivci. ± 1________________________j božji mlini. Dobili smo knjižico, ki jo je spisal Dr. I. A. Žibert, Slovenec, bivši knjižničar dunajskega vseučilišča, duhovnik, dobro znan na cesarskem dvoru, — o zločinu v Sarajevu, ki .je povzročil, da je moralo v teku svetovne vojske 30 miljonov ljudi iti v prezgodnji grob na bojiščih in po vojnih bolnišnicah. Krivce zločina je deloma že sodil B<: g. V nislednem priobčujemo ne-krj črtic iz te knjižice, našim ameri-? an ski m jugoslovanskim rojakom v po'asnilo našega naziranja v Avstriji, vsled česar so nas mnogi napadli med vojsko kot izdajalce domovine, '—r avstrijakom v zdravilo, če se sploh hočejo dati ozdraviti. 1 UMOR V SARAJEVU. Te dni je dospela v Ljubljano v drugi in tretji izdaji knjižica z naslovom; "Der Mord von Sarajevvo und Tiszas Schuld an dem Welkrie-ge. — Die serbischen Warnungen und eine schvvierige gerichtliche Untersuchung. (Die Wiener Schma hbriefe im Jahre 1914.) — Zwei Beotrage iibre die Notwendigkeit einer ehrlichen Demokratie und Volkerverštandigung. Yon Dr. J. A. Žibert. Bibliothekar an der Univer-sitat Wien. Wien 1918. Selbstverlag Plast blata, ki ga je nametalo na Srbe avstrijsko ogrsko časopisje, bi se ne odstranila leta in leta. S tem bi pa tudi ostajalo nadalje sovraštvo med srbskim, nemškim in madžarskim narodom v še hujši meri, kakor bo morebiti tudi kljub temu dolgo časa še. In vendar tega sovraštva niso krivi narodi, ampak avstroogrska vlada, ki je v interesu svojih mogot cev vodila umazano politiko proti Srbiji brez ozira na sredstva. To je popolnoma gotovo, da bo predsodek q:!ede zveze Srbije s sarajevskim u-m< rom padel prej ali slej povsod. S teiii bo dana podlaga za sporazum med narodi(, ki bodo videli, s kakšni mi lažmi so bili tirani v to vojno. V tem smslu umevamo opombo pisateljevo v naslovu, da je knjižica "prispevek k sporazumu med narodi/ Eno dobro je prinesla ta vojska: kakor še nikdar doslej, bo mogoče sedaj iskati krivce brez ozira na njih stan in vlogo, ki so jih igrali v državah. Stotisoči se Ob časih nečuvenih grozodejstev na Balkanu in zatiran-za slovenskega prebivalstva pri vojakih in v civilu imeli željo; Vsaj tolko časa naj bomo svobodni, da bo mogoče, posvetiti z lučjo zgodovi ne v to temo, ko so padli na nas u-darci, da nismo dostikrat niti vedeli des Vertassers." (Na prodaj v Jugo- todkot. Vsa resnica ne bo seveda nik slovanski knjigarni.) Knjižica je bila v svoji prvi izdaji namenjena politikom, da bi imeli ob mirovnih pogajanjih nekaj v rokah, kar osvetljuje avstrijske notranje razmere ob izbruhu vojne in nudi gradivo, da se razkrinkajo stare laži, da je povzročila umor v Sarajevu Srbija, ker je stvar baš narobe res: umor je bil •pripravljen v gotovih krogih na Dunaju in v Budimpešti. O zadevi je dr. Žibert informiral pokojnega dr. Kre ka, vodstvo jugoslovanskega kluba jn nekatere osebne znance.. Knjižica je bila toraj pisana za ljudi, ki so razmere že poznali iz osebnega poro čila, in je hotela nuditi le avtentično besedilo, oziroma podrobne podatke k raznim dotičnikom že znanim dejstvom. Druga in tretja izdaja sta nekoliko razširjeni in namenjeni širšemu krogu bralcev. Vendar pa mislim, da ne bo odveč, ako podamo vse bino knjižice s komentarjem in opišemo glavna v knjižici obdelovana dejstva tako, kakor jih gledamo na podlagi spisa in ustmenih informacij pisateljevih. Zadeva je važna. Kaže nam razmere v monarhiji v čisto drugačni luči, kakor smo jih bili navajeni gledati skozi očala oficijelnih poročil. Da se ni vojska končala z razpadom Avstrije in padcem habsburške dinastije, bi te stvari ne mogle priti v-saj pri nas nikdar v širšo javnost. dar prišla na dan, če bi ne bilo drugega vzroka za to, je že ta neizpodbiten, da so umrle priče in zgoreli akti. Ena nas pa bo naučila zgodovina učiteljica vendar naučila; da je potrebna "poštena demokracija," da rabim izraz iz naslova, da ne sme biti nekontrulirarie oblasti, ki bi razpolagala na podoben način z življenjem tisočev. Se en namen bo dosegla knjižica med Slovenci. Gledali smo avstrijsko žari vlado v roke, ta vlada se je zba Pred nekoliko stoletji so grozili divji Turki preplavili ves krščanski svet, uničiti križ in proslavti Mohameda. Nr? j hujši njihov naval so razbili Srbi leta 1389. na Kosovem polju ; bili so v veliki manjšini, borili pa so se tako junaško, da Turk preko trupel padlih niso prišli naprej, čeprav so zmagali . Tako se je na Kosovem polju postavil krščanski jez branik proti Turkom, še stoletja in stoletja so srbski junaki, skriti v gorah in gozdovih, sekali krvoločne Turke in jih slabili In za tem zidom je varno živel ostali krščanski svet, predvsem Nemci, ki so tudi nam gospodarili z grofi in biriči. Oni niso šli proti glav nemu sovražniku, ampak so se med seboj vojskovali; s svojim Lutrom so prinesli celo razdor v krščanski svet, boji in poboji so še bolj vzplam-teli. V onih nevarnih časih, ko so Turki zmerom huje pritiskali, so se združile jugoslovanske, češke, ogrske in nemške alpske dežele v avstij-sko monarhijo, katere glavni namen je bil, braniti krščanstvo proti Turkom. Ime generala Lavdna še danes zvevi v naših pesmih iz one dobe. Ali Lavdon je bil tudi zadnji avstrijski junak proti Turkom. Pred sto leti se je namreč usoda Srbov predrugačila. Turšk« paše in begi so jih tako neusmiljeno tlačili, da se je vse ljudstvo proti njim vzdignilo, izbralo kmeta Jurija za vojvodo, ki je postal strah in trepet Turkov; zato so mu dali ime Črni Jurij (turško : Karadžordže). En del Srbov se je osvobodil, do_-bili so svojo vlado v Belem gradu. Velik del Srbov od Kosovega polja do Saluna in Bosni ter Horcegovi-ni pa je še zmerom ječal pod turškim nasilstvom. In v Belem gradu so se pripravljali, da rešijo tudi te brate. To pa na drugi strani avstrijskim vladarjem ni bilo prav. V Avstriji so dobili namreč Nemci in Ma- vlado le od daleč, spojeni smo bili z Dunajem skozi stoletja in zato se ne čudimo, da so mnogi pod vstisom zgodovine tendencioznih informacij o Dunaju in o drugih državah pričakovali rešitve le od avstroogrske mo narhije. Če je človek delal za izboljšanje svojega položaja skozi desetletja v gotovi smeri, se nekako vživi v gotove razmere in jih prenaša kot neizpremenljivo breme. Vsi ti se bo do prepričali, da je bilo vodstvo Avstrije in Ogrske tako gnilo, da odtod ni bilo pričakovati pomoči, da je bila monarhija popolnoma zrela za razpad. Mal prispevek v tej smeri nudi dr. Žibertova knjižica. Dunajski policiji je pa ž njo dana dolžnost, da odkrije še nadaljna dejstva. A preidimo k stvari! (Dalje prihodnjič.) -o- "ŠlilTE LIST "EDINOST" la, da ibi se srbska država preveč ne razširila, zato so iz Dunaja začeli zagovarjati Turke, čeprav so še tako krvoločno ravnali s kristjani Avstrija je postala iz sovražnice prijateljica Turkov, Srbi pa so prevzeli nalogo, odrešiti svoje krščanske brate izpod nasilstva nevernika, in tako je Avstrija zgubila namen obstanka, Srbi pa so se podah" na zmagoslavno pot vojevanja proti Turkom za svobodo trpinov Ali Avstrijci so jim delali zapreke celo v samem Belgradu. Dosegli so namreč z zvijačami in podkupovanjem, da so prišli na vlado Obre-noviči, ki so bili slepo pokorni avstrijskemu cesarju in turškemu sultanu. Pokazalo se je pred 50. leti, ko je postalo gorje kristjanov v Bosni tako neznosno, da so udaril« na tla-čitelje Turke in klicali ves krščanski svet na pomoč. Ali našli so gluha u-šesa, edino vnuk Črnega Jurija, naš sedanji kralj Peter, ki je moral tedaj ž-veti v pregnanstvu na Francoskem -e prihitel in se hrabro boril proti .Turkom. Pozneje so udarili še Rusi in premagali Turka, velik del od Soluna do Kosovega polja je moral še naprej prenašati žalostno usodo; ed ino Bosno in Hercegovino je zasedla Avstrija iz zavisti pred Srbi. Obrenoviči v Belgradu so vse to mirno gledali, v zahvalo so Nemci tedaj prav hinavsko in toplo hvalili Srbe kot junake; seveda ker so jih molzli in delali na njih škodo dobič. Srbski kmet, ki si je med tem opomogel in izobrazil, je spoznal, da v-ladajo Obrenoviči "po milosti" avstrijskega cesarja prav sramotno in na neizmerno žalost bratov, ki so še z mirom krvaveli pod Turki. Zato je 1. 