Konec vročega avgusta se je za­ ostrila hladna vojna na najbolj problematični točki, na kateri je najbolj očitno, da se druga svetovna vojna pravzaprav še ni končala, oziroma, da njene posle­ dice še niso odstranjene. Krvave demonstracije v Berlinu, napad na sovjetski vojaški avtobus, berlin­ ski župan BraTidt med demon- tranti, ukinitev sovjetske koman­ de mesta, in še nekatere stvari, kar dovolj za živčni šok mirnega Zemljana, ki se vrača z dopusta. Zahodna Nemčija reagira zelo ne­ rodno ali pa ji ni prav nič do te­ ga, da. bi še skrivala svoj obraz. Zajel jo je nov val militarizma: Zahodna Nemčija da je zdaj pre­ vzela vlogo Vzhodne Prusije po Olomucu, njen glavni cilj je zdru­ žitev Nemčije in zavzeti vodstvo Zedinjene Evrope; zato mora vla­ da biti enotna in učiti nemštvo, kako ta cilj doseči; notranja po­ litika da je kos zunanje; potreb­ na je močna roka krmarja, ki naj Nemčijo povede ... itd. Sko­ raj Ein Volk, ein FUhrer ..., samo besede so malo drugačne. In za­ hteva po samoodločbi: Načelno Nemčiji te pravice nikdo ne bra­ ni, toda ta zahteva se ji tako ma­ lo poda, naslednici tretjega rajha, ki je pomandral svobodo evrop­ skih narodov, da bi razširil svoj lebensraum. Vodilni nemški list je na prvi strani prinesel sliko: Nemec ustreljen od nemške ro­ ke... Ali ne kriči ta slika o Her- renvolku, ki da ima prat^ico uni­ čiti druge z ognjem in mečem? Berlinski zid, ob katerem je pa­ del tisti mladi nemški begunec, je danes samo simboličen pars pro toto neizmernega zla, ki ga je nemška vojska od leta 1939 do leta 1945 razsejala od Narvika do Alameina, od Dieppa do Kav­ kaza. Čas bi seveda bil, da se te stva­ ri odstranijo z obličja povojnega sveta. Toda — slabo gre od rok. Razorožitvena Ženeva nima no­ benega vidnega napredka. Vsak goni svojo. SZ je spet odločno zavrnila inšpekcijo, o kateri že leta trobijo Amerikanci. SZ nima interesa začeti vojno, ima pa do­ volj razlogov, da ne zaupa. Zato se atomski duel vrši z neugnano ihto in prav je, če je v premoči tisti, ki nima interesa, da bi priti­ snil na gumb in sprožil svetovno kataklizmo. Zato verjamemo, da berlinska kriza ne bo šla preko meje. čeprav ni dobro igrati se z ognjem blizu slame. Nedvomno je značilno, da je Kennedy indi­ rektno povabil Hruščova v New York na zasedanje generalne skupščine OZN. Alžirski vihar se je prenesel v Francijo. 600.000 alžirskih Fran­ cozov skuša omajati de Gaullov ugled. Atentat OAS na de Gaulla je atentat na bodočnost Francije, ki ji je de Gaulle kljub vsemu vendarle skrčil pot. Znal ji je da­ ti večji pomen, kot pa ga je mo­ gla pričakovati glede na stanje, kakršno je ob svojem nastopu de Gaulle dobil. Kljub ogromnim stroškom sedemletne alžirske voj­ ne se mu je posrečilo stabilizi­ rati francosko gospodarstvo, nje­ gov zunanje politični koncept pa se je uveljavil proti angloameriš- kim stališčem. Bidaul in Soustelle, čeprav med vojno de Gaullova pomembna pristaša, sta danes oba politična kadaura. Alžir stoji na pragu novih o- gromnih naporov. Boj za obnovo in izgradnjo pod vodstvom enot­ ne stranke FLN ne bo nič manj zahteven kakor osvobodilni boj. Prve notranje politične preizkuš­ nje je že prebil, čakajo pa ga