Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po ceniku. Izhaja vsak petek popoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedež uredništva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje. Štev. Ljubljana, dne 30. majft 1034. II. leto. Posamezna Številka stane 1*25 D!». Poštnina platana v goto vin5. Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije Naš boi. Kaj hočemo? V vsakem boju se je tretia najprej vprašati, kakšen namen ima boj v temelju. Za socialiste je to vprašanje jasno. Socialisti hočemo pametno in pravično človeško družbo, v kateri naj pride do veljave svoboda, bratstvo in enakost članov človeške družbe. To je glavna ali maksimalna zahteva socialističnega gibanja in logična posledica Marksovih naukov. Poleg lega maksimalnega programa pa imamo v stadiju razvoja te družbe tudi minimalne zahteve kakor aa primer politična svoboda, enakosl pred zakonom, socialnopolitična zakonodaja, preskrba za brezposelnost, onemoglost itd. Vse te zahteve so poleg maksimalne zahteve v pokretu važna vprašanja, ki jih pokret ue sme prezirati oziroma omalovaževati. Samo ob sebi naslane vprašanje, kdo pa vzdržuje in pospešuje današnje politične in gospodarske razmre, v katerih se tako ošabno, da celo predrzno šopiri kapitalizem? Ali niso to vse meščanske stranke, ali niso to rumene strokovne organizacije, ali niso to vsi tisti zli duhovi, ki odvračajo delavstvo od skupnega boja, ki hočejo,- da se naj delavstvo med sabo kolje in mesari kakor stekla zverina? Zdi se nam, da o tem nihče ne dvomi in da ne dvomijo niti tisti organizmi in delavstvu sovražni elementi, ki so doslej tako delali in da je delavstvo na celi črti prepričano, da brez delavske solidarnosti ni 'boja in ne uspeha. Proti komu naj torej naperimo boj? Naš boj moramo naperiti proti vsem meščanskim strankam, ki zagovarjajo kapitalistično družbo, ki hočejo obdržali delovne sloje v sužnosti in jih v ta namen goljufajo, pa tudi proti vsem tistim strankam in organizacijam, ki meščanske stranke s svojim razdiralnim delom med delavstvom za razne usluge od meščanskih strank podpirajo. V tem boju torej ni kompromisa; uaj socialisti sodelujejo v občinah, v parlamentih ali kjerkoli, v političnem boju mora socialistična stranka ostati vedno ofenzivna, vedno agresivna, ker to leži v njenem programu in nje naravi. Boj, ki ga vodi socialistična stranka ni boj za privilegije, marveč je boj za napredek in pravice. Najpomembnejši meščanski stranki v Sloveniji sta demokratska in klerikalna, ki tekmujeta med seboj. Obe sta izrečno meščanski in obe zagovarjata sedanji družabni red. Bistvene razlike med njima ni druge, kakor da je klerikalna precej močna, dočim je demokratska slabotna. Obe sta neizprosni sovražnici delovnega razreda, ker sta pač plod kapitalistične mentalitete brez višjega poleta. In tu zopet nastane novo vprašanje, kateri teh dveh strank sme socialistični pokret zavzemati prijazneje stališče v svojem boju. Že iz navedenega je jasno, da so meščanske stranke po svoji naravi v temelju nasprotne postulatom in programu socialističnega delavstva. Zakaj bi torej gojili večjo simpatijo proti tej ali oni stranki teh kapitalističnih zagovornikov, če pa ni v njih nič zdravega jedra, če tišče in drve nazaj v reakcijo in izvajajo v dosego svojih namenov najbrutalnejši terorizem? Zgodovina nas sicer uči, da je liberalizem drugod bil nekak predhodnik socialističnega pok reta, ker je uvajal nekaj svoboščin in ker je negoval kulturni napredek. Toda o naših demokratih, ki so nekako istovrstniki nekdanjega liberalizma, to ne velja. Demokrati pri nas še niso nikdar prišli z inicijativo, da se to ali ono v interesu napredka napravi ter apelira na javnost, marveč so vedno nastavljali le pasti ter skušali na škodo drugih strank izsiliti koncesije in ugodnosti za svoje stranke. Nikdar še nismo doživeli tega, da bi bil slovenski demokratizem prišel z inicijativaini in problemi, o katerih bi lahko pametni ljudje trdili, da pomenijo tendenco po napredku, demokraciji in ozdravljenju političnih in socialuih razmer. To je črna točka demokratizma pri nas. Klerikalizem je po svoji naravi re-akcionaien element družbe, o katerem m jo delavstvo že dovelj na jasnem. Zdi av socialističen pokret torej ne more ravnati drugače, kakor da vodi svoj boj v javnosti in v najrazličnejših korporacijah, kamor ga je poslala volja delovnega ljudstva, z vso energijo in dosledno proti vsem meščanskim strankam, rumenim organizacijam in izdajalcem nad delavsko solidarnostjo, ki se bore proti socialističnemu pokretu, proti preuredbi družbe ali proti temu, da bi se proletariat in socialistični svet združil in združeno vodil boj za preureditev človeške družbe. Socialistični pokret mora biti neodvisen pa se bo ojačil, zato je potrebna fronta socialistov na eni strani in kapitalističnih hlapcev na drugi strani. Končno še poudarimo, da naš boj ne gre proti Žerjavu ali Korošcu, ne proti Bernotu ali Lemežu, ker se socia-' ližem ne bojuje proti osebam ali za osebe, marveč proti sistemu. Ako obglaviš osebo, ako jo onemogočiš, s tem še nisi dosegel prav nič; gre nam za novi svetovni nazor, zato mora iti tudi ves naš boj proti sedanjim nazorom, to je proti tistim duševnim grupacijam, ki našemu boju nasprotujejo ali ga ovirajo. krone nazdravita zbranim industrialcem, ki so »tako potrebni posebne zaščite.