206. številka. Ljubljana, petek 8. septembra. IX. leto, 1876. Izhaja vsak dnu, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeuian za avstro-oKerako dežele za celo leto 1<> gld., za pol leta .S gld.( .a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano l>rez pošiljanja na doni za celo leto 13 gld., ?a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom a« računa 10 kr. za mesec, 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolali in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeuian za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četirirttopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, fi kr., če se dvakrat in \ kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo J« v Ljubljani v Franc Knlinanovej hiši št. 85—26 poleg gledališča v .»zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Zaradi dcnah\jvqa praznika izide prihodnji list v nedeljo. Ideali ustavo verno- liberalne" stranke. V ljubljanskem „Tagbl." ravno sedaj nekdo muči abonente s silno bedastimi članki o idealili „narodno klerikalne" stranke. Mož, kateri mora, po pisavi soditi, biti kak nemškutarsk ljudski učitelj, ki je dovršil štiri nonnalke in potem bral malo v Welterju, ali pa poslušal Gariboldijeva historična predavanja, le ta mož toroj se je vsedel na sodnji stol, in meče na nas svoje strelo. Svojega imena nam ta jesenski prerok nij povedal, kar mu pa dela brez dvombe veliko škodo. Ker mi, katerim je s svojima dvema člankoma nekoliko kratkočasili trenotkov napravil, bili bi mu jako hvaležni, ako bi z dobrotljivo svojo roko razgrnil tančico raz svojo osobo, ter se nam pokazal v naturno-komičnej svojej nagoti. V resnici, ta šušmar in pisač je silno komičen in gotovo nij vredno spuščati se ž njim v debato o rečeb, katerih mož vidoma ne ume. Ali včeraj zvečer, prišel mi jo pod roko včerajšnji „Tagblatt". In tu berem, kako da se oni komik postavlja na šibke svoje nožice, ter pada mej drugim tudi črez moža, občno spoštovanje uživajočega in od šolske mladine čislanega. In pri tej priložnosti blekne nekaj o daljnej in širjej našej domovini, ka tero mi „mladi" po njegovem mnenju tako malo ljubimo. Bili bi slabi časi, ako bi se mi morali učiti ljubezni do domovine pri tacib Tersitib, kot jo „Tagblattov" „člankar" in v istini, dalječ smo prišli, da sme tak čečkar z lažnjivim svojim jezikom dregati v občno mnenje, ter spuščati umazane pene svojega goltauea na imena, črez i.jegovo do jasnega neba povišana! Ali konec besedij! Govorimo raje o idealili! Ideali so mnogovrstni in ker „Tagblatt" ravno sedaj piše o idealih „narodne klerikaluo" stranke, zbrali smo tudi mi moči svojega spomina in spustili smo so na lov za ideali, katerim služi tako zvana „ustavoverna naša ljubljanska stranka. Ali ona ljubi „širno" našo domovino? Ali ona spoštuje v resnici ustavo, spoštuje tako, kakor govori in piše vsak dan. Preveč govoričenja! Ko jo Njih Vcličastvo imenovalo uradnike na upravnem sodišču, ko je Njih Veličastvo porabilo jedno najsvetejših in naj-prvib prerogativ svojo krone, tedaj se jo pre drznil listič „Tagblatt" in ž njim ustavoverna ljubljanska stranka, ki stoji za tem lističem, narediti umazano primero, kakor bi jo 'najhujši ko-munard ne naredil, s silo potisnen pod mo-narbično vlado! Ali ljubljanska ,,ustavoverna" stranka jo je naredila! In mi zatorej z lehko vestjo pravimo, da ustava nij njen ideal, (kaj ideal!) da je ne ljubi, da je še — celo ne spoštuje! Ali da no gazimo dolgo po temi, povemo takoj, da pravi, naši takozvani ustavoverni stranki na srci ležeči ideal izvedeli smo iz ust pseudoustavoverne korifeje same! To pa je tako-lc bilo! Tisti dan je bilo, ko se je obravnavalo pri ljubljanskoj deligiranej sodniji zavoljo znanega „peska v oči I'* Tisti, dan je torej bilo, ko je Aleksander Dreo sedel onili kot priča in menil, da nui vsakdo bero njegov ,.realit;Ltonbezitz iz obraza, tisti dan torej jo bila tjekajprišla „psevdo ustavoverna" korifeja ljubljanska. S potečim obrazom je hodil mož po sobi sem ter tje, potem pa naenkrat obstal pred nekom izmej poslušalcev in dejal mu tiho in vil je roke: „Mein Gott! so \vas zu schreiben! Fiir so dumm