1903. zavrelo proti kralju, ki je bil nevreden, ljudska volja ga je odstranila. Soglasno so potem poklicali kralja Petra, ki se je že tako junaško boril proti Turkom in leta 1870. s Francozi tudi proti Nemcem. Naš kralj ni hotel več poslušati ukaze nemških grofov in ministrov iz Dunaja, ljudsko voljo je spolnjeval, ko je pripravljal svojo državo na veliko nalogo, odrešiti vse Jugoslovane, tako izpod Turkov, kakor izpod "mi' losti" Dunaja. Od tega časa se začenja strupena jeza nemškim listov nasproti Srbom ; je to jeza grofa nasproti kmetu, ki noče več dajati desetine, ki ho če postali na svoji zemlji svoj gospodar. Nemški listi so začeli divje huj-skati so posebno leta 1908. že na voj sko. Golijat se je postavil proti Davidu ! Ali še drug orjak je stal proti mali Srbiji. Pred 10. leti so začeli vpiti na pomoč kristjani na Kosovem in od Soluna, sosedje niso mogli več gledati krvoločnosti Turkov in tudi Srbi so leta 1912. s kraljem Petrom na čelu prihiteli na pomoč in delali čudeže junaštva. Osvobodili so vse svoje brate izpod Turkov! Nemški listi, ki so sprva proroko-vali, da bodo Turki za mavžo poh-rustali Srbe, so debelo gledali. Začeli so sejati še hujše sovraštvo in gna ti na vojsko. Mudilo se jim je, dokler je bila Srbija še olabljena. Zato so poslali avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda na vroča tla v Sarajevo, čeprav so dobili iz Belgra-da svarilo, da ga anarhisti namerava jo napasti. Na Dunaju so si pa ravno to želeli, celo delali so na to, da se je umor leta 1914. reS izvršil, ker so iskali vzrok za vojsko! Vsi se še spominjamo, kako hudičevo hudobno so nas tedaj farbali in slikali Srbe kot morilce! Danes je do kazano, da je bila to satanska laž, katero so Avstrijci potrebovali za hujskarijo in vojsko proti Srbom. Srbi si niso nič bolj želeli, kakor miru, ker so ravno končali težko vojsko. Pa ravno ta oslabelost so hoteli avstrijski generali še izrabiti, mudilo se jim je! Golijat je udaril! Z mokrimi cunjami in z muziko so mislili nagnati Srbe, delali so iz nijh "Reisfleisch" in jih iztrebiti iz zemlje. "Die Ser-ben miissen sterben" so tulili! Ali nikdar niso bili avstrijski generali tako sramotno tepeni, kakor ravno od Srbov, nikdar še ni nemško-ma-žarska prevzetnost ni bila tako osramočena, kakor pred Belim gradom! Besneli so avstrijski generali, divjale so nemške cajtenge, udarci Srbov so jih srbeli! Velesila Avstrija je morala poklicati Prajze in Bavarce, Bolgare, in Turke na pomoč; od vseh strani so naskočili Srbe in jih s krvavimi izgubami ter v potokih krvi izgnali iz domače zemlje! Nepopisno so trpeli Srbi v tej bor bi za dom in streho, tako veliko je bilo gorje, ko so morali zapuščati rojstna lta, da je kralj Peter — ki je bil zmerom z njimi — stopil med vojake in jim rekel: "Odvežem Vas prisege ; kdor hoče, naj gre domov — sovražnik naj koraka čez moje truplo v Srbijo!" Globoko ginjeni pa so ostal i Srbski vojaki pogumno in vztrajno na fronti, noben ni zapustil si volasega kralja, trdno so upali, da odrešijo svojo zemljo in svoje brate! Njihova trdna vera je zmagala. Jeseni 1918 so od Soluna ravno Jugoslovani (tudi Korošci so bili vmes) prebili sovražno fronto in dali Nemčiji, Avtriji, Bolgariji in Turčiji smr ten sunek. Od Soluna je zasijala tudi nam svoboda, kakor je nekdaj od tam pri šla bi ago v est v našem jeziku ! ne čakajte! Pripravite se za neodvisnost Varna banka, kamor nalagate svoj denar. - -M Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kasper State Bank. Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET Da ugodimo onim, ko ne morejo priti' med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah db pol devetih zvečer. r ' Prostor na vseh boljših parnikih je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V Vašo korist je. da se odločite za ta ali oni navedeni parnik in si prostor na njem za-arate. Mislite v naprej- NEW YORK — DOBROVNIK — TRST. 12. avgusta — ARGENTINA, 28. avgusta — PANONIA, M- septembra — PRESIDENT WILSON. 2i. septembra — BELVEDERE. NEW YORK — GENOA. i. septembra — PESARO. NEW YORK — HAVRE ALI CHERBOURG. 12. avgusta — IMPERATOR 14. avgusta — LA TOURAINE, 14. avgusta K. A. VICTORIA. 20. avgusta — LA LORRAINE 21. avgusta — ROCHAMBEAU 27. avgusta — LA FAYETTE. 28. avgusta — AQUITANIA. * 2. septembra — MAURETANIA 3. septembra — LA SAVOIE 8. septembra — LA FRANCE. 9. septembra — IMPERATOR. Navedem vozn ired je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede- Potni listi: — Potnikom preskrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje. IZ STAREGA KRAJA: — je do sedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebn listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako zehte tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pište za tozadevna pojasnila. Za nadaljna pojasnila se obrnite na LEO ZAKRAJŠEK 70-9th Ave., New York, N. Y. ta John Gornik slovenski trgovec in krojač «ai7 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O. m priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE Iadeluje MOoKB OBLEKE po naročilu / A- EDINOST" AVGUSTA i8. 1920. EDINOST. ^Neodvisen dvotednik jugoslovanskih ^delavcev v Ameriki. NASLOV: Edinost Publishing Company. 1849 W. 22nd St. Telephone Canal 98..... Chicago, I1L ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Weekly and Semi-Weekly in alternate Weeks by Edinost Publishing Co., 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Pozdravljeni gg. delegatje! Pozdravljeni, gg. delegatje K. S. K. J., ki ste se zbrali v Jolietu, naši slovenski katoliški metropoli za Ameriko, da se posvetujete, kako bi dvignili svooj ljubljeno Jednoto, da bi bila solventna, da bi imela zagotovljen obstanek, da bi bolje izvrševala svojo vzvišeno nalogo, katero ima koi katoliška in kot slovenska podporna organizacija. Bratje delegatje, velikansko nalogo imate! Oči vseh nas zavednih katoliških Slovencev so obrnjene na vas v nadi in težkem pričakovanju, boste li vi kos tej veliki svoji nalogi? Boste li rešili to svojo ljubo mater iz krempljev nekaterih izkoriščevalcev in njenih sovražnikov, ki jo hočejo oropati lepega in častnega imena "katoliška" in jo pripeljati v združenje z drugimi jednotami, kakor so pomagali doseči z Sv. Barbaro. Pa tudi nasprotniki vaši, vašega prepričanja in vaše jednote, vsi zro prot Jolietu in pričakujejo, da boste delo začeto zadnje mesece od nekaterih vaših uradnikov, potrdili, odobrili in sami pahnili to Jednoto v njih kremplje, da se bodo smejali vam in katoliškim Slovencem, kakor so se. ko je tako nesrečno končala posestrina Sv. Barbara! Bratje delegatje, v imenu vseh katoliških Slovencev vas prosimo, ne pustite si nasuti peska v oči! Ne verjemite lepim besedam, glejte fakta, ki -se ne dajo utajiti! tisti, ki so jo naredili, naj pomnijo, da kazen božja ne bode izostala. Toraj mi smo bili "osebni", ker smo bili tako podlo napadeni lani večkrat, ko smo razkrinkali one hinavce, ki so katoliški za denar, ki vodijo narod im jednoto v — propast ali pa vsaj v — rdeči tabor, v združenje z drugimi jednotami, kakcr je šla Sv. Barbara, ki bi morali biti rgled odločnih in neustrašenih voditeljev katoliške misli med nami, ki bi morali skrbeti, da bi ne bilo slov. naselbine v Ameriki, kjer bi ne bilo društva jednote. ki .pa z veseljem gledajo, kako se širijo protikatoliške in kako rastejo in z njimi raste odpad od vere, brezverstvo med nami ameriškimi Slovenci. Vendar mi smo bili in še bomo osebni, ko se bode šlo za to, da razkrinkujemo take škodljivce, take cokle katol. napredka in Rev. Šolar nas je naučil, da moramo biti brezobzirni. Če se je smelo za podle namene nas napasti brez vzroka, bomo mi smeli povedati resnico, ko se bode šlo za dobro stvar. Imamo cele "boxe" pisem in afidavi-tov. Če hočete boj, ne bojimo se ga sprejeti, boste pa boj imeli. Vedite pa vsi, da se črv zvija, ko se mu stopi na glavo. Vemo in priznamo, da smo si sami tega krivi, ker smo preveč potrpeli, preveč imeli obzirov na osebe