« — 1 Minister za trgovino in industrijo je samostojni demokrat dr. Hinko Križman. Temu gospodu doslej še ni bilo usojeno, da bi ob ponovnem vstopu v vlado govoril svoj »inauguracijski; govor. Zato je porabil priliko, ki se mu je nudila v Skopi,ju. Govoril je seveda tako, kakor more pač delavstvo pričakovati od predstavnika meščanske stranke. Za uvod si je postavil bombastičen, gostobeseden motto: Enake pravice, euake dolžnosti in enaka bremena za vse pokrajine in za vse državljane naše države. Svobodno polje za vsako energijo našega nacionalnega življenja; prosto polje vsakemu koristnemu in častnemu delu! Lep motto! Nato pa je pritrjeval upravičenim zahtevam gospodarskih krogov po gospodarskem svetu, po ureditvi železniških tarifov, prometu, po upostavitvi blagovnih in drugih borz. Višek svojega govora pa je dosegel v naznanilu, ria je zahteval od ministra za socialno politiko, da suspendira do nadaljnega zakonsko obveznost delodajalcev, da grade za svoje nameščence in delavce stanovanjske hiše. Vse to seveda v znamenju enakih pravic! Mar nima delavec tudi pravice, da za koristno in častno delo« dobi kotiček za počitek! — Kaj razume minister trgovine enake pravice samo, v kolikor se tičejo industrialcev, ne da bi upošteval, da je tudi delavec enakovreden član človeške družbe. In, po zakonu o stanovanji . normirana obveznost, da morajo graditi industrijalei stanovanjske hiše , je — dasi sila skromno — uveljavila delavcem pravico, da imajo torej tudi oni in ne samo podjetnik pravico, da jih varuje streha pred dežjem in mrazom. Pa, minister dr. Križman je ob geslu enaka pravica za vse* renomi-ral pri delodajalcih, žel pri njih uspehe s tem, ko je naznanil: moje delo gre za tem, da se odpravijo socialno-politične pridobitve delavskega razreda. Brez enkete, brez pomisleka je to dosegel minister dr. Križman. 2e itak nezadostno stavbeno gibanje bo sedaj popolnoma počivalo, v delavskih vrstah pa bo še bolj razsajala jetika, naraščala umrljivost in povečala se bo beda delavskega razreda. Bedi in pomanjkanju je dovolil minister za trgovino dr. Križman svobodno polje za njeno energijo v upropaščanju nacionalnega življenja«. Brez enkete pa, pravi minister m trgovino in industrijo, ne bi mogel zavreti nezaslišanih, oderuških bančnih obresti. Bančne obresti zavirajo danes industriji vsakršno obratovanje, vsakršno produktivno udejstvovanje. In, bančne obresti v današnji izmeri so v resnici krive industrijskemu zastoju in gospodarskemu propadu. Vendar pa bi znala remedura v tej smeri oškoditi interese bankirjev, delničarjev, zato je pod geslom, enake dolžnosti in pravice za vse, v tem pogledu obljubil le enketo, mesto da bi bil že rabil oster in nabru-šen nož. — Z bankirji bo še enketiral, delavcem pa je dekretiral: pravico imaš, da živiš, nimaš pa pravice, da živiš človeško življenje. Vse to v znamenju: enake pravice za vse! Benedikt Kautsky. Gospodarski problemi sedanjosti. (Nadaljevanje.) Enake pravice, enake dollnostl. Vsaj je danes še vedno nezmanjšana denarna kriza. Vsaj še zastaja dnevno produktivno življenje in dolga je še pot do urejenega železniškega prometa, do rednega upravnega poslovanja itd. v naši državi. — Kapitalistični razred ima vso oblast v zemlji, pa vlada vsepovsod tak nered, da sklicuje gospodarske konference, ki izzvene v resolucijah v glasen protest proti nesposobnosti in nezmožnosti državnih krmarjev. Pravijo, da je dobila gospodarska konferenca v Skoplju poseben sijaj s tem, da sta jo posetila trgovinski in finančni minister. Umevno, da sta dobila oba ministra na konferenci besedo, da kot predstavnika vlade in zaupnika Naša nadebudna« industrija, >so-lidna- trgovina in gospodarski krogi so prirediti začetkom maja v Skoplju gospodarsko konferenco. V ^ Skoplju zato, da upoznajo vsi tamošnje razmere, da prouče teren za eksploatacijo i tamošnjega ljudstva in afirmirajo enotnost delodajalskega interesa v državi. — V Skoplje so romali centralistično, federalistično, avtonomistično, klerikalno, pravoslavno itd. navdahnjeni industn-jalci, zavedajoč se, da dobiček, profit ue pozna političnih mej, zavedajoč se, da je kar dobro in prav, če je možnost udejstvovanja čim večja in čim širša. Gospodarsko konferenco so namenili perečim gospodarskim vprašanjem in nerešenim gospodarskim problemom. In, kakor pri tem, je tudi pri mnogih drugih vzgledih. Vsi dokazujejo, da ni nepotrebno igračkanje in ne dolgočasno pričkanje, če vodimo zopet in zopet diskusije o tem ali onem predmetu. Delavstvo se (mora takih diskusij udeleževati, in skušati, da se z diskusijo