66
Zvesti pes.
(Besnična prigodba.)
V zadnjem adventn se je necega jako mrziega večera vračeval nek mesar iz Podbrda na Goriškem, kjer je bil po opravilib, zopet dom6v v Želcznike na Gorenjskem. Ker na svojem potovanji ai dobil nič tečnega za svoje telesno okrepčanje, korakal je urno naprej. nadejaje se, med potjo v kakej gostilnici kaj dobiti. Ali v samotab Zadnje Sore pod Sorico začnž ga napadati op^šanje. Da bi ae nekoliko odpočil, seds jedenkrat, dvakrat; — gre naprej. zopet postoji, ter se naslanja na svojo palico. Ali slabost prihaja fiedalje vecja. Klicati oadii ua pomoč bilo bi zaman; —¦ kdo ga bo slišal ? teh samotab! Ves opešan zgruzi se drogič na tla, nekoliko poleži, — Se jedenkrat se ojači, vstane , ter gre nekoliko naprej. Toda zilaj ga zapusM poslednje močf. zavest mu izgioe popolnem, in v tem stanu se zgrudi v sneg. StraSen položaj! — Pes, ki jo že poprej skrbno okrožaval svojega gospodarja, ter ga lizal po obrazu, leti zdaj do bližDJe gostilnicfi, 2vane npod nSStoin", katera stoji nekoliko v stran od kantonake ceste. Ondu zafine skrbua žival Iajati, kakor da bi klicala ljudi na pomoiS. Krčmarjevi so to dobro slišali; a vendar, ker je bilo že okoli 7. ure zvečer, mislili so. da mesar žene kaj živine, iu se mu mudi proti d(5mu, kamor je cd taui še dobre dve uri hoda. Čez nekoliko časa začne lajati pes drugiS, prileti cel6 pred vežo, ondu cvili in 8e zaletuje v viata. To se je jalo krčmarju sumljivo zdeti ter prevdarja, kaj bi bilo storiti. Pes leti zopet od biše, in lehko ae scdi, da bi se bil vrnil tudi Se tretjiC in morda še večkrat; samo — da bi prepozno ne bilo. K sreči je Sel šb neki Davčar dom6v, ki najde v suegu ležečega mesarja. Ves prestražen prihiti klicati krčmarja. Urno vzamnta aamotežne BAiii, itt bitita do kraja , kjer je čakala moža gotova smrt. Povedal sem Damreč že zgoraj, da je bil večer siloo mrzel. Ali uova skrb se ju zdaj pol6ti. 1'es, pravi velikan, in do ptujih ljndi zel6 neprijazen in hud, budil je okoli svojega T nezavesti ležečega gospodarja, ogreval ga in lizal mu obraz. Bala sta 8e toraj blizu iti. Bog ne daj, da bi sn bil bližal kdo kdaj mesarju iz slabega nam^na. Jedna saina beseda iz njegovih ust, in znal bi bil zločinec, po čem je smola v Kranji (tako pravi namreč naš gorenjski prigovor). Ali ko zdaj moža do mesavja prideta, zaCne se jima pcs prijazno dobrikati, vesdo mabati z repom, in zdajci odstopi. Jaderno muža naložita mesarja na saiii, pripeljata ga do gostilne, kjer jim je bila srefia mila, da so ga zopet k življenju obudiii, in mu tako rešili drago življenje.
Omenjeni mesar je sicer premožisn mož: ali ker mu je jedina podpora, starejši sin, pri vojakili, ostalih drnzib mlajaih 7 otrok pa niožii ue more polajševati njegovega stauii, mora se truditi sam po visocih gorah uaSe doliue, Lehko si mislinio, kako žalosteu prizor bi bil, ko bi bili tako mnogobvojaej družini druzega jutra pripeljali mrtvega očeta na dom.
Jos. Levičnik