in na stan. Toda danes ste nas naučili drugačnega. Naše delovanje in naše življenje je neomadeževano. Mi si upamo v najhujši polemični boj, tudi osebni, ker imamo čiste roke, čiste namene, čisto delo. Če smo pa komu prefanatični. smo pa tudi jie večkrat povedali, kako si to mislimo in smo ponosni na to. Zato smo odločili po tem "pojasnilu" začeti drugačno taktiko, taktiko samo obrambe. V skrajni samo-obrambi je pa celo umor dovoljen, nikar pa odločen polemični boj. Za posledice pa — naj gledajo tisti, ki so nas izzivali do sedaj na tako podel način. Ozračje se mora izčistiti. Malo streljanja ga bode izčistilo. proti zadnjemu napadu na naše liste od katoliške strani, da bi še najmanj deset številk napolnili ž njimi. Mi smo ponosni na te dopise in se dopisnikom iskreno zahvaljujemo! ; Vendar naj nam oproste, da jih bomo samo nekaj malo še priobčili in v "Ave Maria" jih bomo vse ponatisnili iz "Edinosti," to pa radi zgodovine, ker list "Ave Maria" se hrani po vseh večjih knjižnicah doma in tukaj. Naj ostane to v zgodovini v našo obrambo. Potem je pa ta of era za nas končana od naše strani. Toda ako nas bodo pa še enkrat od te strani napadli, potem se pa začne pravi boj. Potem bode pa vse porabljeno. —r Toraj, dragi prijatelji, Bog Vam pla čaj za vse tolažilne in bodrilne bese de. Zares sladko, je v takem slučaju, vidite toliko udanosti in toliko navdušenje prijateljev. Živeli! iz slovenskih naselbin. Bratje delegatje I Naše podjetje je strogo katoliško, to veste vsi! Imamo med Vami veliko mož, ki ste za podjetje delali že dolga leta, ki ste zanj žrtvovali čas, denar in energijo. Zakj? Zato, ker ste zavedni, ker vidite, kako potrebno je to podjetje za katoliške ameriške Slovence. Bratje, Vi torej veste naše žrtve, naše trpljenje, naše delo. Po dvanajstih letih Vaših in naših žrtev, Vašega in našega boja pa pridejo glavni uradniki Vaše jednote, to je Vaši zastopniki. Vaši služabniki, pa napadejo to podjetje in ga skušajo uničiti, mu skušajo škoditi. Kdo se veseli tega? Samo najhujši sovražniki Vaše vere in Vaše Jednote. Kdo je bil napaden? Vi sami! Vaše delo, Vaše žrtve zadnjih dvanajstimi let. Bratje, boste molčali ? Boste odobrili to tako nekatoliško delo. to izdajalsko delo Vaših služabnikov, Vašega "Glasila"? Čitajte proteste v današnjem listu. In tako misli ne nekaj malo Slovencev tako misli naj-tianj 6000 naših naročnikov. Boste odobrili, da je glavni Vaš tajnik delal homatije po naši chikaški naselbini i nščuval proti postavnemu župniku. Smo res tako daleč prišli, da bodo glavni uradniki kateoliške jednote smeli ščuvati proti naši mukotrpni duhovščini in jo bičati, pomagati onim, ki je že tako ostudno bičajo do sedaj, ker sovražijo Vašo vero in Vašo jednoto?- - § 7 Bratje boste odobrili, da se je smelo Vaše Glasilo ponižati v^jx^dlo gonjo nasprotnikov Vaše vere in Vaše ejdnote proti našemu in Vašemu podjetju. Zato dajte mu urednika, ki je Vaš s srcem! Sami čitate naše liste! Sami čitate "Ave Maria"! Smo res dali pohujšanje? Govorite sedaj ! Ne molčite! Ako sedaj molče odobrite vse to, potem ste vzeli na svojo vest vse to pohujšanje, potem se bojimo, da ste predali sovražnikom svoje vere in svoje jednote prve svoje obrambene "trenče" in posledice bodo — Vaše! Vendar mi poznamo Vaše navdušenje za Vašo vero in za Vašo jednoto za to punčico očesa vsakega zavednega katoliškega Slovenca v Ameriki, poznamo Vašo zavednost, zato Vam zaupamo in vemo, da boste storili svojo dolžnost. Kdor je kriv kaznujte ga občutno, kdor je nedolžen, dajte mu zadoščenje. Skušajte pa na vsak način popraviti dano pohujšanje, da se ne bodo Vam in nam smejali naši in Vaši sovražniki! .. Zato pozdravljeni, bratje delegatje! Bog blagoslovi Vaše delo! Marijina pomoč naj bo z Vami, da boste nanovo uredili to naš skromen redovnik, velik učenjak, svetov noznan kulturni delavec, velečislan — slavist — naš P. Stanislav Škra-bec. Kakor je bilo tiho in skromno njegove? življenje, tako skromen in tih je bil tudi njegov pogreb. Smrt ga je namreč pokosila ravno v tre-notkih, ko je bil duh našega naroda zaiteresiran na velikih politčnih dogodkih, ki so objeli dušo vsega jugoslovanskega naroda in vsakega posamičnega Jugoslovana. V splošnem veselju tudi smrt našega velikega u-čenjaka narodu ni zasekala tako ske leče rane, kakor bi jo bil začutil v drugih razmerah vsak Jugoslovan, veliki mož, ki je s svojim uma svetim mečem sirom sveta proslavljal naš narod* ne sme ostati pozabljen. Slovenski in ves jugoslovanski rod mu je dolžan trajno hvaležnost. Zato si je dijaška Zveza za ribniški okraj" postavila v svoj delovni program tudi točko, da svojemu ožjemu sorojaku postavi dostojen spomenik s tem, dn v njegovo rojstno hišo v Hrovači pri Ribnici vzida spominsko ploščo. V to svrho se je sestavil podpisani odbor za Skrab-čev spomenik, ki ima zadačo, nabrati potrebnih prispevkov v ta namen. Rojaki! Narod, ki svojih velikih mož ne časti, jih vreden ni! Počastimo spomin našega P. Stanislava Skrabca! Obračamo se toraj na vašo javnost za denarne prispevke, ki se naj izvolijo pošiljati podpisanemu odboru za Škrabčev spomenik v Ribnici. Vsak najmanjši dar je dobrodošel. V Ribnici, dne 24. decembra 1919. Odbor za Škrabčev spomenik: Skubic Anton, dekan, predsednik. Ambrožič France, fil., podpredsednik lic Andrej, stud, th., tajnik- Levstek Andrej, stud, iur., tajnika namestnik Dražem Ivan, stud th., blagajnik. Ilc Josip, fil., blagajnika namestnik. Levstek Franc, posestnik, odbornik. Tanko Ivan, posestnik- odbornik. PROŠNJA. Prejel sem sledečo prošnjo od doma : Dobrim srcem iz dobrniške fare v Ameriki. Tukaj sna podružnica cerkve sv. Ave v Šmavru je jako v slaben stan-ju. popravila cerkvene strehe. Poleg tega so ji pobrali v vojski zvonove tako, da ima samo še enega malega. Soseska sama nikakor ne zmore, da bi sama vse popravila, ker vlada zelo huda draginja. Zato prosijo podpisan« Amerikance, da bi oni prispeval po svojh močeh za popravo. V-sak dar se hvaležno sprejme. Darovi naj se izroče g. Anton Strniša, 6305 Glass Ave., Cleveland, O., ki jih bo poslal župnemu uradu v Dobrniču. Župni urad Dobrnič, 15. maja 20. (Pečat) Župni urad v Dobrniču. Blaž Rebob župnik, F. Kresal ključar, A. Šuštaršič ključar. (Pečat) Županstvo Dobrnič. Cenjeni rojaki in rojakinje'. Kdo se ne spominja prekrasne vinske go rice. Kdo se ne spominja brnečega zvonu, ki nas je klical k molitvi in služb božji. A danes ga ni več. Pel je drugo pesem, prelit v topove. Cen jeni rojaki in rojakinje. Prosim Vas v imenu lepe cerkvice sv. Ane, da prispevate po vaših močeh. Vse darove bom priobčil v listih in imena darovalcev se bodo brala v farni cer kvi v Dobrničah na prižnici. Darove pošljite 11a Anton Strniša, 6305 Glass Ave., Cleveland, O., ali pa na naše uredništvo. Regent Aleksander in Nemci v obmejnih krajih Jugoslavije. V Slov. Bistrici se je poklonila regentu tudi deputacija posilinemcev in ga nagovorila v nemščini. Regent pa si je nagovor v tem vsakemu Srbu sovraž nemu jeziku prepovedal in zahteval, naj se ga nagovori v francoščini /ce Treba nove strehe na zvoniku in |dePutacija slovensko ne zna. Takisto je z mahljajem z roko vstavil mariborske Nemce, ki so ga po de-puciji v nemščini hoteli pozdraviti. Ako bi se bil v Mariboru drznil Slovenec nagovoriti kakega avstrijskega princa v slovenščini, bi ga bili Nemci raztrgali na drobne kose in po celem svetu bi razvpili kot najdrznejšega izdajalca. Jugoslovanske oblasti pa še vedno z rokavicami gladijo to svojat, ki je prisodila v minuli vojski vsakemu veleizdajniški sramotni pečat in na tisoče ubogih Srbov spravila na vislice. Koliko časa še boste gojili kačo na svojih prsih? Regent Aleksander in malo dekletce. V Spodnjih Dupljah je re-gentovo pozornost vzbudilo 3—4-letno dekletce v narodni noši, ki je je mati držala v naročju Ker mu je dete živahno mahalo z rokami v pozdrav, je ie Aleksander vzel v naročje. " Poglej ga", je dejala mati otroku in dete, ki je spoznalo v regentu svojega prijatelja, se je ozrlo regentu v obraz, se ga z ljubkim nasmehom oklenilo okoli vratu in ga poljubilo. Ta prizor je bil nad vse Iju-beznjiv: solze veselja smo videli v očeh navzočih. PREKMURSKI SLOVENCI! Gospoda Klekelna "Novine' Apaško kotlino so 18. julija v smi slu mirovne pogodbe slovanske čete. To je ravan mej Muro in obronki Slovenskih goric s . približno 4000 prebivalci. V Apačah pišejo ; je bi]0 sreciišče nemške hujskarije za Iz Amerike. Dobili smo glas iz A- Slovenske Gorice: ravno tam je naj-merike, da se ništerni naši rojaki da- M' cvetel° tihotapstvo, ko ga je se jo zapeljati od vogrskih hujskačov daJ ^ je kotlina prešla v ju i da so si ustanovili sojo zvezo, šte- F°S,ovafke roke' * P™/ dri J I cn tanil-ai cnnvnli —____ za orlovski sklad. Katarina Kuhel S 1.40, Frank Mo-ravec $0.50. Rev. J. Schiffrer $5.00. Jakob Oswald $5.00; John Strle Si.00 Frank Lavrič $1.00: Amalija Fur-lan St.oo: Antonija Požun $0.50; Anton Benedikt $3.00; Zveza jugo-slo. Zen in deklet v Chicago, 111. $15.00: Martin Hozjan Sr.oo; M. Mi šica $0-50j Neža Klarič $1.00; Katarina Triller $1.00; Barb. Malina-rič $1.00; Miha Šepec Frank Gorenc $2.00; Terez. Fir $1.00. 