uči. Ne uči le v svvho znanstvene izobrazbe, marveč, ker je teoretično spoznanje najboljše orožje in najboljša oprema za praktični dnevni boj. Važnost teorije pa bomo najbolj jasno uvideli, če jo obrazložimo na praktičnem vzgledu. Kdor se bavi danes s političnimi in gospodarskimi vprašanji, ve, da vplivajo na politiko socialne demokracije in razrednih strokovnih organizacij kar najmočnejše Marksove teorije. Manj pa so poznane to rije' same. To pa vsled tega, ker ni enostavno niti lahko, upoznati te teorije. Kljub vsem poizkusom, obrazložiti Marksove nazore v priljudnih knjigah, nismo dosegli s tem delom posebnih uspehov. Marles je namreč prodrl do poslednjih vzrokov gospodarskih razmer, zato operira mnogo z abstraktnimi pojmi, ki se zelo razlikujejo od dejanske resničnosti. Poleg tega jc preiskal Marks obsežno polje, to pa more delavec, ki ima dnevno le malo ur časa za duševno delo, le težko obvladati. Zelo lahko je zato mogoče, da se razširijo med delavstvom nauki, ki so navidezno veliko enostavnejši in razumljivejši, ker se naslanjajo na pojave in dogodke vsakdanjega življenja. Tudi tukaj opozarjamo na vzgled iz prirodoslovna, da pokažemo, kako površno je naziranje, da mora podati teorija brezpogojno tako sliko, ki je slična zunanjim pojavom. C.e razmišljamo prirodo- slovno teorijo o molekulih ah atomih, vidimo, da govori teorija o samih ne-prijemljivih stvareh. V teh teorijah ne dobimo nobene slike otipljive resničnosti, marveč samo poizkuse, pojasniti njene pojave, obrazložiti vzroke in zakone njenih izprememb in razvoja. Priznati moramo, da je prirodoslovna veda, kljub težkemu miselnemu delu in četudi navidezno neumljiva, vendar zelq praktično vplivala na razvoj človeškega rodu in na pot njegove zgodovine. Brez >sive« teorije bi moderna medicina ne mogla iznajti zdravstvenih pripomočkov, podaljšati človeškega življenja, brez »sive« teorije bi ne bili nastali moderni stroji in aparati, brez nje bi človek ne letal po zraku in se ne vozil pod vodo. cim pa priznavamo v prirodoslov-ju te praktične posledice kot samoob-sebi umevne, smatramo, da je teorija v gospodarskih vprašanjih za prakso nepotrebna. Toda tudi tukaj moramo prav energično zavrniti zahtevke čistih praktikov in tudi tukaj smemo brez ošabnosti reči, da so dali praktični uspehi več ali manj prav teoretiku. In tam, kjer se je teoretik motil, ni tega zakrivilo teoretično razmišljanje, marveč teoretik sam, ki je gradil bodisi na napačnih temeljih, ali pa napačno sklepal iz pravilnih dejstev. Kadar čitamo torej take teorije, ne potisnimo jih prezirljivo proč, marveč poizkusimo najti pogreške, ki tiče v takih teorijah. — ■l.b._[■ “ m * ■ » * » “* ^ i*i*r j*ir I Pripravljajte se za občinske volitve« V prihodnijh mesecih se bodo vršile v Sloveniji občinske volitve. Nasprotne stranke se pridno pripravljajo, razvijajo že danek živahno agitacijo, da dobe občine v roke, obdrže v njih popolno oblast in onemogočijo povsod »kvarni vplive delavskega razreda. Delavstvo v vprašanju občinskih volitev ne sme držati rok križem in ne sme pustiti, da bodo ostali v občinskem gospodarstvu brez vpliva. Naj se delavstvo povsod vpraša: kaj so napravili trebušni, liberalni, klerikalni župani za delavski razred. Delavstvo se mora zavedati: občine, ki imajo za župane gostilničarje, trgovce in druge take ljudi, gledajo le, da ti bogati posestniki, trgovci, kar najmanj prispevajo k občinskim stroškom in kjer morejo, izrabijo občino v svoj prid in v prid svojih najožjih pristašev. Za delavca se ti ljudje ne brigajo! Danes navajamo samo en primer, kako so ti ljudje napram delavcem razpoloženi. V neki občini na Dolenjskem je prosil delavec z veliko druži- no, da ga sprejmejo v domovinsko zvezo. Župan, ki nosi seveda zlato ket-110«, je to prošnjo odbil in utemeljil: Še tega bi bilo treba! Beračev pa res ne bomo sprejemali, potem jih bo morala pa občina rediti. Delavec, ki je prošnjo vloži, hodi s celo svojo družino v dnino, se trudi od jutra do večera za slabo in nezadostno mezdo, župan pa smatra, da je ta delavec manj vreden. — Takih vzgledov bi navedli lahko cele knjige! Vsak občinar ima enako pravico, da pošlje v občinski odbor onega, ki mu zaupa. Najbogatejši veleposestnik, kakor tudi najrevnejši dninar. Zato zavisi sedaj samo od delavcev, če bodo volili v občinske odbore svoje ljudi in ne bodo nasedli meščanskim agitatorjem. Dolžnost vseh naših sodrugov je, da pojasnijo svojim znancem: delavce mora tudi za občinske volitve združiti močan in jak rdeč veletok! Pripravljajte se za občinske volitve! PoiitKni pregled. Stanovanjska mizerlja v celjski okolici. Pomanjkanje stanovanj občutimo najhujše v celjski okolici. Uničevanje delavskih stanovanj je na dnevnem redu. Stanovanjski urad je v območju mesta vsaj deloma na svojem mestu. Ima svoj aparat, ki nadzoruje vsakovrstno gibanje najemnikov in hišnih lastnikov, pa se je že vendar v tem območju uničilo preko 60 delavskih stanovanj. Mnogo slabše izgleda