einen Menschen zu halten, das cr so vvas einem Minister zu sageu im Stande vviiro I Das vvarc ja cine Pieleiiligung fUr/lcn Minister, dem doch ein Abgcordneter nur s c h m o i c h e 1 n m u s s !" Mož je zgovoril in rudečica ga nij oblila, v istini ga nij oblila! Gospoda moja! in sedaj še govorite o političnih idealih, sedaj še stopajte pred svet in recite Farizeju jednaki, koliko da ste bolji kot pa — Mlado Slovenci! Minister-schinei-chler! Politični Tingelini ! In vi se upate, vi, ki se delate ustavovernc lo zato, da klanjate hrbte po ministarskih salonih, vi v istini nimate pravice, nas po svojem organu ljubezni do domovine, ljubezni do ustavo učiti! Kadar pa bodo politični vaši pisalci zopet kaj praznega časa imeli, tedaj bi mi jim svetovali, da naj nekoliko bolj natanko konse-kvence stavka; „I)as vviire ja eine Peleidigung filr den Minister, dem doch ein Abgcordneter nur schmeicheln muss!" razpravljalo, kot pa da mlatijo prazno slamo, o idealih „narodno-klerikalnc stranke!" Kdor sam nema idealov, jih nema pravice iskati pridružili! E. Leon. Pomladanski valovi. (Roman, spisal Ivan T u r jr o n j o v; poslovenil dr. Maks S a m u c.) XXXIII. (Dalje.) Sanin nij ne jedne same sekunde dvomil, da je njegova pričujočnost v salonu „kneza Polozova" bila gotovo znana gospej; cel njen namen je bil, pokazati svojo lase, ki so bili zares lepi. Sanin se je razveselil njenega nastopa: „morebiti me je hotela presuniti, blistati pred menoj— morebiti, kaj se ve V in pokazati zastran cene mojega imenja podatljivost." Njegova duša je bila tako polna Kmo, da nijso vse druge ženske imele zanj nobenega pomena: komaj jih je zapazil in pri tem se opravičeval samo stem, da si je mislil, da, prav so mi rekli: tej baroninji nij para. Da bi Sanin ne bil v tako posebnem duševnem položaji, gotovo bi se bil drugače izrazil: Marija Nikolajevim Polozova, rojena Koliškina je bila zares znamenita osoba. No da bi bila znana krasotica: na njej so se po-kazovalo dovolj razločne sledi plebejskega po-kolenja. Čelo je bilo nizko, nos nekoliko debel in vdtt; ni s tankostjo kože ni z lepoto rok in nog se nij mogla pohvaliti. Pred „svetostjo krasoto", govore z besedami Puškina, bi se ne bil vsakateri vstavil, kdor bi se bil ž njo srečal, ampak pred čarobnostjo močnega, ne ruskega, ne ciganskega, cvetočega ženskega telesa . . , in ne brezvoljno bi se bil vstavil! Sanina pa je varoval Kmin obraz, kakor trojni oklep, o katerem pojejo pesniki. Črez deset minut se Marija Nikolajevim zopet prikaže s svojim soprogom. Ona stopi k Saniuu .. . njena hoja je bila taka, da bi bil marsikter bedak zarad same te hoje ob um prišel. „Ta ženska, kadar gre k tebi, je kukor da bi ti vso srečo tvojega življenja tebi nasproti nesla," je rekel jeden iz mej njenih eestilcev nekedaj. Ona pride k Saninu in podavši mu roko, ispro-govori s svojim nježnim kakor nekoliko zdrža-nim glasom po ruski: ,,Vi me počakate, no V Pridem kinalo." Sanin so spoštljivo priklone, Marija Nikolajevim pa se je uže bila skrila za izhodnimi durmi — in skrivŠa se je obrnila glavo nazaj črez pleča — se posmijala in zapustila za soboj prejšni harmonični vtis. Ko se je posmijala — ne jedna, ne dve, ampak cele tri jamice so se pokazale aa vsakem lici — in njene oči so se smehljale bolj, kakor njene ustne, kakor njene rudeče, na-tOgnjene ustne z dvema pičieama na levej strani. Polozov se privali v sobo — in se zopet zvrne v naslonjalo. Molčal je kakor poprej; ali nekako čudno posmehovanje muje včusi, pa včasi švignilo po brezbarvnem in uže zgrban-Beaem lice. Polozov je bil videti star, akoravno je imel le tri leta več od Sanina. Kosilo, na katero je povabil svojega gosta, bi bilo zadovoljilo najsilnejšemu gastronomu. Saninu pa je bilo brezkončno. Polozov je jedel počasi, „s čuvstvom, z razumom, s prenehljaji," pazljivo se naklanjaje nad krožnikom in povohajo skoraj vsaki košček; iz prva Jugoslovansko bojišče. Včeraj in ilenes so bile na obeh krajih bojišča velike bitke, a izid nam nij znan, ko končujemo list. Telegram iz Carigrada naznanja, da je Abdul Kerim poročal turškej vladi, da bode 5>, sept. Aleksinac z naskokom napadel in vzel. Iz