'države' re glavni namen je grditi našo dotno! S° ,a"lkaj ™ov?,i. 1Kemci vino. Opominjamo naše rojake, ki T?"" deZel'CO: . .. . , nik te nove z 1 vej o v Ameriki, da se naj ne dajo zapeljati. Mi smo več nej Vogri; ž njimi nikaj nemarno zaopraviti. V-i sako k svojim: Slovenci k Sloven-com, Vogri k Vogrom — S tem škodijo samotni sebi: 1.) Že sam Bog nam prepove naj ne hujskamo proti oblasti. 2.) To se pa itak bo zvedilo, što je v tistoj zvezi "Zvejzda vogrskih Slovencov" ; in čo do šteli domo iti, je ne pustijo notri v državo ali pa tudi če pridejo je doma notri zaprejo. — Zato šče vas opominjamo ednok, premislite si, ka delate. Čtite edini naš list "Novine" in lepi ame-rikanski slovenski list "Edinost". G. M. slovenski dijak z Prekmurja. --o- Ljudsko štetje v Avstriji je dognalo 6 milijonov 67 tisoč in 430 heimkererji", razdrli progo med Purklo in Gozdiščem na radgonski železniški progi, vsled česar sta skočila i ztira stroj in prvi železniški voz Po mirovni pogodbi ima Jugoslavija pravico do prostega prehoda na tej progi, ki veže Špilje in Radgono Treba bo tudi tu Nemcem pri-striči greben, ki jim raste vkljub neuspehom njihovega rbvarenja _ proti Jugoslaviji Zaplemba premoženja Jugoslovanska oblast je zaplenila premoženje narodnih izdajic dr Franka, dr Saksa in dr. Gagliardija, ker je dokazano, da so se pogajali z našimi sovražniki, kako bi razbili narodno in državno ujedinjenje. V našem uredništvu se je oglasil mož, Hrvat, ki je rekel, da bi šel rad v stari kraj, pa da noše iti pod "Srba": rajši bi šel pod "Mažara". Dobil je svet, naj gre pod Mažara, ker narodno nezavednih" ljudi Jugoslavija ne potrebuje. Iz Bakra javljajo, da je prišel v Reko 22 julija en bataljon alpincev brigade Sassari s topništvom. Torej pošilja Italija D'Annunziju ojače-nja., s čimer priznava njegove legi-jonarje za redno vojsko. Okoli Ma-rinca kopljejo Italijani strelne jarke. Zlato mašo je obhajal 18. juljia č. g. Gregor Šlibar, bivši župnik na Rudniku pri Ljubljani. V Belgrad je došel po jugoslovanskem poslaniku Vojislav Antonije-viču odgovor italijanske vlade na noto, ki jo je belgrajska vlada poslala v Rim glede dogodkov v Splitu. Ši- zasedle jugo- {riran* brzojavka pa je bila tako popačena- da je docela nerazumljiva. Vse kaže, da so Italijani nalašč pokvarili brzojavko. Belgrajska vlada je zahtevala nov odgovor. Amerikanci nepristranski v splitski aferi. Ameriški admiral je vodil preiskavo o splitskih dogodkih in dognal, da Jugoslovanov ne zadeva nobena krivda, pač pa so Italijani izzivali nalašč. Admiral je pri zavezni-bil jkh storil potrebne korake, da zapusti italijanska mornarica dalmatinska pristanišča in jo nadomeste angleške in francoske bojne ladje do končno rešitve jadranskega vpra- drfi samo-predsed-naj bi Hoeltze. mlinar po poklicu. Poslali so deputacijo k medzavezniški komisiji v grad Freudenau. toda med tem so došli jugoslovanski vojaki in |veljavne — mlinarije vevenitete je bilo konec (sanja. nec -o- Iz jeze.nad "državnim polomom" Visoke besede se pogosto rabijo, Apač so nemški vojaški banditi da se zakrijejo nizkotne misli. oseb: izmed teh jih ima Dunaj sam t T milijon J42 tisoč in ^ prebivalcev. Šte vilo prebivalstva je v tej državi j padlo za 227 tisoč oseb ali 3.61%: !posebno se je zmanjšalo na Dunaju, v Celovcu in Predarlskem. AKO ŽELITE DOBITI DRUŽINO, rojake ali nevesto iz starega kraja v Ameriko, hitro in naravnost poslati denar po najnižjem kurzu, isti v stari kraj po najkrajši črti lepo in ugodno, se izvolite obrniti na: EMIL KISS BANKLR 133 Second Avenue, New York Prodajam PAROBRODNE LISTE iz stare domovine naravnost do vsakega kraja v Ameriki. — Izdelujem vsa notarska dela za dobavo svojcev. POTNIKOM V STARO DOMOVI-NO dobim potne liste in računam SAMO za konzularno pristojbino. * * * * * * * * * * * * * 4* * * * + + * JU * * + + * * * * Dobili smo VELIKO ZALO GO KNJIG n»rSSir PISMO' PESMARIC, IGER, SPISOV, PARTITUR ZA ORGANISTE. PRIDIG ZA DUHOVN IKE IN DRUGO — KER IMAMO VKT.TKO X ARfVMT X A ROKAH 7 \TO VFMn DA NAM BODE TUDI TA DRUGA POŠILJATE V HITRO POŠLA •> A KOCIL ŽE NA ROKAH, ZATO \ EMO, ZATO. ROJAKI. HITITE Z NAROČILI! Imenik in cenik knjig priobčimo prihodnjič. Pišite na: KNJIGARNA AVE MARIA 1849 WEST 22 nd STREET CHICAGO, ILL. + + 4* + + * * * * * * * * i \ v ■ : »S \ SE PREMETENA MICA. I Na vse zgodaj naša Mica s culo težko jo "štrpica" tja na trg se ji mudi: Zelenjave je nabrala da jo v mestu bo prodala Dnarčka trebi ji, hi hi* Pot je dolga, noge stare breme težko zlo jo tare. Mica omaguje že. Trudna hoče se že vsesti. A tu vgleda tam na cesti--- črevelj, glej, vojaški je! Mica črevelj ogleduje,--- Ogleduje in modruje: če pomagati se da: Tu je črevelj, tu kolešček tu sti palci--- ni peklenšček! — Modra Mica jo že ima! Hitro culo doli sname. Palci gresta tudi z rame: hej, ti Miča, ta pa zna. Nič več breme ne teži je ^ lahko zdaj se odpočije vsaj voziček lep ima! VPRAŠALNI KOTIČEK. Qdprli smo "Poizvedovalni kotiček", ki je vzbudil veliko zanimanja v najkrajšem času, pa tudi takoj oster napad od strani redovnika in od strani dveh katol. listov. Vendar pa vemo, da so to naredili, ker jih je jezilo, da smo zadeli zo- OEITSTVO BV. VIDA STEV. 26 X. 8. K. J. Ima $vojo redno mesečno sejo na •sako orvo nedeljo ▼ mesecu v Knausovi Ivorani, cor- St. Cleir Ave. and 62nd Str. N E. Uradniki ra leto igao. pet pravo stran, ki bode v korist listu. Danes pa odpiramo nov kotiček, to je: "Vprašalni kotiček." V tem kotičku bode pa urednik stavil vprašanja in bode prosil čita-telje. da bodo nanj odgovarjali. Ven dar bode pa rad dovolil tudi čitatel-jem, da si bodo med seboj stavili v-prašanja in odgovarjali v tem kotičku. SLOV. KAT PEVSKO DRUŠTVO L I * A" Predsednik, John Widerwol II53 E. 1st Street, tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Joseph Dgrin 1 os 1 Addison Rd- W.; Društveni »dravnik Dr. J. M. Seliskar na 6127 St Zlair Avenue- Novi člani se sprejemajo v društvo sd 16-ga leta do 50-ga leta starosti in e zavarujejo za posmrtnino $1000 500-0© ili 250.00 noše društvo plačuje $6.00 te~ lenske bol. potpore- Naše društvo sprejme tudi otroke * Jadinski oddelek od i do 16 Le|a it*ro-"n e zavarujejo ^o&oo: Otroci po 16. starosti presto^^- aktivnim čla-^ Tom in se zavarujejo o03$25o.00 do $1000^ . 'lačevanje društvenih ases- pri sejah od i ure dop. in do 5 ure pop. Novi člani in članice morajo biti pre-skani od zdravnika naj kasneje do 15 ine vsacega meseca. Za vse nadaljna pojasnila se obrni-e na erori imenovane uradnike. Društvo Sv. Cirila in Metoda, št- 18 SDZ. V društvo se sprejemajo člani od 16 do S. leta. — Posmrtnina se plača $150.00, $300.00, $500.00 in $1000.00, za kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki 1 Ne odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. pojasnila vprašajte naše uradnike. — Pr^SigyJnik Josef Zakrajšek, podpredsednik Jomv^feJlfiič, ta j nik, John Vidervol, zapisnikar Zaversnik, blagajnik Anton Bašča, nadzornike, Anton, Koželj, Anton Strniša, Viktor Kompare, Zdravnilc, Dr- J. M. Seliskar, Vratar. John Peterlin, Sprevo-ditelj, Jos- Zakrajšek ml., Zastavonoša, Alojz Somrak. