Kmetica Prelog Rozalija iz Stojncev je nesmotrno gospodarila
Kmetica Prelog Rozalija iz Stojncev št. 70 je bfla pred Okrajnim sodiščem v Ptuju 4. aprila t, I. obsojena na 1 leto odvzema prostosti in na zaplembo nje-nega dela premoženja v Muretincih, Cir-kulanah in Stojncih. Glede na starost ji je kazen odvzema prcetosti odložena za dobo 3 Iet.
V letu 1948-49 je opustila obvezno od-dajo belih žit ter je od predpisane koli-čine 1402 kg oddala le 762 kg kljub te-mu, da je imela 2,83 ha površine poseja-ne z belimi žiti.
Davčne obveze za leta 1945, 1946 in 1947 ni izpolnila. Od skupno din 163.313, je plačala le 43.844 din. Na dolgu je ostala din 118.449, z namenom, da oško-duje narodne gospodarake koristi drža-ve in ogroža državno gospodarsko poli-tiko.
Zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ptu-ju se je Prelog Rozalija prrtožila. Okrož-no eodišče v Mariboru je njeno pritožbo zavrnilo. Niti pred Okrajnim niti pred Okroznim sodiščem ni mogla ovrefi sod-no ugotovljene krivde na neizpolsitvi dmžbenih obvez. če bi odmerjafa Ijud-6ka oblast vl§ino obvezne oddaje po vi-šini pridelka, bi iroenovana odrivala krivdo nei^olnitve obvez na okolnost, da ji njive niso abrodile. S tem, da je dala 1,50 ba nafboljše zemlje v najem za ptomoč pri obdelovaniu posestva, da je prepustila h&erki med drugim 2 ha dobre zemlje in da je oetali del gospodaretva vodila  sama,  nikaior ni  mogla  opravi-
čiti neizpolnitve obvez napram družbe-nemu gospodarstvu. Nesmotrno gospo-darstvo je bilo edini vzrok stanja, v katerem &e je znašla Prelog Rozalija. Pri družbeni skrbi za prehrano ljudstva ni mogoče opravičevati posledic 6labega gospodarjenja in dopuščati možnosti. da bi se moralo delovno ljudstvo odreči n«-novnih življenjskih eredstev vsakodnev-nega skromnega življenja v korist oiaj-ševanja življenjskih pogojev slabih go-spodarjev. Z davčnim zaostankom i7 vef gospodarskih let je ravno tako Skrajno nesmotmo gospodarstvo je moralo imett za posledico, da kmetica Prelog Rozalija davčnl obveznosti vsaj v večji meri n? zadostila. Odplačani del davkcv ni v nikakem razmerju z njeno gospodarsko zmogljivostjo. Pri količkaj dobri vo!'i bi morala naiti vire za dohodke, da bi se bila oddolžila družbi vsaj v pnmernero razmerju med plačanira in dolžnim zne-skom.
Slučaj Prelog Rozalije je sličen mno-gim predhodnim slučajem v ptujskem okraiu, kl so ostalim kmetom v pouk in dokaz, da nespravljivosti med vsebino ljudskih zakonov in gospodareko prakso poedincev ni raogoČe drugače reševati ko. na revolucionami način z ukrepi, kl predstavljajo za prizadete praktično oslabitev gospodarskega položaja. za so-cialistično družbo delavcev in disciplini-ranih kmetov pa pridobitev na produk-cijskih sredstvih za zavarovanje življenj-skega standarda delovnega človeStva.