daljši okoliš, ki stoji pod stanovanjsko oblastjo okrajnega glavarstva. Ta oblast nima nobene evidence. Mnogo je praznili stanovanj, pa ni nikogar, ki bi vse to nadzoroval. Okrajno glavarstvo kot stanovanjska oblast, opravlja te posle tako mimogrede. Ljudje, ki se obračajo na to oblast, napravljajo po večkrat pota zastonj. Kve-čem, da postane tisti gospod, ki vodi stanovanjske posle nervozen vsled raznovrstnega dela, ki ga ima opravljati. Misli si, da je najboljše opravljeno, če v syoji nervoznosti ljudi nahruli, da si sploh več ne upajo prihajati vprašat, če se jim bo kednj kakšno stanovanje dodelilo. Posestniki praznin stanovanj, v katerih je poprej stanovalo delavstvo, istih sploh več ne spremljajo v stanovanje, če pa že, potem se pa zahteva od njih velikanski tribut. Zavezati se morajo, da bodo brezplačno delali mi polju in na ta način odslužili stanovanje. Hišni lastniki se poskušajo zmirom v, večjem številu iznebiti najemnikov potom sodnljske odpovedi. Delavec najemnik, ki je celi dan trdo zaposlen, se v mnogih slučajih ne briga za to. da bi napravil kakšne korake, pri sodniji ga kontumacirajo, in lepega dne ga postavijo na cesto. Znani so nam značilni slučaji. V Zg. Hudinji ima gpa. Jesenko. soproga dr. Jesenka, znanega in popularnega zdravnika posestvo, na katerem se nahaja velika opekama, katera jo tudi njena last. Na posestvu se nahaja več malih pol leseuin bajtic. Odpovedala je sodnijsko stanovanje delavcu Ve-lenšku Ivanu. Komaj j« bil naveden* deložiran je ta blagohotna gospa pustila hišo podreti, da bi ji ja — ne trebalo dati komu v najem. Pripomniti še moramo, da je žena omenjenega delavca pri milostivi gospe Jeseuko zaposlena in da jo je sedaj odpustila, baje tako dolgo, da si bo našla drugo stanovanje. To pa še ni dovelj, ona namerava še nadaljni dve delavski stanovanji uničiti na ta način, da hoče spraviti eno stranko v neki hlev in eno drugo v neko drvarnico. Iz teh stanovanj si hoče napraviti zase prostore, ker so ji baje pisarne premajhne, akoravno ima v mestu krasno stanovanje. Vsega tega stanovanjska oblast nič ne vidi. Vsled tega si predrzne navedena gospa na ta način postopati s slovenskimi sužnji. Delavec, ki je bil deložiran ima že četrti teden svojo pohištvo na travniku pod drevesom, kjer tudi s svojimi otroci prenočuje. To je dalo hišnim lastnikom povod na mišljenje, da je zakon o zaščiti najemnikov ukinjen in, da se lahko z najemniki začne na ta način postopati. Ni čuda, da se je prijela najemnikov, kateri so sami delavci v tem kraju cela panika, da bodo lepega dne ležali vsi na cesti. Zahtevamo od merodajnih oblasti, da napravijo z malomarnim poslovanjem enkrat konec in da se ne prepušča stanovanjske najemnike na lastno pest svoji usodi. Praktično krščanstvo. Minuli teden so imeli mariborski industrijalci shod, na katerem so raz-motrivali svoje težnje, kako bi bilo mogoče pri najnižjih stroških 'doseči najvišje profite. Bavili so se tudi z vprašanjem dela ob praznikih. Papež je namreč napravil veliko zmešnjavo s tem, da je navidezno nekatere cerkvene praznike razveljavil, d oči m jih ljudstvo še vedno iz navade praznuje. Seveda papež ni naravnost prepovedal teli starih katoliških praznikov posvečevati, marveč je dal vsakomur na prosto, če jih hoče praznovati. To pu je povzročilo zmešnjavo zlasti v industriji. Nekatera podjetja ob gotovih praznikih počivajo, druga zopel delajo. ‘Katoliški industrijalci se niso mogli zediniti glede različnih praznikov in tako je prišlo na shodu mariborskih industrijalcev, da je gordijski vozel, presekal jud Rosenberg. Rosen-berg je predlagal, naj se vsi prazniki razen nedelj in prvega decembra — »puste. Tn glej zlomka: industrijalci so ta judovski predlog soglasno sprejeli Če ne bi bilo gospoda Rosenberga, kdo ve, koliko časa bi se prepirali za več ali manj pomembne praznike. In zares: Zid je to najlažje storil, ki ni v sorodstvu s katoliškimi prazniki. Na drugi strani pa g. Rosenberg ni pozabil na svoj jugoslovanski patriotizem, da je pri vsej svoji kapitalistični tesnosrčnosti konce-diral kralju, kar je kraljevega in to je 1 december kot državni praznik. — G. Rosenberg je industrijalec in trgovec, je silno bogat, toda hiše le ni imel svoje in je stanoval v tuji. Zato je bil ‘pozvan, da zida. On pa, da se temu izogne, lmjd na Dunaj in sedaj se raje vozi gor in dol, kakor da bi zidal. Kljub temu je dober jugoslovanski patrijot! Če misli Rosenberg ua praznik 1. decembra delavce plačati, ali pa naj oni njegov patriotizem plačajo, se ne ve. Vsekiikor pa je Rosenberg popravil, kar je papež pokvaril — on je napravil kratek proces z vsemi prazniki. In to je karakteristično za sodobni kapitalizem. On si zna napraviti pot in vse ovire odstraniti. Kaj bodo rekli delavci k temu sklepu ne vem, ker jih g. Rosenberg ni vprašal, če soglašajo s lem sklepom. Končno sem pa radoveden, kaj porečejo pobožni gospodje — klerikalci. Dva tabora korajinili fantov. Nisem bil nikdar ne pretepač, ne