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri v šolski dvorani. Slor- Kat. pevsko društvo Lira, Cleveland, Ohio. — Predsednik: Aaton Grdina ,1052 £■ 62 St. Podpredsednik in pe-vovodja: Matej Holmar 1109 Norwood Rd. Tajnik in zapisnikar: Ignacij Zupan-či£ i ry.fjjfflrwood Rd.: Blag. Fr. Matja-šič, . JEdna Ave. olektor: Anton Hlaft&^p^pr Pevske vaje so vsaki torek, četrtetčtfeioboto ob pol 8 uri zvečer. Seja vsa'l^^^vi torek v mesecu. Ža bolezni in bolečine PAIN-EXPELLER Tv^rniika znamka r*g. v pat. ur. Zdr. dr. Prijatelj v Potrebi Društvo Sv. Frančiška Seraf. G. S. K* Jednote ima svoje seje vsako drugo so-v mesecu na 2 St. Mark's Place, New yot^n^.^y. Sprejema člane od 16—50 leta za zavarovalnino $250.00, $500.00 in $1000.00 in boYrtilka^nodporo. Zavedni rojaki, pristopite k temu preko-ristnemu društvu, ki je eno izmed naj-agilnejših v New Yorku- Začnimo takoj danes. Vprašanje: Kaj je vzrok, da je tned nami katoliškimi Slovenci toliko needinosti? .z^r'Vprašanje: Zakaj se nevesta pri poroki navadno joka? 3.) Vprašanje: Kako in kaj bi se naj list "Edinost" uredilo, da bi še bolj odgovarjal svojemu vzvišenemu namenu. poizvedovalnikoticek. Vprašanje: Vas g. urednik, od v-seh strani napadajo. Ali bi ne bilo bolje, da bi vi te norce pri miru pustili in bi jih nikdar ne omenjali? Pogovarjal smo se oni dan in je e-den rekel: "Le zakaj jih mešajo! Rri miru naj jih puste! Ni čuda, če jih napadajo. Blato bolj ko se meša, bolj s____" Odgovor: Mi te norce in vse druge popolnoma pri miru pustimo, kot februarja. Do sedaj je šlo dobro. Toda avgusta meseca sem šla v cerkev da bi opravila svojo pobožnost, pa pridem do prvih farm, pa izvem, da ni svete maše. Ustrašila sem se. Kaj naj sedaj naredim? K. Klobučar, Benoit, Wis. Odgovor: Pojdite kako drugo nedeljo v ta namen. Vi ste izpolnili svo jo obljubo. Kar nadaljujte svojo obljubilo pobožnost. Vprašanje: Moje sestre sin me je iz starega kraja vprašal, ali bi se mo gel poročiti z dekletom, k mu je v sorodu in sicer: dekletova mati in moja mati vsta vsaka od ene sestre, tako ima fant eno stopnjo več kot dekle, Jaz sem rekla, naj tega ne naredi, ker je rodovina in ker je dosti tujega sveta, i.) Ali sem prav naredila? 2.) Ako sem narobe, ali imam greh za to? Klarič. Odgovor: 1.) Res je rodovina, toda že daljša, tako da bi se glede cerkvene postave lahko ženili brez po- katol. časnikarji pa ne smemo pri sebne dišpenze. 2.) Ženitev v rodo-miru pustiti njih zmote. Prijatelji, vini tudi sveta cerkev kar najodloč-ali ste kdaj čitali> v katerem naših rt^je odsvetuje. Zato je naredila so- listov, da smo koga "napadli?" Ali nismo vsikdar samo "branili" ali verske resnice, ali poštene napada-ne može in žene? Ali ni to naša dolžnost? Kdo pa bode drugi to storil, ako katoliški časnikar ne bo? Zakaj pa nam treba potem katol. časopis-jad Ali ne zato, da učimo, da svarimo in da — branimo? Da, ko bi nasprotni listi bili toliki gentlemani, da bi pustili vero in verske naprave in osebe pr miru bi pravzaprav katol. časopisja^reba ne bilo. Za naše podjetje vsaj vemo da bi ne bilo ne MA-ve Maria" ne "Edinosti," ne "tiskarne," ko bi ne bilo toliko protiverske-ga boja od vseh strani med nami: Ali n»so naši listi prišli šele sredi boja, ko so nasprotniki že zmagovali na celi črti? Ko je celo tedanji katol. list napadal molitev, procesije in se norčeval iz tega? rodstvo za zakonski zadržek. Nekatere kraljevske rodovine, kjer je bila navada ženitev v rodovini, so žalostni in svarilni zgledi, proti takim ženitvam. Zato je sveta cerkev gotovo resno premislila, predno je naredila ta zakonski zadržek. Vzemimo za zgled Bavarsko kraljevo družino, kjer je velik del članov te družine ali. popolnoma znorel ali pa i-ma omračen um. Zato v nobenem slučaju niste imeli greh, ko ste ta za kon odsvetovali. Vprašanje: Ker ste zadnjič izračunali tako lepo, koliko riža se na leto zmeče na neveste, kaj mislite g. urednik, koliko pa porabijo dekleta "moke" za svoj obraz? Ali ni to tudi proti H.C.L. — proti draginji? — (Radovednež iz New Yorka). Na to vprašanje bi morali pa oc voriti, da kakor ni piti greh tudi jenje ni greh. Gr eh je.nezmerna jača in enako je greh nezmerno jenje ni greh. Greh je nezmerna zdravjiu na primer na pljučah, očeh, v žeI?Tth?u, on greši proti p( božji zapovedi: ne ubijaj. Pa zamere! Vprašanje: Ali je greh "čikal gum" v cerkvi ? V. K. Cleveland, Odgovor: Gotovo je proti svetosti kraja. Ko bi te predsednik Z. D. povabil k sebi v belo hišo, bi si upal "čikati" precLnjim? Ne, gotovo ne! Da, grda zelo grda je razvada, da nekateri mislijo, da so nekaj več, če tu di v cerkvi v klopi med službo božjo prežvekujejo kot krave v hlevu. Neki župnik v Chicago je spodil med pridigo nekoga iz cerkve, ko je opazil da "prežvekuje". In prav je imel. Vprašanje: Krščanska vera pravi, da je zakon med bratom in sestro grešen. Kajne? Adamovi in Evini o-troci so se morali pomožiti ali pože-niti med seboj. Ali ni bil Bog kriv greha? Odgovor: Ne! Zakon med bratom in sestro prepoveduje samo cerkvena zapoved, ne pa božja. Bog je sv. zakon ustanovil kot nerazvezljivo vez med možem in ženo kot podlago človeške družbe. Drugci postava glede zakona so pa naredbe krščanstva. Toraj ste se brez greha lahko poročila Adamov sin in hči in sta bila v veljavnem zakonu. NAJ VAS TO NE PLAŠI! Mnogi ljudje se čudijo, kako da se : kažejo, zdravila "genkega vina" po celi deželi kakor gobe po dežju. To naj vas ne straši! Triner's American Elliksir of Bitter Wine je edino pristno zdravilno grenko vino, Odgovor: Na to pa ne morem od-,k* JC bil° naProdaj že od letai^. govoriti, ker ne vem koliko deklet Nikakor bi ne spolnili svoje nalo- i° *n katere jo rabijo, ne vem ge^ ko bi molčali. Molčalo se je pri nas dolgo. "Gorje Vam čuvaji Siona ki ste mutasti psi" te besede sv. pisma bi nam veljale. Poleg tega 'pa ne pozabite, da če nas napadajo, ni to nič druzega kakor samo boj. Mi se borimo, da bi zavirali slabo, oni se bore, da bi pospeševali slabo. Ako bi mi utihnili, bi bilo to samo njih zmaga. Ne! Ne bomo molčali! Pa naj tudi s prižni-ce pomagajo nezavedneži našim nas protnikom. Ne! Nikdar! Naš boj je pošten, naš boj je sveti Če res kako napakico naredimo, se pač ne da pre prečiti. V vročini boja pri pomanjkanju časa in v težavah, s katerimi se borimo, je to razumljivo. Naš 1st je tako nasprotnk verske zaspanosti in nezavednosti, kakor je sovražnik brezverstva in moralne propalosti. Tak je bil do sedaj, tak je danes in tak bode v prihodnosti. — Ali nimamo prav? Vprašanje: Kaj na jjaz * 4" * * **■* * X * ♦ AMERIŠKA SLOVENKA, t _ * > + * * Urejuje Miss Marica. socializem. (Nadaljevanje.) kuhinja Ribe. Ako kupuješ mrtve ribe in še sveže, morajo imeti rdeče škrge in ne smejo imeti vpadlih oči. Ribo položi na desko, primi jo s papirjem za glavo in ji ostrgaj luskinje. Potem jo odspodaj prerezi, vzemi varno iz nje drob ter pazi, da se žolč ne razlije. Ribi odreži plavuti in rep ter jo končno v vodi operi. 