Zadra pak se javlja, 5. sept., da baš zdaj se bije ljuta bitva s Črnogorci in Turki na Kučab. — Ko bi Aleksinac padel, ali ko bi ga Srbi sami pustili, branili bodo bližnji veliko bolj utrjeni Deligrad, kder je glavni kvartir. Iz Belgrada se tudi piše „Pol. Corr.tt 2. sept., da ako Srbi puste Aleksinac, branili se bodo še bolj v Deligradu (tri ure proč). Zadnje dni je v Deligrad pripeljanih 20 teških pozicijskih kanonov. Ko bi pa še Deligrad padel, ustavljali bodo Srbi Turke še pri Čupriji, kder dela 3000 mož noč in dan šance. Ituskih oficirjev je zopet 17 palo, a vedno jih več prihaja. O srbskem vojcvanji pred Aleksincem piše nemšk dopisnik, da krvave bitve pred Aleksincem pričajo o groznem sovraštvu, ki je mej Srbi in Turki. Srbi in Turki se kakor levje bore, drug drugemu se ne umakne, če prav cele kopice mrtvih uže mej bojevniki leže. „Srbski milici se bore tako kakor bataljoni najboljše evropske vojske" pravi Nemec samo-videč. Ker se Srbi mnogo izza šanc branijo, pada Turkov strašno. V bitvi 1. sept. je palo 1000 Turkov in le 100 Srbov. Bilo je pa uže tudi drugače. Z druge strani srbskega bojišča pak se poroča o srbskih zmagah. Tri Javorji so bili — pravi belgradski telegram od G. sept. — tri dni trdovratni boji. Srbi so Turke premagali in zapodili, vzemši jim tri šance in več zastav, ter ulovivši več Turkov. Naplenili so tudi streliva in pušk. Isto tako so pri malem Zvorniku Srbi Turke vrgli, in jih tudi 5. sept. pri Kapav-niku na turškej zemlji otepli. O črno gorske j vojski se iz Zadra te-legrafira 4. sept.: Turki so marširali črez Klobuk proti Grahovcu, požgali vas Nudule. — Črnogorci, katerih je tu komaj 500, branijo jim težavno prodirati naprej, a pričakujejo pomoči. Avstrijski Krivošijanci so jim uže na pomoč hiteli. Muktar-paša je prerezal pot mej Kizan-1 zasede prestol; ta stranka je posebno sedaj jem in Grahovcem, koder so Črnogorci iz Nemčiji sovražna in Francoska mamhenja bi Avstrije živež dobivali, za to ga bodo tu mo- J jo skoro pridobila sebi za drugarico. Na Ita- rali pregnati. Rusov v Srbijo vsak dan več prihaja in sicer skozi Avstrijo in skozi I turnimi jo. Iz l'a-kanja v Itumuniji se turkoljubej „N. F. p." brzojavlja, da je zadnji petek z mešanim vlakom 140 Rusov, vojakov raznih šarš, skozi peljalo se v Srbijo. Zastopništvo belgradskega mesta je lorlu Russelu poslalo naslednjo adreso: „Milord ! Belgradski meščanje želimo hvalo izreči Vam in vsem blagosrčnim prijateljem, kateri so po javnih taborih svoj glas za kri stijane v orijentu povzdignili! Zastopništvo belgradsko dolžuje Vam hvalo pred vsem zavoljo globokega in pravičnega presojevanja krščanskega položaja, in zavoljo do srca hite-čih klicev, s katerimi ste občno mnenje na našo stran pripravili. Z najtoplejšo zahvalo Vam, milord, izjavljamo svoja čutila zavoljo krepke podpore srbskih stvari !u V istini vpliv lord Russelnov se jo tudi sedaj pokazal. Kar se je on oglasil za Bul-gare, od tedaj je kakor elektrika prešinilo Angleško in sedaj uže kmalo ne bode mesta, katero bi ne bilo imelo svojega mitinga proti Turkom! lijo se nij zanašati; na morju je Angleška res močna zaščitnica, na suhem ne." In ko se je Nemec žalosten okolo in okolo sebe ogledal, pa nikoli nikder nij ednega prija-jatelja nemškega imena ne našel, krčevito se oprime zadnjega upanja, nas Avstrijcev. Pravi namreč dalje: „A na suhem mora tudi Nemčija imeti še jedno drugarico in verno to-varšico — in ta je samo Avstrija. Komu pak nij očito in jasno, da Rusija samo na to dela, da bi stanje Avstrije omajala (? Ur.), katera jedina in največ jej zabranjuje (?) izvršiti orijentalske načrte. Nemčija mora torej z vso svojo močjo pred vse ruske nakane na balkanskem poluotoku poriniti trden in varen zapah, in si Avstrijo ohraniti za močno zvesto zaveznico, katere so vse boji, in jedino ž njo združena si more zagotoviti svojo nadvlado v Evropi da tudi nadalje svojo misijo opravlja." Kako se nam ponujajo! Ali vsak pravi Avstrijec, posebno vsak Slovan bode to vsiljivo zaveznico Nemčijo odpehoval. Nij je treba. Nemci so komaj dosegli vrh, kulminacijo svoje politične moči, uže jih strah obhaja in pravična bojazen, da