zmerjač, ampak ie miroijuoen opazovalec. V ljudsko solo sem nekoč uodil precej visoko v hribih, in že otroci so imeli navado, da smo se združevali v skupine kakor danes demokrati iu klerikalci. Napele razmere, katerih vzrokov pravzaprav ni poznala ne la ne ona sHupina, so zavajale v prepire psovanje in pretepe; če je O roga imel srečo v takin bojih, se je smejal ioneiu zasmehoval s svojo skupino nasprotni ko, ce je zagospodaril ione, so zbežali urogovci za vogale »us ali za grmovje ter zmerjali, metali Kamenje in se na vse prelege po kranjsko prmušali. Taka j« inia naša vaška politična vzgoja, laka je bila vzgoja klerikalcev in demokratov. Kdor zmaga se smeje iu zmerja nasprotnik tl, kdor podleže, dela prav isto. Zmagovalec uživa sadove svoje slave in zmerja, premaganec zmerja in se jezi — to je modrost naših meščanov. tklgoduev parlamenta. Kljub vsemi zatrjevanju opozicije, ua ima ona večino' je kralj poveril vlado zopet Pasiču, kij se je v. pondeljek v nespremenjeni tor-" mi, čisto korajžno predstavila parlameu tu. V parlamentu samem je bil velik hrušč in trušč. Opozicijski blok je bil strašno razburjen. Rjoveli so tigri, ki ili so Turki, po mizah in pultih so razbijali Radičevci. Pašič pa je lepo čakal, ktdaj bo kdo zaklical: živela repubL^a ali kako tako »pregrešno« reč. Iu res! Tudi lake vzklike je bilo — joj — slišati v parlamentu. Zalo pa je Pašič hitro odjadral v dvor in: odgoditev parlamenta je bila kazen za neposlušne par-1; menlurce. i'ariameni je preu odgotld-vijo verificiral še vse Radičeve mandate. Radičevci so položili zakletvu kralju iu ustavu, ker pa jih je Pašič tako gi do potegnil, pravijo Radičevci, da so držali pri prisegi ligo v žepu. Sedanja vlada nima večine. Vendar to Pašiča ne skrbi, vsaj on pozna, kakšen je naš parlament. V našem parlamentu ni grupacije po političnih, gospodarskih programih. Ustvarjajo se ad hoc koalicije, ki jih vežejo enostavne, interesov delov ga ljudstva ne upoštevajoče pogodbe dotlej, dokler se ne pokaže eni ali drugi pogodbeni stranki prilika za mgodnej'o«. k. pčijo. Nenaravnega parlamentarnega stanja bi najbrže tudi Frica Adlerja u-i-čin ne ozdravil, ker bi se Pašičevih me-U’d poslužili tudi Korošec, Davidovi':, Sppho, najbolj pa sam ltadič, samo, Se bi se jim za to nudila prilika. " Pašič ima sedaj časa dovelj, da sklene tako kupčijsko pogodbo do oktobra iu ojači »nacionalni« blok. Ko traži pare, bo vprašal, in s.vi trebamo pare, bodo odgovorili opozicionalci. Krotki pa bodo portali poslanci, vsaj jim je za omeh-čanje njihove bojevitosti in prepričanja dnevnice odtegnil. Kako je v Nemčiji. Novo izvoljen', parlament je imel prvo sejo, ki je končala ob vpitju, razgrajanju in prepeva- nju. Demisionirala je vlada, sedaj se vrše pogajanja za sestavo nove vlade in prihodnji dnevi bodo pokazali, če je upati na,uspeh. Nacionalisti odklanjajo reparacijski program, silijo v osprodje Tjrpitza, torej same stvari, ki ne obetajo boljših dni delovnemu ljudstvu - Predsednik nemškega parlamenta. Kot najmočnejša republikanska stranka bo predlagala socialno - demokratična stranka sodruga Lobeja za predsednika. Otvoritev italijanskega parlamenta. Slovesno in pompozno, Kakor st* m fašiste spodobi, so otvorili 24. maja novoizvoljeni parlament, v neueijsiu kočiji se je pripeljal k otvoritvi tudi kralj -s kraljico in ostalo lamilijo, prečital napisani govor, ki je vseboval nastopne misli: nadaljevanje pohvalne iašistov- ske vlade v notranji, in nadaljevanje fašistovske miroljubnosti v zunanji politiki. Za to pa ojačenje armade, mornarice in zrn« op lovstva, utede kom en-cije z Jugoslavijo pa je vedet kralj pove-taati: Konvencije nam oouo omogočile z tnašimi sosedi aktivno in prijateljsko (skupno delovanje, čigar blagodejne jučinke bo občutita vsa podonavska iu balkanska Evropa. Socialisii se tega otvoritvenega teatra niso udeležili. Horriotov apr! na inozemstvo. V listu »Information* je naslovil Herriot na inozemstvo nekak apel, ki se približno tako-le glasi: Gotovo bomo hranili pravice Francije in ji zasigurali reparacije. Toda mi hočemo, da more živeti vsak narod. Mi hočemo mir! Zato ne poslušajte onih reakcionarcev v Franciji, ki nas vidijo s svojo politiko naravnost v vojno. Pomagajte mini v boju proti obrekovalcem!! Podpirajte nas v našem stremljenju, da odkrijemo pravo in miroljubno lice Francije. Hodite prepričani, da resnična Francija ne govori iz onega časopisja, ki neti sovraštvo in napravlja barikade proti vsakemu socialnemu napredku. Prijatelji republikanske Francije, prijatelji miru in demokracije, podpirajte nas. Tako Herriot. V Nemčiji pa sta junaka dneva Ludendorlf in Tirpilz. Francoski parlament. Prvega junija se bo sestal novo izvoljeni francoski parlament. Prvi soji bosta le formelni. Pregledati morajo najpreje samo, če so volilni rezultati pravilni. Tretjega junija bodo volili parlamentarno predsedni-štvo. Za predsednika bo izvoljen Paiu-leve. Po izvolitvi bo pozval predsednik republike