1 Ribja juha. Razbeli v kozi putra in nareži naj korenja, čebuje. peter- , ^ , .... za hišno delo. Ko se moži, pride pa silja, ohravta, celega popra in ribje f r dem, zakaj to je tudi greh in ta greh se dostikrat tukaj kaznuje. Ravno tu, ko jaz živimj vidim kako je dosti krat kruh po jardu razmetan, tega je mati kriva, zakaj ona mora otroke navaditi na red in ako mu ostane, pokrij ga, da se ne posuši in daj ga drugič. Ko ga navadiš na red, ti bo hvaležen ko odraste.. Res, koliko bi se dalo napisati, ka kšen naj bi bil hišni red; res, da jaz nisem zmožna toliko v pisavi* ali naj še katera druga svoje pove. Koliko je mladih mater, ki niso same krive da neznajo. Dekleta se ne brigajo glave (ali celo ribo) to vse skupaj počasi praži. Ko ie že nekoliko rume no, potresi z moko ter priliva j gor-ko vodo. prida se tudi drobno zre-zan krompir, en paradižnik in kuhaj vse skupaj še eno uro. Nato juho precedi ter daj na juho riž ali ocvrt kruh. Ocvrt kruh. Kruh zreži na male kocke, stresi ga v rastepana jajca, v ponvi razbeli masla ali masti* ko je vroča, prideni v jajca pomočeni kruh ter lepo rumeno ocvri. Ocvrta riba. Lepo osnažene ribe zreži na koščke, osoli jih ter v moki, raztepanem jajcu (ali vodi) in v kru drobtinah povaljaj. Ocvri jih i na maslu, olju ali masti in postavi na mizo s solato, kislo repo ali tudi z drugo prikuho. v * Pečena riba. Potresi nasoljeno ribo. nekoliko z moko ter jo speci na vročem maslu ali olju, v katerega si narezala čebulje. Peči jo moraš hitro v vroči pečici. Pečeno poškropi z limonovim sokom ter jo postavi na mizo z zabeljeno karfijolo ali solato. Polenovka na laški način. Namočeno polenovko skuhaj, jo očedi ter ji odberi kosti in kožo. Na 1 kg po-lenovke olupi f^kg krompirja, operi ga ter nareži na zrezke v kozo (ki dr ži dna litra) eno plast krompirja, na njo naloži eno plast očiščene pole-novke, zopet krompir, na krompir polenovko tako dolgo dokler imaš kaj rib. Med posamezne plasti nasuj 4 stroke zrezanega česna in zelenega preteršila, stolčenega popra in soli. Na vrh vseh plasti pa nalij 14 dkg dobrega olja in tri šestnajstinke lit-tra mrzle vode. Nato kozo pokrij s pokrovko in jo postavi v pečico ter duši eno uro, koncem jo enkrat premešaj. Polenovki se prilega kislo ze-Ije. -o- Častiti g. urednik: — Tudi jaz sem se namenila pridružiti se urednici Marici. Dobro bi bilo, ko bi se laše žene malo več brigale za branje in pisanje, čeravno nismo tako z-možne, a skozi to bi se marsikaj naučile ena od druge, najsibo že kuhe ali sploh hišnemu delu. Danes, ko je taka draginja je marsikak nauk dober. Nekatere znajo več, kot druge. Zato pa, ako bi žene malo.več doma delale, manj gotovega kupile, ne bi bTTcTvse tako drago. Ako človek gleda v mesnici zjutraj, kam gre vse to, kruh vsake vrste poharije in pečeno itd., res se more čuditi ali žene ne delajo doma, da se kupi vse gotovo. Toraj vidite, v tem tiči tudi vzrok draginje. Pa še kako se dobi esnažno in še nezdravo in neokusno; zato toliko želodčnih bolezni. Zraven tega, kako se dela s hrano, na primer kruh! Ne rečem ali koliko je takih! Vse je dar in dostikrat manjka takim Iju- vse vkup; nežna se kam obrniti; po tem pride pa družina in tako nevedni rastemo.. Povem še, kaj se lahko naredi iz starega kruha, ako je čist. Kruh lahko posušiš jn ga rabiš za marsikaj, kar ti hočem na kratko povedati, ako še ni čisto suh, lahko narediš kruhove knedelne. — Kruh zreži na drobne kosce, razgrej žlico masti, daj noter drobno zrezan peteršil in čebule. Ko diši po kruhu, potem še malo mleka in 2 jajca n dobro zmešaj, da se dobro napoji ,potem naj stoji e-no uro, nato še zmešaj in daj malo moke, dve žlici, toliko, da se ne raz-kuhajo, potem naredi knedelne pest debele in kuhaj v slani vodi. V 20tih minutah so kuhani. Dobri so za postni dan s kakšno solato zraven, ali pa z golažem. Pristojajo tudi k telečjem paprikašu in k jancu. Telečja prsa filana. Ako imaš 2 do tri funte mesa. ga lepo operi in nasoli potem zmešaj žlico masti 2 jajca rumenjaka. Iz beljaka naredi sneg in zreži s strojem malo prešičevega mesa drobno in vse skupaj zmešaj, dodeni kruhovih drobtin 2 ali 3 pesti, za duh daj peteršil poper čebulo toliko da se vidi. dodaj tudi česna in drobno vse. zreži in nazadnje vse skupaj zmešaj in filaj prsa. Z veliko šivanko za-šij, da ti fila ne gre ven. Iz tega narediš kakih 10 kosov. (N. N., Joliet.) -o- DRAGE SLOVENKE. V današnji številki vidite dopis naše tovarišice M. N. iz Jolieta, 111 v vprašanjih in odgovorih. Spartakus je bil jeden izmed rim^ skih sužnjev, ki so bili za to odločeni, da so se kot gladijatorji v zabavo občinstva medsebojno klali. Posrečilo se mu je, da je pobegnil in zbral stotisoč mož broječo armada sužnjev in gladiatorjev. Štirikrat je premagal vladine čete, končno pa je podlegel premoči. Slično si je skušalo mnogokrat pomagati t£vno, nezadovoljno ljudstvo, katero so imenovali proletarce, pomagati z revolucijo. Od teh revolucij, od teh vpo-rov pa so imeli vedno dobiček in ko rist edino le njihovi vodje, ali bolje rečeno zapeljivci naroda* ki so ob vseh takih priložnostih postali visoki gospodje. Mesto d bi ljudstvo doseglo svobodo, mesto da bi ljudstvo bilo deležno sovlade, postal je jeden sam človek neomejen vladar in samodržec Socijalne razmere starega poganstva pa so postajale vedno slabše. Krščanstvo, ki je ravno ta čas pršlo na svet, ponujalo je revnemu , propadlemu človeštvu zdravila, katera^bi je mogla ozdraviti. Oznanjevalo je pred vsem je-dnakost vseh ljudi pred Bogom in pravo krščansko ljubezen. "Luč je svetila v temi, toda tema ni hotela spoznati." Tri stoletja so cerkev krvavo preganjali, ko je pa končno Z mogla svobodno dihati, bilo je prepozno, rimsko cesarstvo je bilo gnji-lo do mozga Mesto da bi bila takrat vlada sodelovala s cerkvijo, ni imena nuj nej šega opravka, kakor skrb kako bi zasužnjila cerkev. Ravno ker ni mogla odstraniti socijal-nih napak, je požrlo preseljevanje narodov rimsko državo. *5- Vprašanje: Kake pa so bile socijalne razmere pri starem izraelskem narodu? veka, tem bol®1 uvidevamo, da so bile socijalne razmere srednjega veka dobre, in da je bilo ljudstvo v mnogih ozirih mnogo na boljem, kakor je dandanes. Seveda tudi takrat ni bilo vse tako, kakor bi moralo biti i ngotovo je bilo tudi takrat priložnosti dovolj za reševanje socijalne-ga vprašanja. Jedno stvar pa moramo priznati srednjemu veku brez o-porekanja, da je po edino pravi poti hotel rešiti socijalno vprašanje, in sicer na podlagi krščanskih načel Kjerkol se je cerkev lahko svobodno gibala, kjerkoli je lahko sodelovala pri rešitvi socijalnega vprašanja, povsod se je izkazala kot "pot, resnica in življenje", to je resnica, ki se ne da izpodbiti, ki nam jo daje "mračnjaški" srednji vek glede soci-jalnih reform. Ako hočemo govoriti o socijalnih razmerah, razdeliti moramo srednji vek v dve dobi : 1. V dobo takozvanih fevdalnih držav. 2. Dokler se je izraelsko ljudstvo pokorilo in živelo po Božji .postavi, bile so socijalne razmere dobre Moj- V dobo svobodnih mest. Takozvani fevdalni ali vazalni ži-stem je bil v splošni navadi. Vrhovni gospodar je bil cesar ali kralj. Ta je imel svoje vazale, ki so del svoje zemlje prejemali od kralja nekako "v najem". Ti vazali imel so zopet svoje pod-vazale, ki so zopet prepro mu ljudstvu oddajali zemljišča svojih gospodarjev. Ta zistem je imel svoj izvor še iz starih germanskih • časov, in nižji sloji takrat še niso imeli take prost6sti, kakor razumemo prostost dandanes. Toda tem se veliko bolje godilo, kakor na primer najemnikom našega časa. Zemljišča. katera so "najeli," so navadno lahko podedovali, pstala so v eni in ime rodbini odvzeti. De-men nč, teb nič rodbini odvzeti. Deželni gospodar — vladar — je bil istočasno varuh najemnikov, moral je skrbeti za njihov telesni in dušni dobrobit. Varovati jih je moral pred vsakim izkoriščanjem, braniti jih je moral s svojim življenjem n krvjo. Razun tega je bil odgovoren podva- zesova postava v starem zakonu ni zal vazalu, in ta zopet cesarju. In samo urejevala vere in Božje službe. marveč vse javno družabno življenje. Mnogo postav je bilo izdanih ravno v ta namen, da so varovale nižje sloje pred oblastjo mogocnežev. Zakon je zahteval nepristranske sodnike; oderuštvo je bilo strogo prepovedano. Izraelci so imeli zakone, ki so natančno določali ceno blagu. Jedna postava n. pr. je določala, da se je moralo posestvo, ob katero je prišel posestnik brez lastne krivde, vrniti posestniku v takozva-nem jubilejnem ali sobotnem letu. Sploh se je izraelskemu ljudstvu dobro godilo, ker je bilo vseskozi navezano na zemljo, na "grunt", torej na poljedelstvo. Na socijalni bedi velikih mest mu ni bilo treba trpeti. ki vas poživlja na bolj navdušeno Kolik°r bolj pa je izraelsko ljudstvo delo za vaše stanovske kroristi stanovski poduk in stanovske koristi. -o- Ameriški konzulat v Zagrebu. Kakor poroča "Commers Reports" naznanja uradno glasilo od "Department of Commerce", da bo začetkom jeseni nastopil svojo službo ameriški konzul na novem konzularnem