vse to ne bode dolgo trajalo. Nemški glavni list tako piše: „Res je treba nam zelo ostrih svaril, da ne obrnemo pogleda od najhujših opasnostij, ki nam prete iz ruskih nakan. Kakor se razvidi, zanašajo se i tu v Berlinu na moč nemškega cesarstva, zatorej prezirajo veliko nevarnost in mislijo na varno bodočnost, ker, kakor pravijo, veljajo ruske nakane samo Turčiji in so naše meje več tisoč milj od tod proč potegnene. A Nemčija stoji vendar precej sama, ako se gleda od nje sedanje stopinje, da si je pridobila si velikansko moč in razsežnost; od Rusije smo vedno imeli samo toliko pričakovati, kolikor se je skladalo z njenimi lastnimi načrti, ruska politika je skakala od nekedaj se strmine na stennino, moskovsko stranka name ruje, dobiti pretež, ter zmagati, kadar v bodoče kedo drug Politični razgled. Notranje V Ljubljani 7. septembra. itn ih»/r/, # državni poslaniki bodo, predno se državno zborovanje prične, sklicali volilce, da si dade napotke kako držati se glede nagodbe z Ogersko. Gotovo bode mnogi ustavoverec ponavljal frazo: nič večjih bremen! a glasoval bode drugače. Ćt'hi izjavljajo po svojih listih, da tudi odslej se ne bodo udeleževali državnega zbora, da tudi novo nagodbovanje z Magjari jih ne spravi iz pasivitete. — Tega so najbolj veseli — ustavoverni Nemci, in to je dovolj karakteristike. Gališki namestnik in bivši minister tuctsi je jako nevarno zbolel. It »rut thi „Obzor" nam v uvodemn članku od 5. t. m. odgovarja in pravi, da „Bog ih znao, odakle su si Slovenci utuvili u glavu, da Hrvati gledaju nriekim okom na Srbiju", ter zagotavja, da so Hrvati prvi za jugoslovansko idejo delali. Hvala jim za to! Delali so na svojo korist s tem. Ali naj nehajo to, kar kak sodelavec „Zastave" pregreši, celemu Srbstvu očitati. O drugem morda drugi pot. Nij čas pravi. si je poplaknil usta z vinom, potem je pro-glotil in pošlepal z ustnami ... Po pečenki se je razgovoril — ali o čem V O merinosah, katerih je nameroval naročiti si celo čredo, in sicer tako podrobno, s tako nježnostjo in rabši sama unianjšavna imena. Izpivši čašo gorke, kakor vrela voda, kave — (on je nekolikokrat s plakajočim — razdraženim glasom opomnil natakarju, da eo mu včeraj dali kavo — hladno, mrzlo kakor led!) in odgriznivši havansko cigaro s svojimi, žoltimi, krivimi zobmi, je po svojem običaji zadremal k velikej radosti Sanina, ki je začel za tem hoditi nazaj in naprej z ncslišljivimi koraki po mehkej preprogi in premišljeval o tem, kako bode živel z Emo in s kakim poročilom da bode k njej se povrnil ? Polozov se je zbudil, kakor je sam zapazil, pred, kakor navadno, spaval je samo poldrugo uro in izpivši kupico zelterske vode z ledom, da bi proglotil lajše nekaj varenja, ruskega varenja, katero mu je prinesel hišni v tcmno-zelenoj, gotovo „kijevskej" škatli in brez katerega bi on po svojih lastnih besedah živeti ne mogel — se postavi z izbuhnjeuimi očmi pred Sanina in ga vpraša, ali bi ne hotel ž njim igrati „duraka"V Sanin je bil precej pri volji; gotovo se je bal, da bi ne bil Polozov začel govoriti o kljunačih, o žitu, o kurdjuč-kah (repavih kirgizkih in kalmuških ovcah) s žirom. Gospodar in gost — oba sta šla v gostilnico, natakar prinese karte — in igra se začne, se ve da ne za denar. Pri takem nedolžnem početji ju je našla Marija Nikolajevim, vrnivša so od grohnje Lasunske. Glasno so zasmeje, ko stopi v sobo in zagleda karte in razkrito lomberno mizo. Sanin vstane z mesta, ali ona vsklikne: »sedite, igrajte! — Jaz se bom preoblekla in potem pridem k vama" — in zopet otide šu mevši z obleko in zdrgava mej potjo rokavice Ona se je povrnila kmalu. Svojo prejšno imenitno obleko je bila zamenjala s široko svilnato bluzo, lilaste barve z odkritimi, visečimi rokavi. Debela nitkana motvoz je obje mala njeno taljo. Ona sede k možu in po čaka, dokler nij ostal durak, potem mu reče: „Nu, piska, dovolj!" (pri besedi „piska" je pogledal Sanin z začudenjem na njo — ona pa se je veselo nasmehnila, odgovorila s pogledom na njegov pogled in pokazala vse svoje jamičke na lici) — „dovolj; jaz vidim, da se ti dremlje; poljubi roko in odpravi se; midva pa z gospodom Saninom bova se