Millerand k sebi predsednika parlamenta in senata glede sestave vlade. Oba predsednika pa bosta izjavila, da od njega ne sprejmeta mandata za sestavo vlade, nakar bo moral Millerand demisijonirati. Otvoritev ruskega komunističnega kongresa. V Moskvi so otvorili 13. kongres ruske komunistične stranke. Vsa otvoritev je stala v znamenju Leninovega kulta. Po otvoritvi je (lefiliralo na Rdečem trgu 15.000 otrok od 8—14 leta, ki so že vsi včlanjeni v komunistični stranki. Tedenske vesti. Pripravite se za Vsecfe/avski zlet! Bolnice. Ko se bore v parlamentu za ustavne oblike, ko se pretepavajo za oblast in državni red, zapirajo bolnice iu mečejo ležko bolne ljudi na cesto. Naravno je, da si meščanske stranke ne belijo zaradi tega svojih glav. Vsaj ti njihovi predstavniki itak ne iščejo pomoči v bolnici, marveč v udobnih sanatorijih in zdraviliščih. Ti pa niso skrčili obratovanja in vsi oni, ki imajo denar pod palcem, bodo lahko imeli tudi naprej enako oskrbo. — Prizadeto pa je delovno ljudstvo. Vsaj živi delavstvo danes v takih razmerah, ki izključujejo vsakršno uspešno zdravljenje tudi v najenostavnejši bolezni. V natrpanih stanovanjih, vlažnih luknjah in bMogih pač ni misliti na možnost skorajšnjega okrevanja in ozdravljenja. Kaj čuda, če je tedaj delavec iskal zdravja v bolnici. — Vsaj si v takili socialnih razmerah drugače ni mogel pomagati. Kako naj delavska žena rodi doma, če pa spi v tisti sobi z njo še 5—10 oseb. Kje naj dobi porodnica v takih okoliščinah potrebni mir? Preko vsega gredo meščanske stranke na dnevni red, levečem, da jim je tak žalosten in zločinski ukrep dobro- došla kost, da uganjajo svoje demago-gične orgije nad bedo delovnega ljudstva. Javnost in Bernot itd. Bemotovo »Slogo« je Zveza gospodarskih zadrug izključila. O tem javnosti Bernot ni nič poročal. Šele sedaj je to povedal, ker je moral povedati. - Ako je bil pri »Slogi« nered dve leti, je kriv predsednik Bernot, ker niti na zahtevo ni hotel sklicati sej ter je vodil poslovanje sam, • ne da bi pustil blizu koga drugega. "— Resnica je, da je imel že dalje čftsa Bernot namen napraviti razkol V strokovnih organizacijah, zato da bi izrabljal delavstvo v svoje špekulativne namene. Ker pa je naletel na odpor med organiziranim delavstvom proti temu, skuša sedaj to preklicati in utajiti, kakor to delajo ljudje, ki imajo hudobne namene. — »Naprej« piše inteligent« Bernot, ki še ni nikdar delal s plugom ali kladivom, pa je tako malo izobražen, da misli, da .je za delavstvo dobro či-tivo samo opravljanje in obrekovanje ter zlobni jezuitizem. Izjemo v tem oziru delajo v »Napreju« samo članki ih dopisi delavcev, ki niso zastrupljeni z Bernotovimi svinjarijami, temveč izvirajo iz čistih delavskih duš in nepokvarjenih sit. —. Pošteni in trezni so-drugi naj pretehtajo Bernotovo delo in govorjenje posebno pa njegovo zvito pisanje v njegovih listih, pa bodo kmalu na jasueui, da ni v njem niti trohice socializma, še manj pa socialističnega prepričanja. Bernot, javni računi in javnost. Ka-I ko hinavska trditev je, če Bernot kriči vedno o javnosti in javnih računih, naj nam služi to, da Bernot dela že več let dolgove, ki jih nikjer ne objavi. Ljudski glas je bil pred leti visoko aktiven, pa kljub temu ni plačal računov, ki jih pa tudi v svojih izkazih nikjer ne navaja. Enako je bilo s koledarji. — Taki javni računi so kvečjemu javna farba-ri ja. Najbolj neumen Ust v Sloveniji, če ne v celi Jugoslaviji, je brez dvoma list treh struj ali kakor se imenuje: /Narodni Dnevnik . Posebno velja to za tisti del poročil, ki jih ta list iz Maribora dobiva. Vsa mariborska poročila tega lista so ali siino potvorjena ali pa naravnost iz trte izvita. Poročevalcu tega lista se pozna, da mu je poročanje postranska služba in da nima časa, da bi se o stvareh, ki jih hoče porbčati, sam prepričal. Prepiše jih enostavno iz lažnjive »Straže«, pa basta! — Pri Straži« niso tako neumni, kakor morda pri »Nar. Dnevniku«, pač pa silno zlobni. Cel svet ve, da pri »Straži vedoma lažejo — saj je to teh ljudi ,-rr% poklic. V mariborski mestni klavnici so prenehale razne tvrdke klati, med temi , Prodovič, od katere je mestna občina največ zaslužila. Ta tvrdka je vse svoje luk. nastavljence že odpustila in prenehala z izvozom. Vzrok temu so: visoke cene našim svinjam.« Tako je poročala s Straža« svojim tretje rednicam in to je hitro posnel Narodni Dnevnik«. Seveda je to neumna laž. Tvrdka ni opustila klanja, niti ni nikogar odpustila. Da so pa ceno prašičem v naši državi visoke, 110 — to smo pa mi kon-sumenli že preje vedeli. Ali prašiči so se in se bodo iz SI1S države izvažali. Seveda prihaja sedaj sezona, ko se manj kolje. To bi pač moral vedeti tudi obč. svetnik gosp. ttoglič kot glavni akfijonar Narodnega Dnevnika«. »Narodni dnevnik pa, si ne bo osvojil src čitateljev, ’ če bo kopiral '»Stražo«. »Stražini« uredniki imajo patent na laži, ker so hodili v jezuitske .