mestu v Zagrebu To bo velika dobrota za naše izseljence, ki so si morali dosedaj potni list za v Ameriko iskati v Belgradu pri tamošnjem konzulatu. -o- Triglavski polk. Bivše vojakje 27. brambovskega pešpolka bo zanimalo zvedeti, da se ta polk od regfcnto-vega obiska v Ljubljani dalje pa njegovi odredbi imenuje Triglavski, polk. opuščalo Mojzesovo postavo, toliko bolj je padalo v socijalno revščino, dokler ni prišla po odpadu od vere v Zveličarja končno v socijalno in državno pogubo. Čudno pri tem je, da se Judje da- cesar sam se je moral zagovarjati pred papežem, ako je ljudstvo dvignilo proti njemu kako obtožbo. Ves ta zistem je preveval duh krščnstva. Posebno krasno je bilo to videti v takratnem običaju, takozvanim "vi-težkim udarcem". Kdor je hotel dobiti kako posestvo od cesarja v najem. moral je postati prej "vitez". Kandidat za vitežki stan je moral prečuti celo noč v molitvah, moral je potem priseči na evangelij, da bo rabil moč vedno v obrambo reve-žev, vdov in sirot, in da bo kaznoval zločince. Skrb -sa reveže takrat ni bila v rokah ali opravilo policije ali države, ampak duhovniki in samo- ozivelo je zopet mnogo poganskih, nezdravih idej, ki so se zopet jako hitro razširile, ki so škodovale veri, pokvarile nravnost in povzročile v političnih, socijalnih in verskih raz merah velik preobrat. Vprašanje 19.: Kaj razumemo pod dobo reformacije? Pod dobo reformacije razumemo cas od leta 1500—1600, ko je velik del krščanstva odpadel od katoliške vere in si privzel novo, protestantov-sko ali reformirano vero. Beseda reformacija je latinskega izbora in pomeni toliko, kakor "izboljšanje." To besedo so rabili pro-vzročitelji verskega razkola, da bi njihov nauk imel lepše ime. Njihov nauk pa ni bil nikako "izboljšanje" katoliške vere, ampak čisto kriva vera n odpad od stare vere. Vprašanje 20.: Kake posledice pa ste imeli renesanca in reformacija na socijalne razmere? Renesanca in reformacija ste popolnoma spremenili socijalne razmere in jih bistveno poslabšali. Renesanca je spravila v politiki zopet stari državni absolutizem do veljave, namreč oni napačni, krivi nauk, po katerem je država edini in vrhovni gospodar v ljudskem življenju. Pri tem so širili pogubni nauk, da je v političnih in državnih zadevah dovoljeno vsako sredstvo, da je le vladi ali vladajoči stranki v korist To nekrščansko in pogubno načelo je prišlo seveda kakor nalašč takratnim knezom in vladarjem. Z največjim veseljem so uvedli zopet staro rimsko pravo, ki je sicer na zunaj v državne uprave privedlo lepši red, ki je pa na drugi strani starodav ne pravice in svoboščine ljudstva v kratkem času popolnoma zatrlo. Največ ie k temu pripomogla reformacija, da se je pokvarilo ljudstvo, da so nastale socijalne težkoče. Sicer je Martin Luter pridigoval o svobodi kristjana in grmel z vso silo proti redni cerkveni oblasti. Ko pa sta ga poklicala papež in cesar vsled njegovih pogubonosnih naukov na odgovor, zatekel se je pod varstvo svetnih knezov, ki so se pridružili njegovemu nauku On jim je dovolil, da so pobrali vse cerkveno premoženje, premoženje, ki je bilo last ubož-nih zakladnic, in je izjavil, da imajo knezi v vseh stvareh v smislu in na podlagi "evangelija" vrhovno, n§-. omejeno oblast. Ko je pozneje nezadovoljno ljudstvo z; "evangeljsko svobodo" in hot^i liti z bogataši, tedaj je napisal Luter svoj list proti "ropajočim kmet-skim četam." Zahteval je od knezov, da naj kmete, ki so se pričeli povsod puntati, pobijajo kot "stekle pse", in je celo trdil, da si bodo s takimi čini stani so moral skrbeti za reveže. Da veliko Iožje zaslužili nebesa, kakor so mogli živeti, dobivali so duhovni Pa z molitvijo. Knezom in "gospodi" desetino, to je deseti del poljskih je dovolil Luter vse, preprostemu pridelkov; od tega pa so morali porabiti četrtino za reveže Vprašanje 17.: Kedaj pa so se spremenile socijalne razmere v srednjem veku ? V 15. in 16. stoletju, v dobi rene- našnjih dni pečajo s tem, kar je po- sance in reformacije, polnem nasprotju z njihovim življenjem v Starem zakonu. Sovražijo poljedelstvo in ljubijo oderuštvo, in na ta način delajo na mnogih kr^ proti izboljšanju socijalnih razmer. 166. vprašanje: Kake so bile socijalne razmere v krščanskem srednjem veku? V splošnem so bile prav dobre. Pogosto boste slišali in čitali o "neumnem, mračnjaškem" srednjem veku v primeri z "razsvitljenostjo" naših časov. Toda čim b2ii)niiiiiifatiiiiuiiiitniiiiiiHfiiiaiiiiHtmiiattiuiiiifficiiiitiifiiiiiaiiiiiiiutnDiiHi!iiifii^ S i STAR THEATRE CANONSBURG'S FRIENDLY PLAYHOUSE. /) ^ flfl SIP C 4 * križarji. Zgodovinski roman v itirih delih. Spisal: H. Sienkiewich. Poslov.: PodrsvskL (Dalje.) Zidram iz Maškovic, Povala iz Tačeva in Zbišek so se nahajali neprestano pri velikem mojstru, kateri je bil jako radoveden, kak vtis napravi, zlasti na Zindrama, križarska ržoč, ko jo bo videl od blizu. Velikemu mojstru je bilo^mnogo na tem, da Zindram iz Maškovic ni bil le hraber vitez, strašen v dvoboju, marveč tud nenavadno zkušen vojak.*V vsej deželi ni nihče znal voditi tako pametno vojske nego on, ravnati z bitko, graditi kako trdnjavo, ali napraviti most čez široko reko, z eno besedo: nikomur niso bile tako znane bojne znanosti kakor njemu. Veliki mojster je vedel, da je pri kraljevem posvetovanju mnogo veljala njegova ibeseda ter si je mislil, da gotovo za dlje časa odnese vojno, ako ga iznenadi z veličino križarske moči in z leskom križarskega boga* stva Pred vsem drugim pa je sam pogled na Marburg mogel napolniti s strahom vsakega Poljaka, kajti s to trdnjavo se ni mogla kosati nobena druga trdnjava na svetu. (Marburg je popolnoma razdrl Friderik II., pruhki kralj, po propadu poljske lju-dovlade.) Vitezi so zagledali že od daleč mogočne utrdbe in stolpe, ki so se odbijali na obnebju. Dan je bil povsem jasen, zato se je vse dobro videlo; in ko so ladje dospele bliže, se je zalesketal še močneje cerkveni stolp pri vigokem gradu, kakor tudi visoko obzidje, sloneče drugo na drugem. Obzidje je bilo narejeno večinoma iz opeke ter prevlečeno s siv-kasto belim. Ometom, katerega so znali pripravljati samo križarski zidarji — Velikost tega obzidja je nadkriljevala vse, kar so poljski vitezi doslej videli. Zdelo se jim je, da ondi rastejo stavbe na stavbah, tvo-reč tako nekako goro, katere teme je bil stari grad, vznožje pa Prednja V tem oraškem gnezdu oboroženih redovnikov je tičala taka mač in sila, da se je lice velikega mojstra nekoliko zjasnilo, ko ga je zagledal. 44 Ex luto Marienburg", (iz blata je Marburg), reče, obrnivši se k Zi-ndramu, "toda tega blata ne razde-re človeška moč." Zidram mu ne odgovori, temveč samo molče ogleduje utrdbe in o-gromno obzidje, opremljeno z visokim napisom. Konrad vdn Jningen doda čez nekaj časa: " Kaj poročete o tej trdnjavi vi, go spod, ki veste, kaj so trdnjave?" "Meni se zdi, da je ta trdnjava nepremagljiva," odvrne nekoliko zami šljeno poljski vitez, "toda . . ." "Toda kaj! Kaj morete grajati na njej ?" "Toda vsaka trdnjava mora spremeniti svoje gospodarje." Velikemu mojstru se naježijo o-brvi. "Kako si vi mislite to?" "Jaz si mislim, da so sodbe in pota božja skrita človeškim očem." In znovič jame zamišljen ogledovati obzidje. Zbišek, kateremu je Po vala pre vel njegov odgovor, pa ga pogleda z največjim začudenjem. V tem hipu se mu je predočila velika podobnot med Zindramom in Žmud-skim poveljnikom Skirvoillom. Oba sta se odlikovala z jako debelimi gla vami, ki sta bili kakor zabiti med krepka ramena, ter sta imela nekoliko izbočene noge. Veliki mojster ne hote, da bi poljski vitez imel poslednjo besedo, nadaljuje : "Pravijo, da je naš Marburg šestkrat večji nego vaš Vavel." "Ondi na skali ni toliko prostora, kakor tukaj na ravani," odvrne gospod iz Maškovic, "toda srce je pri nas na Vavelu večje," Konrad ga začuden pogleda. "Jaz vas ne razumem." "Kaj je srce v mestu drugega, a-ko ne cerkev? A naša stolna cerkev je trikrat večja od vaše." Po teh besedah je pokazal na zares neveliko grajsko cerkev, na kateri se je lesketal v presbiteriju kip Device Marije. (Dalje