kaj pogovorila v dvojem." — „Spati nočem," izpregovori Folozov, težko dvigaje se s kresla, spravil se pa bom in poljubim roko." Ona mu nastavi svojo dlan in smeje se gleda na Sanina. Tudi Polozov je gledal nanj in otišel ne poslovivši se. — „Nu povejte, povejte," izpregovori s živostjo Marija Nikolajevna sloneča razgoljenimi lakti ob mizo in trkaje z nohti jedne roke ob nohte druge, jo li res, da se ženito?" Izrekši te besede nagne Marija Nikolajevna svojo glavo na stran, da bi še bolj vporno in prerinljivo pogledala Saninu v oči. XXXIV. Prosto gibanje gospe Polozove je bilo na prvi mah Sanina osupnilo, akoravno nij državnika pismo, v katerem se goreče za kri-stijane v orijentu poganja. Dop I SI. tU ('('lovca 4. septmbr. [Izv. dopis.] Sedal imamo Celovčani uze l!> Turkov, mej teini je jeden rodom Srb (inohamedanske vero), štirje so mohamcdanski Bolgari, drugi BO'Ali« jati Hodijo v lastne j obleki, a nikoli brez spremstva domačih naših vojakov. Črni vojaški kruh komis jim ne diši, hote belega kruha in posebno žemlje. Kava in dober tabak jim je nad vse; kuhajo si po lastnej šegi sami. Dnino dobivajo kakor pešci. Tu internirana vodja vstašev crg. Babic in Knežie uživata popolno prostost v mestu in celovškej okolici, stanujeta v privatnih hišah in sta uže na več krajih znana. Knežie, bivM»r» 5. sept. |Izv. dop.] Vest, da so gg. dr. Zamik, dr. Vošnjak, Pfeifur in Jurčič v imenu Slovencev Srbom telegrafovali, vzbudila je tu občno zadovoljstvo, in to v prvej vrsti zato. ker so oni naJe simpatije, z beročimi našimi brati na odločni in na jkonkretnejši način razodeli. Svet naj zve, da nijsmo mevže, niti egoisti, kakor so nekoji Hrvati, nego da smo vsi prepričani, do tU gro za jedno, splošno slovansko stvar: za življenje in čast vseh Slovanov. Ako pa je tako, in to vsak Slovan, ki ve to ime ceniti, in v kojem res še teče slovanska kri, najbolj sam čuti, da jo tam dole boj za občno slovansko stvar, tedaj bi jedino slepota ali pa bedasti in strahopetni sram mogel kojega bodi Slovana zavirati, da ne bi južnim svojim bratom harem svojih simpatij izkazoval v srečnih kakor nesrečnih njihovih položajih. Oni del Hrvatstva, ki zdaj , v najljutejši borbi s Turčinom in vsem azijatskini divjaštvom, junaškim Srbom iz kojih pod (nam nerazumljivih raz- logov) hrbet obrača, zaslužuje po vsej pravici najhujšo obsodbo vseh Slovanov. Sramovati se mora vsak Slovan, ki za svoje boreče brate manj čuti, nego čisto tuji njim narodi, kakor n. pr. Italijani, Francozi in celo" veliki del sebičnih Angležev. Ti „mrzli" patrijotje naj se s finskimi Magjari vred gredo v Azijo solit! Čast torej onim imenovanim Slovencem v Ljubljani, ki so, svoj«} brate slovenske dobro poznavajoč, v njih imenu Černjajevu čestitali! V slabih kakor v dobrih trenotjih bodimo vsi vsem na pomoč! Živela slovanska vzajemnost! iz 08ii«i.i.'5 rub. 4'/2 k- v splošno korist naroda; narodnih šol postrojilo se je 1.242, katere zadostujejo naj-I novejšim terjatvam na polji narodnega obra-; zevanja. Bazen teh stroškov kupili so si kmetje od velikih poljskih posostnikov za svoje krvavo zaslužene denarje nad 0.1 G4 uvolok zemlje za 7.164.000 r. Gmotno stanje narodnih učilnic se je popravljalo ravnomerno tako, kakor se je popravljalo sploh materijalno stan jo kmetstva. Njih število se je povzdignilo na 1.242, ViinnJ<» «1 ■->,»• ▼«». Kaj je z #ti#f Ne \c se še. Iz Belgrada javljajo privatni telegrami, ki pa nijso zanesljivi, da je knez zopet, nagnen bolj k miru, nego nadaljevanju vojne, ter daje bilo v tem smislu več ministerskih posvetovanj. Iz iMvtvflutfffti -c brzojavlja „\V. T." 4. sept.: Ne nabira se tu več za ranjene Srbe. nego sploh za Srbijo Tukajšnjo mestno posojilno društvo je poshilo generala Černjajevu 100.000 rubljev, d;i jih porabi za kar hoče, a 20.000 rubljev za ranjence metropolitu srbskemu. — Černjajev telegrafira sem, da je našel na pozicijah, ki jih je Turkom vzel, obešene srbske mrtvece, opaljene! O fJt:ih~*»f se preko Berlina poroča, da je situvacija tam vojevita. Ministerstvo je z prenienjenjem turškega sultana nezadovoljno. V C*i9°if/vrtfln je mej Turki razširjeno prorokovanje zvezdoglenea