šole, drugi pa ne. Torej gospodje, več previdnosti pri poročanju iz Maribora, zlasti pa v občinskih zadevah lie nasedajte »Straži«. Brezposelnost v Nemški Avstriji po jeipa. V aprilu se je število brezposelnih na Dunaju zmanjšalo. Dočim je bilo j začetkom mesca na Dunaju 56.544 brezposelnih, je znašalo število koncem meseca 51,955. V celi republiki je bilo začetkom mesca 106.910 in koncem mesca 84.180 brezposelnih. Pid nas pa gre število brezposelnih stalno navzgor. Na Dunaju je občina, ki je v socialističnih rokah, z gradnjo stanovanjskih hiš znatno pripomogla k ublažitvi brezposelnosti, vsaj je bilo začetkom mesca 1816, koncem mesca pa le 622 stavbin-skih delavcev brez posla. Pri nas pa stavbinsko delo počiva, zato so mizarji, kovinarji ,itd. brez posla in brez za-, služka. Vrednost denarja na zagrebški borzi: 'j™. Ima Din 3.58, 1 funt šterling Din ' O—30, 1 dolar Din 80, 1 francoski frank Din 4.56, 1 češka krona Din 2.38, 1 bi carski frank Din 14.84, 10.000 nemško-avstrijskih kron Din 11.37, — Poplava v Bački je napravila tri milijarde dinarjev škode. Nad 35.000 oralov zemlje je popolnoma uničenih, S O C I A L I S T< Karakterizacija Bernotovega čiščenja v Celju. V »Napreju« čitamo že celo večnost samo o pravilniku in o organizaciji. Vedno in vedno ponavlja: proč s posamezniki, samo organizacija sme odločati v strankinem gibanju. Poglejmo pa, kako Bernot i/.vaja in upošteva svoje nauke! Po Beraotovih navodilih so sestavili Leskovšek, Bohm in Amšek in ne organizacija, za občinske volitve v okolico Celje posebno listo. Človek bi pričakoval, da bodo na tej listi kandidirali samo oni, ki so že po pravilniku predpisano dobo organizirani v stranki. Toda, kaj še! Na Bemotovi listi so napisani tudi ljudje, ki sploh še nikdar niso bili nikjer organizirani. Še več! Na Berno-tovi listi so ljudje, ki so izstopili iz socialistične stranke, nastopali ob zadnjih skupščinskih volitvah kot Novačanovi agitatorji in na listi je človek, ki je še nedavno pripovedoval, da bo šel pri prihodnjih volitvah za Radičem in mu pridobil najmanj ‘200 glasov. Tako izgleda Beruot v praksi. Ljubši so mu ljudje, ki jih slučajno pregovori za svojo kandidatno listo, kakor pa, da bi pustil, da bi se Celjski sodru-gi dogovorili z našo krajevno organizacijo in postavili skupno listo. Delavski tajnik Bernot hoče razdora v delavskih vrstah, zato je za te volitve tako napravil. Prepričani smo, da je to Bernotovo zadnje razdiralno delo. Drejčkovih list Bernot ne bo več postavljal! — • Zdražbati in delati sta dve reči. Navadno so zdraibarji bolni na živcih, ali pa so podli po svoji naturi. Največkrat velja zadnje. To |e Hec!. . . Nekaj uov’ga joj, o joj, V Celju je volilni boj, Se vam Lojzek napihuje, Noč in dan on ne miruje, Šviga tukaj, šviga tam kot bi v glavi bil bolan. Tu vabilo, tam lepak Dobiti mora ga prav vsak! Kaj to stiine nam nič mari, Kaj bo iz tega, Bog nas varij! Lojzek, Zarček — pazita! Da v blato ne zagazita. Listo skupaj so skovali Doli v Krško jo poslali, Naj jo vid’jo vsi ljudje Kol’kor jih v »Naprej-a« zre, Da je res poštena lista Brez vsacega kapitalista. Tudi mi srno si jo ogledfili, Drug smo dmz’ga spogledali, Solzne bile so oči Še danes nas srce boli Ko videli smo te zmešnjave Ki nimajo ne repa in ne glave. Poglejte! — Ljozek abstinent Poglejte Zarček bil študent, Okoli zbrane imata pijance, Sovražnike in tudi znance. Kandidati za Vas tudi dobri so Če pijo vince al’ vodo. Op. uredništva: Prinašamo pesem, za kratek čas, da se bosta smejala oba, Leskošek in naš dopisnik. — U VII 434/24,— V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Okrajno sodišče v Mariboru, odd. Nil. je razpravljalo vsled obtožbe javnega obtožitelja zoper Jožefa Golma-jerja radi prestopka po čl. III. zakona z dne 15. 10. 1868, št. 142 drž. zak., v navzočnosti opravitelja drž. pravdništva Trojnerja in po § 459 k. pr. v nenavzočnosti obdolženca Jožefa Golmajerja in je po predlogu javnega obtožitelja razsodilo tako: Obdolženec Joža Golmajer je kriv, da je kot odgovorili urednik v Mariboru izhajajoče perijodične tiskovine Socialist zanemaril dolžno pazljivost, pri kateri bi izostala kaznjiva vsebina v številki 2 z dne 23. 8. 1923 objavljenega članka pod naslovom »Nova znamenita iznajdba - stroj, ki je mariborsko industrijsko izložbo zamudil«, v katerem se višjega okrajnega • zdravnika dr. Ivana Jurečka kot člana pregledne komisije za invalide pri komandi mari-borskog vojnog okruga v pogledu službenega posla žali (§ 104 srb. k. z.). S tem je zagrešil prestopek po členu 111. točka 1 zak. z dne 15. 10. 1868 št. 142 drž. zak. in se obsodi po čl. 1 IT. točka 5 cit. zak. na 200 (dvesto) Din denarne kazni v slučaju neizterljivosti na 4 dni zapora in po § 389 k. pr. na povrnitev stroškov kaz. postopanja in izvršitve kazni. Po tar. post. 193 taks. zak. ima obdolženec plačati 50 Din takse. V smislu § 39 tisk. zak. se ima razsodba brez razlogov objaviti v »Socialistu« med dopisi na obsojenčeve stroške v 8 dneh po dostavitvi razsodbe uredništvu. Razno. 