prihodnjič.) obmejna komisija. Mirovna pogodba z Avstrijo je stopila v veljavo. Med Jugoslavijo in avst. sosedi nastopi mirovna stanje. Kar je navezala preteklost, se razveže; kolikor bo priporočala bodočnost, se zopet naveže.Neodvisna je izbira ter po prosti volji. Tri mesece po uveljavljenju mirovne pogodbe bo na Koroškem plebiscit. Jugoslavija zre tja in so mirni. Slovenski Korošec je, livala Bogu. spoznal, kaj hočejo Nemci; dobiti ga v pesti in potem iztrebiti. Pozna pajka, ki se sladka muham, da jih dobf v svojo mrežo. Tekom 14 dni po nastopu mirovnega stanja pride na meje posebna zavezniška komisija. Obmejna komi sija ima nalogo, takorekoč postaviti mejnike med dvema državima meja šetna. Na nekaterih točkah mora še le na licu mesta določiti mejno črto, na drugih pa uvaževati posebne gospodarske interese, k jih mirovna pogodba ne predvidela. Samo gospodarske interese; narodopisni ne pridejo v poštev. Zadnje dni se je nemškoavstr. zunanji urad pritožil zoper skrčenje pravic te komisije. Vrhovni svet je baje odredil, da nima komisija pravice spreminjati meje v korist ene ali druge države. Na severni meji bi tedaj ostal status quo. To pomeni da bi Jugoslovani morali zapustiti Radgono in okolico na levem bregu Mure. izprazniti Špilje in še dve obmejni občini. Obmejna komisija bi najbrž določila dan izpraznitve in jo nadzorovala. Ako pa ostanejo v veljavi pooblastila, ki jih daje tej komisiji mirovna pogodba, bo morala zavezniška komisija še enkrat pretresti radgonsko vprašanje. Izogniti se mu ne bo mogla. Jugoslavija ima tu velevaž-ne gospodarske interese. Ona vazal in ne premaganec,( da bi zavezniki ne upoštevali teh interesov n ji ne dali možnosti, da jih dokaže. Ako je teritorijalna sprememba v tej obliki neizvedljiva zahteva pa gotove pred pravice. Dvomimo, da bi angleški in francoski zastopnik dajal prednost obmejnim hajlovcem, čijih glasilo piše v zadnji številki: "Združenje Avstrije z Nemčijo je iz političnih narodnostnih in gospodarskih vzrokov nujna potreba, za življenjsko v-prašanje ne samo za nemškoavstrij-sko ljudstvo!" Položaj na severni meji se lahko za Jugoslavijo samo izboljša. Ničesar ni dobila po krivici,- to, kar ima, je slabo zadoščenje za velikanske izgube vsled ponemčevanja. Za severnimi mejami stoji močna jugoslovanska država. Stoji njen v-ladar, njena armada, njena vlada, njena gospodarska moč. Stojijo vsi, ki si vstali iz suženjstva na strah Nemcev in drugih sovragov. Zmagoslaven pot regenta Aleksandra ji je znova potrdil jedinjenje in zunanjo in notranjo moč. -o-že- niva živalica, ki ji je " Mizzi" ime. K dor jo prinese nazaj, dobi veliko na grad o. Evlalija Okoren, Vrtna ul., 4. V istem listu, na drugi strani: Pozor: Vkusna, sveža zajčja pečenka danes pri "Zlatem Orlu." Vrtna ulica št 6. -o- Nov klobuk: Žena": V prodajalni so mi rekli, da » tem klobukom za j 10 let mlajša zgledam. Mož: Zakaj nisi dveh kupila? -o- # O jo j: Oče: "Kaj pravi pa zdaj učitelj o tvojih nalogah, odkar jih jaz popravljam ? Sin: "Danes mi je rekel: iz tvojih nalog vidim, da si vsaki dan bolj ne- j umen." za smeh in kratek čas. Starost — bolezen: Nič si ne delajte skrbi zaradi tega, da vaša žena malo bolj težko čuje; to pride od starosti. — "Ah, gospod doktor, do-povejti ji to vi sami." \ važno naznanilo; Dr. J. V. Župnik, ki je imel svoj zdravniški urad na 6127 St. Clair Ave. nad pet let, bo preselil svoj urad v sosednjo hišo v 6131 St. Clair Ave. prvega avgusta. Od tedaj naprej ne bo več uradoval v starih prostorih. Dr. Župnik se je preselil v Knausovo poslopje, kjer je Knausova dvorana. Urad bo ravno pod dvorano na oglu St. Clair Ave. in East 62nd St., nad uradom denarnega zavtfda The New Bank. Glavni uhod bo na vogalu dvainšesdesete ulice, kakor v Knausovo dvorano. Pazite na napis! as Dr. Župnik je vspešno opravljal zobozdravniško delo nad pet let v svojem starem prostoru. Sedaj se seli samo v sosednje poslopje, kjer bo imel najboljše opremljen zobozdravniški urad. Tu bode izvrševal vsa zobozdravniška dela kakor: zlate kapice, krone (Crowns) na slabe zobe, mesto izdrtih deval v usta nove po načinu "mostičkov" (bridgework) nagnite bode zalival, izdiral zobe brez bolečin, deval novo zobovje po načinu "ploščic" (plates). Dr. Župnik zdt-avi vsakega bolnega osebno; nikoli ne najame kakega drugega zdravnika praktikanta, da bi se učil na bolniku; vedno se zanima zanje sam, kar vam jamči, da boste najbolje postrežem. Vsi Slovenci v Clevelandu priporočajo Dr. Župnika. Več fih;.pride tudi iz Collinwooda, Nottingham. West Parka in Newburga. Dr. Župnik je naročil, da se to tiska, samo zato, da ga oni lahko najdejo, ki iščejo njegove pomoči; da ga najdejo po prvem avgustu v njegovem novem zabozdravniškem uradu na St. Clair Ave. in E. 62nd St., v Knausovem poslopju, pod dvorano in nad banko. Glavni uhod na E. 62nd St., kakor za dvorano. Dr. J. V. Župnik ZOBOZDRAVNIK - 6131 Mačja zgodba: V malomestnem lističu smo čitali oglas iz 1. avgusta: "Bogato nagrado dobi, kdor bi mi vedel povedati tistega človeka, ki je s kamenjem poškodoval mojo ljubo mačico "Mizzi." ^ Evlarija Okoren, Vrtna ul. 4. t 1 Na drugi strani isti dan: Svarilo: Če posestnik ali posest-nica črno - belo pisane mačke takoj danes ne poskrbi, da ta žival ne bo več hodila v moj vrt škode delat, jo kratkomalo vstrelil. Florijan Krivec, Vrtna ul. št. 5. j Drugi dan. 2. avgusta: Kupi se flobert puška, pripravna za uničevanje nepotrebnih, škodljivih živali." F. K. Vrtna ulica št. k. Tsti dan : Zgubila se je, ali bila vkradena črno bela mačka, zvesta, čista, ljubez- Sosedov pes: Čujte vi„ gospod so sed, vaš pes je danes mojo taščo v-griznil. Tako? — lepo prosim, oprostite! — upam da ne bode nič hudega. — Pa saj mi zaradi tega ne bote delali kakih sitnosti pri sodniji, kaj? Nikakor ne, — nasprotno, prosil bi vas, prodajte meni vašega psa. -o- Dva soseda: "Rad bi vedel, zakaj je moj $osed nad menoj v II. nadstropju tako slabe volje; še pogledal me ni, ko sem ga v jutru pozdravil. Lahko je po pravici nevoljen : ravno danes, so morali začeti železni-čarji štrajkati, ko je hotela odpotovati njegova tašča. RADA BI ZVEDELA kje se nahaja moja sestra. MRS. KATIE ŠIME Živela je v So. Chicago, 111., kakor sem cula. se sedaj baje nahaja v Jolet. 111. Cenjene rojake prosim, da, ako je komu znano kje se nahaja naj mi blagovoli naznaniti njen naslov. Ako pa sama to čita, jo prosim, da se mi javi, ker jflmam sporočiti važne stvari iz starega kraja. Moj naslov je: Mrs. Lucija Kure 1849 Allport Street, Chicago, I1L liicsiiimiiiiiiaiiiiHiiiiiiniiiimiiinaiiiiimiiiiamiiutiiuniuiiiiiuuui JAVNA ZAHVALA! Cenjeni g. J. AVahčič: — Jaz sem rabila Vašo hvale vredno ALPENTINKTURO za lase za katero se Vam najlep^ zahvalim, lasje so mi takoj prenehali spadati in so mi gosti dolgi in krasno narastli. želim Vas priporočati vsakemu, kateri bo v taki potrebi ko sem bila jaz, da nisem rabila \ ase tinkture bi vse lase zgubila, zatoraj se Vam še enkrat lepo zahvalim, Vaša rojakinja. Mrs. Anna Beketich, 314 Second Ave-Johnstown, Pa. Alpenpomada za moške brke in brado. Bruslintinktura za sive lase od katere postanejo moškim in ženam popdlnoma naturni lasje kakoršne ste v mladosti imeli. Wahčič Fluid ozdra-, . L , .T? vsaki najstariji Revmatizem, kostobol, trganje v .okah nogah ah krmcah se ozdravi v S-tih dneh popo'nomar Rane. opekhne. bule turove kraste, grinte in lišaje, potne noge, kurj očesa, bradovice. debelo kozo na nogah in ozebline, vse tej bolezni v 3 dneh popolnoma ozdravijo- J ooiezni e se pošljem popolnoma ^"tonf KOLEDAR „ ,eto I92Q JAKOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave N. E Cleveland. O. ROJAKI Ki želite dobiti sorodnike iz starega kraja, pišite nam za pojasnila, ki jih damo vsakemu popolnoma brezplačno.. VARNO IN ZANESLJIVO POŠILJAMO Denar v stari kraj najhitreje in najceneje ROJAKOM! Ki žele potovati v stari kraj, preskrbi", mo potne li£te. IZVRŠUJEMO VSA NOTARSKA DELA • ...... michael železnikar i H 1 h • •jfe Notary Public VSA PISMA NASLAVLJAJTE NA: 'EDINOST" 1849 W. 22nd St., Chicago, IB,