umorjenega sultana Abdtil - Azizovega, da bode vhuKl Murat V. samo tri mesece, Hamid za njim pa samo jeden mesec Ker se je prvo izpolnilo, izginil je zvezdogledec, t. j. umorili so ga Ljudstvo turško pa veru.i*' v to pravljico in je zbegano, pa tudi fanatizem se vsled tega širi. Iz Mtimnr* ima „VY. T." 4. sept ta le telegram: Tabor, ki je bil včeraj tukaj na korist Slovanov na Balkanu, vršil se je v Apollo-gledišči in so se ga Pimljani v množnem številu udeleževali kakor tudi mnogi tujci, ki tu žive. Mej taborovanjem se je bral telegram Ga ribald ije v, ki se ostro izreka o turških neusmiljenostih in grozodejstvih, ravno tako je došel priznanjalni telegram od Johna Ilussela. Na taboru so tudi ostro grajali, da je papež v prijateljskoj razmeri s Turkom, dednim sovražnikom krščanstva, in da po svojih organih poživlja katolike v Tuivij, naj ne pomagajo pravoslavnim kri-' ianoin proti sovražnikom Krista. W*.-w*9fn-*t<'M.i',i listi Bismurkovi dobro obrcajo Turčijo ob priliki nastopanja II a-midovega. „Nordd. Allg. Ztg " pravi, da je Turčija Izgubila vse zaupanje, da novi sultan ne daje nobenih poroštev. „Post" pa pravi, da če teh poroštev no bole brž je, rusko turška vojna gotova. At*i{lvi'^i narod je vzdignil svojo besedo proti Turkom, in proti svojej vladi, ki Turke, kristijanc trpinčevu joče in pobijajoče, podpirajo. Na raznih mestih so bili novi tabori, na katerih so prvi možje govorili Povsod se izreka narodova želja, da naj Anglija neha Turčijo podpirati. To gibanje bode najbrž Disraelijevo vlado vrglo. ..#><##/i/ Xru\vu pišejo, da bode v kratkem Gladstone izdal brošuro o bolgarskih zadevah in da bode v njih prav nevsmiljeno bičal turško vlado. Tudi Charles Danvin je pisal srbskemu bil novinec več in se je uže zadosti bavil z ljudmi. „ Prezrl bom kaprice te bogate ba-roninje" je sklenil Sanin sam pri sebi in jej odgovori tako neprisiljeno, kakor ga je ona izpraševala: — ,,Da, ženim se." — „Vzamete inostranko?" — „Da." — „Vi sto se še le nedavno ž njo seznanili? V Frankobrodu V" — „Tako je." — „In kdo je ona V Sinem vedeti V" — ,,0 da. Ona je hči konditorja." Marija Nikolajevim odpre široko svoje oči in vzdigne obrvi. „To je lepo," rečo /. umljivini glasom — „to je čudo. Mislila sem, da BO tako mladi zaročenci, kakor sta vi dva, na Bvetu še ne srečajo. Hči konditorja!" — „To se vam, kakor vidim, čudno zdi," opomni ne brez dostojanstva Sanin; ..ali v prvo jaz nemam tacih predsodkov ..." — „V prvo, to se tudi meni ne zdi čudno," mu seže Marija Nikolajevim v besedo. ,,Jmz sem tudi kmečka hči. A V Da jo bote vzeli!" — „Meni so čudno zdi in veseli me le to, da se človek ne boji ljubiti." — „Ali jo ljubite?" — „Da." — „Alije lepa?1 To vprašanje je Sanina osupnilo . . . Ali odstopiti vendar ne gre. — ,,Vi veste, Marija Nikolajevna," začne on — ,,vsakemu človeku se kaže lice njegove ljube lepše, kakor vseh drugih, ali moja nevesta je — zares lepotica! • — „Istina? Kakega rodu? italijanske.ua ali antičnega?" — „Da; njene Črte so jako pravilne." — „Nemate njenega portreta?" — „Ne." (Taras še fotografij bilo nij. Dagerotipi so se še le začeli razprostirati.) — „Kako jej je ime ?" — ,,Imenujejo jo — Fina." — „ln Vam je ime?" — ,, I >i mi t l-i.j." • — „Po rodu?" — ..PavloviČ." — „Veste kaj," reče nadalje Marija Ni-kolajevna z istim mudljivim glasom — „vi ste se mi vrlo priljubili, Dimitrij Pavlovič! Vi morate biti dober človek! Dajte mi roko! Podiva prijatelja." Ona stisne krepko njegovo roko s svojimi belimi, krepkimi prsti. Njena roka nij bila veliko manjša od njegove — pa veliko toplješa iti gladkeja, mehkejša in Žlvejša. — „Veste kaj mi je prišlo na misel? — „Kaj ?" — „Ne bodete jezni? Ne? Ona je, pravite, vaša nevesta?" nAli je bilo to neogibno potreba?" Sanin se nahinuri. — ,..la/. vas ne razumem Marija Nikolajevim". Marija Nikolajevim se tihoma posmeji, pomaje Z glavo, vrže nazaj na obraz jej padle lase. — „ Za res — on je idealist" izpregovori ona zamišljeno in raztreseno! junak! Pojdite in verujte posle tega ljudem, kateri trdijo, da so idealisti vsi pomrli! Dutjo p rili.) a učenci so se pomnožili na G3.050, funtov na 44.U0G in deklet na 18.95)4. V