150.000 kinematografov v Ameriki. V Zedinjenih državah je sedaj 150.000 kinematografov. Vsak teden je okoli 50 milijonov predstav. Zaposlenih je v kinematografih 105.000 oseb, drugih 50 tisoč pa pri izdelovanju filmov. Okoli 300.000 oseb živi od kinematografov. IZJAVA. Podpisani Ivanuša Fran, mizar pri progovzdrževalni sekciji juž. žel. v Mariboru obžalujem, da sem dne 1. V. 1924 v vlaku med Ptujem in Pragerskem razžalil bivšega nar. poslanca g. Josipa Kopača iz Ljubljane s tem, da sem mu očital, da je 1. 1920 prodal' železničarje in zato dobil denar. Izjavljam, da za to svojo trditev nimam ne-le nikakega dokaza, temveč nimam niti povoda dvomiti o nesebičnem trudu g. Josipa Kopača za železničarske interese. Samo zapeljan in nahujskan po razdiralcih železničarskega gibanja sem se mogel spozabiti, da sem se tako izrazil o g. Kopaču. Zahvaljujem se g. Kopaču, da mi je to žalitev odpustil in odstopil od kazenskega preganjanja proti meni. To izjavo mu dajem na svobodno uporabo. V Mariboru, dne 10. maja 1924. Ivanuša Prane. Razširjajte .Socialista*. Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik: 1 Jože Golmajer. Tiska tiskarna Makso Hrovatin. Prva Mariborska delav« ■na pakarna r. z. z o. z. v Mariboru, Tržaška cesta št. 37—38, telefon štev. 324. Ustanovljeno leta 1898. — Moderno in higijensko urejena pekarna priporoča svoje okusno in vedno sveže pecivo v polni teži. Pecivo se dostavlja tudi na dom. Produktivna zadruga krojačev r. z. z o. z. v Mariboru, Ruška c. 5. Ustanovljena 1.1908. Izdeluje moške in ženske obleke, ter vseh vrst uniform. Najboljša izdelava v lastnih delavnicah. Velika zaloga različnega tu- in inozemskega volnenega blaga. Solidne cene. Točna postrežba. SOLIDNO In strokovnjaško izvršuje vsa v stavbeno stroko spadajoča zidarska in betonska dela Danijel Battellno, stavbeno podjetje v Ljubljani Vil (sp. Šiška) ter vsa v to stroko spadajoča delaizvršuje solidno in točno po najnižjih cenah tvrdka Petek & Longov Ivan Društvena ulica štev. 43, Moste pri Ljubljani. Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina Gaspari & Fanninger, Maribor, Aleksandrova cesta St. 48 m s n o at Prva mariborska produktivna zadruga (avljarikih Izdatkov r. z. z o. z. v Mariboru, Oražnova ulica štev. 4. Izdelovalnica moških in ženskih čevljev. - Popravila se točno in solidno Izvrše. ZASTONJ ne, pač pa po zelo nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska, kovinostiskarska ter ključavničarska dela in druge predmete pri zadrugi r. z. z o. z. splošna kovinska industrija Ljabljana, KoloiMia ulita 18 Telefon štev. 729. Štampilje iz kovine in gumija izdeluje graverski zavod Sitar & Svetek Ljubljana, Sv. Petra cesta 13 Konfekcijska tovarn FRAN DERENDA & CIE. družba z o. z., Ljubljana. Pisarna Emonska cesta cesta št. 8. Tovarna: Erjavčeva cesta Štev. 2 nasproti dramskega gledališča. Telefon interurban št. 313 in 249. Brzoiavi: Derenda. Najstarejša, najmodernejša in največja tovarna moških, deških in fantovskih oblačil, ter vsakovrstnih uniform po predpisanih krojih — Konkurenčne cene. Zanesljivi in prvovrstni delavci dobe delo profi kavciji tudi na dom. TISKARNA MERKUR TRG. IND. D. D. LJUBLJANA S!mon Gregorčičeva ul. 13 TELEFON ŠTEV. 552. se priporoča za naročila vseh v njeno stroko spadajočih del. Lastna knjigoveznica. izvršitev točna in solidna I Zahtevajte povsod vse vrste šolske zvezke v korist slepim. Izdelava in razpošilja najceneje Anton Janežič papirna industrija in knjigoveznica Ljubljana,Florjanska ul. V gostilni pri ,Krušiču‘ Zelena jama Štev. 70 se točijo prvovrstna vina. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Cene zmerne. Se priporoča J. Krušič Mliioskl zlet o LjuMloni! Tvrdka Peter Mer UubUanir, Dalmatinova ulica priporoča za ta izlet: Celoletne kroje kot tudi posamezne dele za U.D.sa. Vse telovadne potrebščine: majce, telovadne hlače, čelje, dalje za moški in ženski naraščaj ter članice potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cenike! - Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni dobavitelj potrebščin U. D. R. Gostilna pri „Fajmoštru“ toči prvovrstno vino. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Cene solidne! Se priporoča Schrey brez povišanja cen daje moške, ženske in otroške obleke O.Bernatoolč. Liubi Jana Mestni trg-štev. 5 na Rimski cesti Štev. 19. 'a .OZN SIDOL sredstvo za čiščenje kovin AZUROL plavilo za perilo LODIS krema za čevlje !! Zahtevajte povsod!! I Ljubljana Okvirji za slike na KogresDem trga 13. Zn poletno sezijo! Priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in čeSkega sukna, volnega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, šifone, cefirje, tiskanino v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje različne volnene In šivane odeje za postelje, svilene, volnene In bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah A. & E. Skabernč veletrgovina 2 manufakturnim blagom v Ljubljani, Mestni trg 10.