pro­ blemi na vseh področjih družbe­ nega življenja in to v okviru evi- anskih sporazumov, na razvali­ nah, ki jih je povzročila vojna, na posledicah 130 letne okupacije, ki je imela en sam interes: bogatiti Francijo in Francoze. Orgija hladne vojne se torej na­ daljuje — zdaj tu zdaj tam. V znamenju te vojne je nekdanji poveljnik 24. ameriške divizije izjavil, da je bila bitka za Stalin- grad prevara, s katero je SZ an­ gažirala ZDA za večje vojne na­ pore. Ta general Walker in nje­ gova družba imenuje Rockwella, šefa ameriških nacistov, največ­ jega človeka današnje Amerike. Ali ne kaže tudi ta blazni kan- kan na >->-atomsko simfonijo«, da so naša stališča pravilna? T. O. Vprašanje šolskih učbenikov slednjič rešeno Na nedavini tiskovni konferen­ ci v Ljubljani so ipredstavniki republiškega sveta za šolstvo ter zastopniki Državne založbe Slo­ venije in Miladiiniske knjige po­ vedali, da so letos na razipolago skorajda vsi učbeniki za osnov­ ne in strokovne šole ter gimna­ zijo. Letošnji seznami učbenikov so dokaj bogati, saj poleg velikega števila učbenikov s trajnejšo ve­ ljavo — najmanj do petih let — izide samo letos 11 novih šolskih knjiig. Zal zaradi tehniičmih te­ žav dela v tiskarnah letos ne bo­ do ižšie štiri jjfredvidene knjiige. Na trgu se bodo pojavile šele sredi šolskega leta. Na posvetovanju so prikazali dosedanjo največjo hibo v kam­ panjskem obravnavanju proble­ mov razpečevanja šolskih knjig preko tiska. V glavnem se je do­ slej kritičnost končala le pri do­ bro ali slabo založeni prodajalni, skorajda nič pa se tisk ni ustav­ ljal ob vsebinski plati šolskih knjig, čeprav toi budna spremlja­ va in ocenitev vsebinskega dela učbenikov bila velika pomoč in obenem temeljita kontrola širo­ ke javnosti. Vse to pa bi vodilo k odstranjevanju napak, ki so zelo pogoste. Dosedanja problematika učbe­ nikov je še vedno neurejena. Ko­ misija pri irepubliškem Svetu za šolstvo je bila prešibka, da bi razen organizacije priprav in raz­ pisov, lahko posegala tudi v vse­ binsko korekcijo. V letošnji je­ seni pa bodo razširili njene na­ loge na posebno strokovno ko­ misijo, ki bo v tesnem sodelova­ nju z Zavodom za napredek šol­ stva in Zavodom za strokovno izobraževanje začela sistematično reševati posamezne zadeve. Gla­ vni poudarek pa bo ta komisija dajala predvsem na zasledova­ nje ipraktiične uporabe učbeni­ kov, to je kritičnio ocenjevanje vsebine, ki je pri marsikaterem novem učbeniku krenila v zelo ekstremno obliko literarno spe- dagogiziranih tekstov brez po­ trebnih ipodatkov s področja te ali one znanosti. Vendarle pa je slednjič konec z vsakoletnim spreminjanjem učbenikov in najibrž is tem tudi v zaporedju 11 kratnih izmenjav učnih načrtov, kajti z reformira­ no osnovno šolo je učbenikom zagotovljena 5 letna življenjska doba in s tem v zvezi nedvomno odpade kar iprecej stroškov dru­ žin z večjim številom otrok. Ne­ male so tehnične in finančne te­ žave 2:aložb, ki izdajajo učbenike in to v enaki meri za nove knji­ ge kot ponatise. Cena učbenikom vedno bolj rase, kajti stroški se večajo, do­ tacije pa ostajojo neizpremenje­ ne. Zato so na tiskovni konferen­ ci predlagali čim večjo štednjo učbenikov