procentih se to glasi: žole so se pomnožilo za 146%, a učeča se mladina več ko za 132%. Odstotki fantov so 163, dekličev 100. Protestante imajo roeoj učilnic nego grko-unijati, da si je prvo nase ljenje ljulj mnogobrojno, nego drugo. Židovsko ljudstvo pa ima samo (i šol sploh, tako, daje odstotek pri 371.920 židovskih prebivalcih jako nial, kar se mora objasniti s tem, da Židi še največ obrazujejo se v svojih domačih, ne obščih Šolah. I o obrazovanje je se ve da primitivno in skoraj le verske vrste, kar pospešuje osaniljenje Židov, in sovraštvo do vsega, kar nij židovskega. Le na ta način se je poljsko židovstvo moglo ohraniti tako originalno, le na ba način je moglo pravoslavno naseljenju z grko-unijati vkup, počutiti v sebi tako velikansko srd, ka-koršna je globoko ukoreninjena in na Široku razširjena mej prebivalci rusko-poljskih gubernij. In da naša vlada na vse sile dela proti temu osamljenju, se samo ob sebi razumejo; ruski kategorizem na Poljskem oziroma židovstva mora vsak pameten človek odobriti; ker on pospešuje veliko kulturno delo, katero bi inače ne imelo nobenega teka, bilo bi zastonj. Na jedno šolo vsacega veroizpovedanja prebivalcev v rusko-poljskem kraji istega vero izpovedanja pride sledeče: a) pravoslavnega 661 preb. b) grko-unijatskega bOli preb. c) rini-sko-katoliškega 2.771 preb. in d) židovskega 61,5)88 prebivalcev. Za denes dovelj. Omenjam še samo tla je narodno obrazovanje v veliki j Rusiji sturilo še bolj velikanske korake na bolje, nego je vidno iz poročauih številk za poljsko carstvo. Ravno tako bi bilo lepo, da bi se podobne številko malo bolj pomnile pri vas, nego se pomnijo, da bi se ne vpraševalo v prihodnje: „Kaj pa, ima llusija kaj ljudskih sol V' Čudno, pa je istina. F, M. Št Domače stvari. — („Slovenski Narod") je bil včeraj zopet od c. kr. drž. pravdnika konfisciran zarad nadaljevanja članka „Ljudske šole in pravna vprašanja v njih" (1L). — Nij nam mogočo vedeti, ob katero besedo baš se jo g. drž. pravilnik i/podtaknil, sicer bi jo bili gotovo izbrisali. Dajte nam rajši cenzuro ! — (Konfisciran; jo bil tudi zadnji „Slovence". — („Slove nija".) Pogajanje banke „Slovenije" z banko „Slavijo" se je razbilo, ker baje „Slavija" nij hotela vsega sprejeti kakor je. — (Grofa Antona Auersperga) je v Gradci mi tud zadel, umrl nij, a nič ne govori, da si mu je malo odleglo. — (O poz o ruje ni o) čitatelje po deželi na denašnje „poslano" iz Idrije, ker je ono, kur se tam poroča posnemanja vredno. Povsod naj bi kdo kaj jednacega sprožil. Naša narodna duhovščina bode tu krščansko in slovansko počenjanje gotovo podpirala. (Uboj.) V Prežganji pri Zgornjej Šiški je 1. t. in. ubil hlapec Gregor Stergar svojega tovariši, ko sta kosila, s polenom. Ubijalec je bil na pol prismojen. 1'bil ga je iz maščevanja. Razne vesti * (Difteritis) silno razsaje v Krušici, občini prejšnje granice. Ljudij je vseh skupaj 1807, a 200 otrok je uže umorila ta grozovita bolezen. Zdravnikov jim manjka. Na pol mrtva detca nosijo v Pelo Cerkev (\Veisskir-clien) in tako z njimi tudi prenose difteritis v druge kraje. * (Ognja) v olarni I Jurija nko vej v Pragi še zdaj nij SO ugasili. Deset dnij po požaru je nekov precej silen veter zopet vzbudil plamen, in morali so še jedenkrat gasiti. • * (Angleška vojskuj je slabo organizirana in za drugimi zaostala, kakor je videti iz spisa Johna llolinsa, angleškega poslanika. Torej se Angležev Rusija ne bode imela več bati tako kot nekdaj. Druge države so napredovale, Anglija pa je tudi v načinu nabiranja vojakov konservativna ostala. '"" (Laponci) jeinljo vedno male otroke soboj, Kadar ido v cerkev. Tam napravi oče detetu iz snega postelj,jo založi s kožuliovino in dobro zavitega sinka dene v njo. Mej božjo slu/bo varuje dete domači pes. Cesto-krat se prigodi, da v tem, ko roditelji siušajo božjo besedo, pred cerkvijo kriči :J0 do 40 takovih otrok. * (Železnice na Kitajskem) z veseljem ljudstvo pozdravlja, kot praktične naprave; a hudi sovražniki vsemu napredku: mandarini, (uradniki) se boje, da bi so na ta način njihove okrutnosti prinesle na javnost. I9«*.*lift II4». Podpisana si usojata naznanjati slavnemu ! idrijskemu prebivalstvu, da se bode v petek, na Marijin praznik, zjutraj ob Val), uri brala slovesna sv. maša za srečno kristi-jansko zmago nad divjim Turkom. Ker sta podpisana po darežljivosti, blago-. duŠnOBti idrijskih prebivalcev za ta blagi na-! men nabrala višjo svoto, nego je bilo pričako-1 vati, naznanjata dalje, da bosta ostali denar I z a ranjene na jugoslovanskem b o-;jišči odposlala, ter izrekata v imenu trpečih slovanskih bratov svojo najtoplejšo zahvalo vsim I p. n. darovateljem, i V Idriji dne 5. sept. 1876. I Fr. Stajer, Štefan Lapajne, btutl. j ur. stud. J ur, * u* i-u v jLJii4»Mwm ud i. do 6, leuteinbrAt Ivan Sirca, 37 I , v bolu ci, na hrbtnega mozga atrofiji. — France 1'irnian, f2 1., v bolnici na utrpnenji srca. — Ivanka Kilar, kovačev otrok, 3 uucs, na ćr«.vnem kataru, — Ivan Šubirnik, drvarja Otrok, i m , za atrofijo, — Lovrooo Kumara, krojtUk mojster, bo I., /u mizico. - Ivan Šuštersie, d-lavec, 62 i., v boimci, zu r.ikoiii. — LLša Kannukar, t>8 1., v bolnici, i a Orevneill k tam. — l\an lirezuik, dninar, 25 L v boluiol, za joti ko. — Boštjan IJorgant, 10 1., v bolnici, na ćrovntiu kataru. — li-n-zija Kotu,k, naukoudukterja soproga, 00 1, na sr5ut>J vodenici. — koruza 5 gold. 40 kr.; krompir 100 kilogramov 4 gld. — kr.; — fižol hektoliter B gld. — kr.; masla kilogram — gl. 94 kr.; — uiaat — gld. 85 kr.; — šp«-ti frišen — gld. titi kr.; — speli povojoa — gid. 75 kr.; jajco poJ1;, kr.; — mleka ilter 8 kr.; govednine kilogram 50 kr.; — teletrune 48 kr.; svinj.-tko LUL-no f.8 kr;— sena 100 kilogramov 2 gld. kr.; — slame 2 gold. 07 kr.; — drva trda 4 kv, metrov H gold. — kr.; — molika 5 gld. — kr. Hiša na prodaj. I 1 i — i• sit. SJ-i z dvema nadstropjema v gle^ dališčinih ulicah v Ljubljani ao ii prosto roke proda. Le-ta stoji na najlepšem in najživahmjšom prostoru mesta, t. k zvezdnega drevoreda in je v najboljšem stanji, k< r je bila pred malo leti priročno in lično popravljena. Več o tem se izve ravno tam v prvem nadstropji. (274—3) Pianino za salon, piav novo, vrlo krasno izde'ano, ki ima lep in močan glas, amerikanske sisteme (se povprečnimi strunami) iz ponarejenega ebeuovrga lesa in vsimi železnimi znpoi kaiui, daje. za primerno ceno na prodaj jedini na Kranjskem (273-2) Avg. Rumpelj, izdelovalec klavirov na dunajske cesti, 8t. 01 v Fioblicbovej hiši. Janez Ticic prodaja Italtor pri razprodaji « lal»ri*ko cono na bc>lo in drobno mnogo-vrsino It rama i*» It o in t>o*|MMl«ko blago. (10) S Bankina hiša i»76—«) t Aleks. Suchanek-a v Brnu i provzuma pod ngoilnimi pogoji I agente -mc I M za razprodajo polic za srečke ali loze z vlečenimi 1860mi in 1839mi sreekinimi serijami. se jem jo v Stanovanje in brano pod ugodnimi pogoji v m ko uradniško rodbino. Natančneje se iz\e iz prijaznosti pri oprav-niatvu „Slov. Naroda". (27.'-—3) 8. septembra : < ■ . r : Caioll iz Trsta. — Ilirsch iz Reke, 1'reno iz Notranjskega. — (inliotišek z Tolmina. — Perz iz Dunaja, tri -; De'kleva iz Slavine. — Rnžička Is Varaždu a — Vame iz Krškega, — Leb iz Trsta. Katran iz Maribora. — VViuter bs Uradoa. — C.ero iz trstu. — VVuesllof iz Gorice. 1 ii • • j: i'rizi iz Truta, — Mosser iz Morima. — Baohiuan i it i unaja, — Leroh iz Laškega. — VVeim r iz Dunaja. Los-Agenten! Ein iilteres, hestrenonnnir'e.s liankh .us suclit fllr allo Orte, \vo es nocli nloht < d r ungoidig'nd vertreten iat, floisHge und noliila l'ersoneii mit i\ r A.gĐTitUr fllr (len Verknnf von Loscn und Stautspap■'. ren geg mi monat-H 1 o Rutensaftlungen, su bitiaumt. — Dio 1>' diiigun-ni sind BOWObl fllr đlfl Agcmten, Bis auch t tir da.1 Publikuu) sebi* giiiiHtig. — ]J(d ontsprcobendeia Fleisae (*ewtthrt dio Agentur viri n te'egr:tično pun či*t».) Kiotni »uz ilolg v ban kovu) b * U g d. 65 kr. l. ii»uj tliž. ito g v sr< bru 09 Do lHliO diž posojilo 112 — Akcije narodna baiike 85a — Kredi no nkeijo 145 fiO London 121 80 Napol. 69Vi C. i. c« kini 6 JS1 Srebro 101 05 . v Ljubljani G. septembra t. 1, FienioN Lektoliter 8 gld, 45 kr.; — rož 6 gld. 50 kl.; — jiću.cti 4 k <> tlilOl'itilcoJ <*<'iii. Jedino ](i pri (j"3—21) imiihrlvl PIccolI, lekarju, na dunčtfakttf ctsti v Izubijani. v> ^ w< »