in organizacijo šolskih sejmov. To bo sedaj možno, kaj­ ti založbe mnogo polagajo na tr- pežnost učbenikov, 5 letna velja­ va pa omogoča romanje učbenika od učenca do učenca. -ik Z zavoda za zaposlovanje delavcev v Konjicah Pri Zavodu za zaslovanje delav­ cev v Slov. Konjicah se je do sre­ dine avgusta priglasilo že 117 mla­ dih fantov in deklet, ki so v juni­ ju zaključili redno šolsko obvez­ nost. Večina jih je iskala pojas­ nila in informacije o možnostih za vključitev v uk ali pa za vpis v katerokoli srednjo šolo. Po še nepopolnih podatkih bo največ deklet odšlo na razne srednje šole, posebno v ekonom­ sko, na učiteljišče in v gimnazijo. Iz tega se vidi, da bodo v pri­ hodnjih letih ženske v veliki ve­ čini pri nekaterih poklicih kot n. pr. učiteljice, uslužbenke v knji­ govodskih, komercialnih in po­ dobnih službah. Fantje pa kažejo večje zanimanje za izučitev do­ ločenega poklica. Z ozirom na to, da je vedno težje zaposliti nove in deloma tu­ di mlade delavce, predvsem pa ženske, so člani sveta Zavoda za zaposlovanje delavcev na zadnji seji predlagali, naj bi v podjetjih in ustanovah na območju občine omejili število honorarno zaposle­ nih ljudi, ki so že upokojeni. Po mnenju članov sveta naj bi osta­ li le še tisti, ki so na določenem mestu res potrebni in jih ni mo­ goče takoj zamenjati z mlajšimi kadri. NASTOP V FOHNSDORFU V soboto, 18. avgusta je rudar­ ska godba na pihala — sekcija velenjske Svobode — odpotovala v Fohnsforf v Avstrijo, kjer je bila gost rudarjev — godbenikov, ki proslavljajo 100-letnico ustano­ vitve. Gostitelji so pred kratkim obiskali Velenje in ob tej priliki povabili Velenjčane. Godba je ostala v Avstriji dva dni. Prire­ dila je dva samostojna koncerta, obenem pa je nastopala na veliki svečanosti skupaj s petdesetimi drugimi godbami. Takšni stiki so ne le lepi in koristni, temveč prav z njimi utrjujemo prijatelj­ ske stike med deželami in naro­ di. Predsednik Tito s soprogo Jovanko v prijateljskem pomenku s poli« tičnimi predstavniki šoštanjske občine. POGOJI DELAVSKE UNIVERZE V VELENJU Občinska delavska univerza v Velenju se v pripravah za bodoče delo dobro zaveda, da je za dose­ ganje boljših ciljev nujna prouči­ tev potreb podjetja — to je čim ožja povezava s podjetjem, spo­ znavanje njegovih specifičnosti. Dosedanje triletno delo kaže velik napredek, predvsem pa presene­ ča številka v zadnjem letu — pre­ ko 3000 ljudi je iskalo pri delavski univerzi dodatno ali dopolnilno izobraževanje, največ od tega pa odpade na strokovno izobraževa­ nje. Število preseneča tembolj, če vemo, da sta za celotno organiza­ cijo zaposlena samo dva. V novem letu bodo sprva po­ svetili največ skrbi družbeno-eko- nomskemu izobraževanju novih članov delavskih svetov. Tako imajo predviden uvodni seminar, v katerem so predvsem poudarje­ ne pravice in dolžnosti samou­ pravnih organov. Med letom pa bodo za te iste člane priredili dalj­ ši seminar, na katerem bodo po- slušavci seznanjeni z gospodarje­ njem, upravljanjem in vodenjem podjetij. Nadaljevali pa bodo tudi s se­ minarji za ostale člane kolekti­ vov, saj kaže lanskoletna praksa, da so le-ti bili zelo uspešni. Prav tako bodo nadaljevali s politično šolo. Okvirne programe za preda­ vanja na politični šoli imajo že izdelane, le nekatere malenkosti še morajo prilagoditi. Izgleda, da v letošnjem letu žal še ne bo uresničena velika želja upravnega odbora delavske uni­ verze — nastavitev profesional­ nega delavca za družbeno eko­ nomsko vzgojo. Delavska univerza sama nima dovolj sredstev, da bi lahko namestili tako prepotrebne- ga delavca za tovrstno organiza­ cijo in stalni stik s podjetji. V enaki meri pa je čutiti težave s predavatelji katerim žal ne more­ mo nuditi sodobnih učil, torej še man javdiovizualnih sedstev in le neka,terim strokovno usposobitev za andragogiko. Te pomanjkljivosti bodo lahko odpravili in seveda iz­ boljšali pošolsko izobraževanje, ko bo delavska univerza kot zavod s samostojnim financiranjem ime­ la dovolj sredstev. Kaže, da bi le­ tos bilo mogoče, v kolikor bodo sredstva v skladu za šolstvo tolik­ šna, da bo kaj več odpadlo tudi za tovrstno dejavnost. Zaradi premalega števila intere­ sentov letos ne bodo odprli I. let­ nika srednje ekonomske šole, na­ daljevala pa bosta II. in III. let­ nik. Za knjigovodski tečaj II. stopnje pa bodo imeli okrog 25 poslušavcev. Precejšnje zanima-, nje pa vlada za jezikovne tečaje. -ik Ha pragu amaterske sezone Velenjski Svobodaši so letos imeli prav kratek odmor, kajti s 1. septembrom že začno uvod v letošnjo sezono z izredno kvalitet­ nim koncertom mladinske rudar­ ske godbe na pihala. Sobotni kon­ cert, ki nam bo razkril mlade ig- ravce v njihovi glasbeni dovrše­ nosti in pred nami zvrstil priljub­ ljene melodije slovanskih oz. ju­ goslovanskih mojstrov, dalje pot- puri iz Fausta in odlomke iz Ver­ dijevega Nabuca ter posegel tudi v modernejše zvrsti — ne bo le uvod, temveč predvsem žetev ne­ kajletnega neumornega dela ka­ pelnika godbe tovariša Ivana Ma­ rina. Letošnji načrti velenjske Svo- bodn so smeli in prav prijetno je prisluhniti besedam najaktivnej­ ših Svobodašev, ki so že napravili okvirni repertoar za bodočo se­ zono, posebno še, če poznaš polo­ žaj, v katerem se nahajajo. Naj- osno"vneje jim je vprašanje vzdr- ževanja kulturnega doma; nič manj pereče pa je načrtovanje dela za posamezne sekcije, kajti vsakršna kulturna dobrina potre­ buje finančno osnovo — le to pa ni najbolje rešeno. Velenjska podjetja se namreč še doslej niso opredelila za skupno vzdrževanje doma, čeprav bi to bila pač najboljša rešitev. Prihod­ nji teden bo društvo imelo svoj redni letni občni zbor, na katere­ ga bodo povabili tudi vse pred­ stavnike gospodarskih organizacij, da bi našli skupen jezik o potrebi po dotacijah za kulturno dejav­ nost. Medtem pa je režiserski so­ svet že razpisal za začetek sezone mladinsko spevoigro Radovana Gobca »Kresniček«, kjer bodo po­ trebovali okrog 50 osnovnošolskih otrok. Pobudo za to odločitev jim je dal soliden uspeh mladinske gledališke šole v pretekli sezoni in nedvomno je takšna odločitev važ­ na in pomembna, saj je vendarle treba doumeti, da Svobode ne vzgajajo redkih umetnikov, tem­ več vršijo kulturno poslanstvo, to je posredništvo. Tako pričakujejo letos, da bodo uspeli z najmanj petima ali šestimi premierami la­ ni so bile le tri. Ce doumemo pri­ pravljenost amaterjev kot veliko družbeno investicijo, potem pač ne bo težko podjetjem z manjšimi dotacijami skupno vzdrževati dom in kulturno dejavnost. Problem Velenja so v veliki meri gostovanja. Tudi letos bodo poizkušali razpisati abonma za celjsko gledališče in vsaj v tolik­ šni meri kot lani privabili mari­ borsko opero, ljubljansko dramo itd. Dobro pa bi bilo, če bi se v bodoče skušali izogniti našim >->predragim in precenjenim moj­ strom jazza«, saj je nastop Mar- janoviča stal preko 150.000 dinar­ jev, medtem ko je za nič dosti manjšo vsoto gostovala maribor­ ska opera. V letošnjem letu računajo skup­ no na približno 50 predstav — go­ stovanj skupno z domačini. Zanimiv je pogled v fundus ve­ lenjskega kulturnega doma, ki je v zadnjih letih dokaj obogatel, ta­ ko da lahko tudi izposoja. Na ta način je sosednjim prosvetnim društvom in prav tako Šoštanj ski Svobodi pač v marsičem lažje, saj si lahko pod ugodnimi pogoji spo­ sodi kostume za igranje in to kar pred nosom, ne pa da bi jih iskali v Mariboru ali celo Ljubljani, kot je doslej bil primer. -ik Na Pilzeli bodo gradili Na pobudo žalske občine je bil pred kratkim na Polzeli v tovarni nogavic razgovor, ki ga je vodil predsednik žalske občine tov. An­ ton Delak s predstavniki polzel- skih podjetij, šole in družbenih organizacij. Namen pogovora je bil, da bi pripravili program gradenj, ki bi jih naj zgradili na Polzeli, kjer bodo drugo leto praznovali ob­ činski praznik. Med mnogimi sprejetimi sklepi je nedvomno najpomembnejši za kolektiva tovarne nogavic in to­ varne Garant, kakor tudi za ostalo prebivavstvo Polzele — gradnja dveh stolpičev, s katerimi bodo pridobili 40 novih stanovanj in vsaj delno rešili stanovanjski pro­ blem. Ob tej priložnosti je bil navzo­ čim prikazan urbanistični pro­ gram. V razpravi so bili podani predlogi za izgradnjo večjih sta­ novanjskih objektov s trgovskimi in obrtnimi lokali v bližini že ob­ stoječega zdravstvenega doma. Predstavniki polzelskih podjetij so izrazili mnenje svojih kolektivov, da bodo po končani rekonstruk­ ciji tovarn, ki bo trajala še pri­ bližno dve leti, lep del dohodkov namenili izgradnji stanovanj, saj urbanistični načrt predvideva v 30 letih 400 do 500 novih stano­ vanj, kar bo nedvomno ustrezalo prirastku prebivavstva. V počastitev občinskega praz­ nika bo dograjena tudi asfaltira­ na cesta od Šempetra preko Lo- čice do Pariželj, ki povezuje Ce­ lje z Logarsko dolino. Asfaltirali bodo tudi odcep ceste k tovarni nogavic, uredili novo dvorano za kulturne prireditve in olepšali na­ selje. Poleg industrijskega razvoja nameravajo poskrbeti tudi za raz­ voj turizma, saj ima Polzela s svo­ jo lepo okolico vse pogoje za to. D. ČITAJTE CHiski iedkik V Šaleški dolini gradijo na veliko v Velenju in Šoštanju bodo v letošnjem letu v glavnem dokon­ čali dela na okrog 140 novih sta­ novanjih in je torej skrb podjetij za življenjski standard pač dovolj velika. Tako so v Šoštanju pričeU graditi dve 18- stanovanjski stav­ bi in stavbo za progovno nadzor­ stvo, v kateri bo v pritličju ureje­ na tudi učilnica za mlade želez­ ničarje. V samem Velenju pa do­ končujejo dela na zdravstvenem domu, nadaljujejo gradnjo pro­ jektivnega biroja ter dokončujejo dva desetorčka in 1 večjo stano­ vanjsko stavbo ob Paki. Ena naj­ lepše urejenih stanovanjskih stavb v Velenju pa bo vsekakor 56-torček ob Šaleški cesti. -ik „Planika" v Topolščici še ni doliončana 2e dlje časa stoji izročen vsem vremenskim vplivom zdravstveni objekt »Planika« v Topolšici in čaka, da se ga slednjič usmilijo -•investicije«, kajti v nasprotnem primeru bomo lahko ugotovili le večmilijonsko izgubo, ki nikakor ni in ne rrtore biti v ponos ob­ činskemu ljudskemu odboru. Ne gre pa tu niti za ponos in ne le za izgubo, temveč je vprašanje težkega čakanja bolnice TBC, ki v starih vilah nima najboljših po­ gojev za zdravljenje. Za dokon­ čanje objekta je potrebno še okrog 20 milijonov in prav bi bi­ lo, če bi poizkušali v tem ali vsaj v prihodnjem letu rešiti ta pro­ blem, ki vsekakor ni malenkosten. -ik ENA ŠTORIJA o inteligentnih odnosih Vsepovsod slišiš, kako je naša kadrovska služba še neurejena in kako je še pač nerodno z odnosi s tistim, kar je naša najnovejša pridobitev. Verjemi, da je res, saj je tudi v inteligentnih službah teh smeti na kupe. Tako je v Blatnem potoku znan veletovariš ZA — KUS — EK, ki mu zaradi prezgodnje zariplosti obraza vsi pravijo (seveda za hrb­ tom) OPAT. V službi pa je na sa­ mem vrhu v tistem zavodu, kjer otrokom po 45 minut trajajočih dozah dovajajo znanost in baje tudi vzgojo, ki še ima vedno pri­ mesi klofut in brc. No in naš OPAT ima veliko število inteli­ gentnih deklic v delovnem raz­ merju, kjer se vedno kaj dogodi, kar naj se ne bi, zato tovariš OPAT pač po mnenju dobrega gospodarja in »fer« odnosov kliče podrejene k sebi nad­ rejenemu ter s frontalnim napa­ dom takoj onemogoči vsak ugo­ vor. Sele ko se zasrebre solze na mehkih podočesnih blazinicah — se OPAT v vlogi vendarle dobre­ ga, dobrohotnega ponudi za tolaž- nika in to tako dovršeno, kot da bi imel najmanj dve leti igravske akademije za seboj. Nikakor pa ne pozabi ob odhodu s pravcato stopnjo inteligence inteligentno opomniti, da stvar še ni rešena in da se moraš potruditi in postati ves drugačen. Ker je narava nje­ govega dela pač svojevrstna namenjena visokim oblikam, za­ to ni čudno, če ti hoče dokazati večje znanje s tem, da te začne spraševati po naslovih pred 10 leti izdanimi deli s tega področja. Najpriljubljenejša njegova me­ toda pa je: »No kako vi misli­ te, po kakšni metodi ste obravna­ vali in ali menite, da je bilo to prav?« Doslej še baje ni nihče rekel: »Bilo je prav!« Vsakdo se je le ta­ koj začel zagovarjati. Redki pa so, ki jim v isti sapi ni povedal, da je ta služba zanj le nekaj ne- preveč bistvenega, kajti sposoben je in vzel jo je pa^č, ker so ga nuj­ no rabili. Nerodno pri vsem tem je le to, da ima v kolektivu nekaj starejših tovarišev; ker so tihi in v tej tišini ne čuti preveč spoštovanja, se vedno trudi, da najde kaj napačnega, pa če je še s tako fino pinceto povlečeno iz niča. . Najzanimivejše pri vsej stvari pa je, da vedno toliko govori o pravilnih odnosih in da je pre­ pričan ... No, pustimo mu prepri­ čanje, važnejše je le, zakaj mu kolektiv ni dorasel, kajti vsaka stvar ima svojo mejo, prav tako naši človeški medsebojni odnosi. J. K.