I 8
Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVI I 2023
Dr. Zoltan Jan I Nova Gorica 
Faturjevi Primorski slovenistični dnevi
Fatur's Primorska Slovenian Studies Days
Izvleček
P
rikazan je nastanek in razvoj pokrajinskega strokov-
nega srečanja Primorski slovenistični dnevi, ki so bili 
letos izvedeni 32. Ustanovil in prvo desetletje tudi vo-
dil jih je Silvo Fatur, ki jih je tudi umestil v svoje strokovne 
nazore in videnje poslanstva učitelja slovenščine. Spretno in 
daljnovidno je presegel državne meje, tako da na njih so-
delujejo učitelji na obeh straneh državne meje, vsako tretje 
leto pa jih organizira Slavistično društvo Trst, Gorica, Vi-
dem. Dodan je seznam najpomembnejših člankov in poro-
čil o teh vsakoletnih strokovnih srečanjih.
Abstract
T
he article discusses the origins and development of 
the regional scientific conference, the Primorska Slo-
venian Days, which is celebrating its 32nd anniversa-
ry this year. Silvo Fatur, who included it in his professional 
views and vision of the role of a Slovenian teacher, founded 
it and led for the first decade. He has skilfully and foreseein-
gly crossed national borders so that teachers on both sides 
can participate. Every third year the conference is organised 
by the Slavic Society of Trieste, Gorizia, Udine. A list of the 
most important articles and reports on these annual scien-
tific meetings is included.
* * *
M
ed absolventskim stažem sem leta 1972 neko kraj-
še obdobje kot suplent učil na gimnaziji v Postoj-
ni, kjer je bil Silvo Fatur dolga leta (1965−1976) 
uspešen ravnatelj. Nato sva občasno sodelovala ob različnih 
priložnostih, še največkrat pri pripravljanju gradiva s Pri-
morskih slovenističnih dnevov (dalje PSD) za objavo v re-
viji Primorska srečanja, pa tudi pri predstavitvah njegovih 
in mojih knjig – enkrat tudi v prostorih knjigarne Libris v 
Kopru. O njegovem ravnateljevanju in ostalem pedagoškem 
delu (1994 je prejel najvišjo državno nagrado za življenjsko 
delo v vzgoji in izobraževanju) ter opravljanju različnih sa-
moupravnih funkcij (priznanje Občine Postojna – Plaketa 
»23. april«; častni občan Občine Pivka 2009) ter delu pri 
in za Slavistično društvo, katerega častni član je postal leta 
2000, o vsem tem bi lahko na dolgo in široko razglabljali, a 
pri tako vsestranskih osebnostih ni mogoče niti našteti vseh 
področij, kjer je bil uspešen. Lahko le upamo, da se bo ures-
ničila prerokba iz Aškerčeve Čaše nesmrtnosti − »v delih 
svojih živel sam boš večno!« Za PSD to vsekakor velja, saj so 
letošnji označeni z zaporedno številko 32. Presenetljivo je, 
da je v nekaterih leksikonih in priročnikih ta plast Faturje-
vega dela spregledana, ne glede na to, da jih je zasnoval in se 
jim je ob vseh drugih obveznostih posvetil domala desetletje 
(1990 – 1998). Ker je kot svetovalec za slovenščino na Zavo-
du za šolstvo poznal domala vse sloveniste na Primorskem, 
mu je uspelo, da je pri strokovnem in organizacijskem delu 
združil vsa tri slavistična društva (dalje SD), ki delujejo na 
slovenskem nacionalnem prostoru zahodno od nekdanje 
rapalske meje. Izmenično jih organizirajo primorska slove-
nistična društva Nova Gorica, Koper in Trst-Gorica-Videm. 
Če bi hoteli umestiti vsebinski koncept v koordinate stro-
kovnih nazorov Silva Faturja, bi to zahtevalo malo več 
prostora, kot ga imamo na razpolago, zato naj zadostujejo 
le tri opozorila. PSD pokrivajo primorski prostor na obeh 
straneh državne meje, ki mu je namenjal svoje strokovno 
delo vsaj od srede 50. let, ko je pripravil zbornik Ljudje in 
kraji ob Pivki, ki takrat naj ne bi mogel iziti, ker je vključe-
val tudi prispevek o TIGR-u. Povezovanje na obeh straneh 
meje je bilo vodilo tudi tradicionalnih Dijaških obmejnih 
srečanj Primorske (DOSP), ki so od začetka osemdesetih let 
več desetletij povezovala dijake z obeh strani naše zahodne 
meje ([DOSP [Slikovno gradivo]: Tolmin, april 1983]). Sil-
vo Fatur jih je pomembno sooblikoval in dosegel, da so iz 
povsem športne prireditve prerasli tudi v kulturno manife-
stacijo (Kajin, Evgen, 1987). V ečkrat so izdali celo samostoj-
ne publikacije, v katerih so bili poleg drugega objavljeni tudi 
literarni prispevki dijakov (-BOJ-, 1998). Ni slučajno, da je 
bil Silvo Fatur dobršen del svoje poklicne poti zaposlen na 
Zavodu za šolstvo kot svetovalec za šole s slovenskim učnim 
jezikom v Italiji. 
Med ustvarjalci PSD prevladujejo profesorji praktiki, ki 
predstavljajo svoje izkušnje pri delu v razredih in se brez te 

I 9
spodbude verjetno ne bi odločili za javni nastop. In tretja 
značilnost: PSD iščejo ravnovesje med literarnimi in jezi-
koslovnimi vedami, med šolsko prakso in teorijo, med stro-
kovnostjo slovenistov in potrebami okolja, ki mu je posvetil 
dobršen del svojega življenja kot kulturni ustvarjalec in šol-
nik. Navedem naj le drobec iz njegove predstavitve prvih 
PSD, ki je objavljen v reviji Primorska srečanja: »Srečanja 
naj bi prispevala k odkrivanju in ozaveščanju leposlovnih in 
širše kulturnih, kulturnozgodovinskih vrednot in posebnosti 
Primorske, k uresničevanju ideje o skupnem slovenskem kul-
turnem prostoru, k ustvarjalnemu in prijateljskemu zbliževa-
nju primorskih slavistov.« (Fatur 1990, str. 678−679). Kot v 
svojem prispevku, objavljenem na spletu, ugotavlja Marija 
Mercina, ki je za Silvom Faturjem prevzela skrb za ta stro-
kovna srečanja: »PSD naj ne bodo le kopija slavističnih zbo-
rovanj, predavatelji in udeleženci okroglih miz naj energijo 
namenjajo eni sami temi in jo osvetljujejo raziskovalno-pre-
učevalno in didaktično-metodično; poiskali naj bi oblike, ki 
omogočajo dialog, dvosmerno komuniciranje, izmenjavanje 
pogledov in sodb. Uveljavljajo naj se z objavo kompletnega 
gradiva vsakokratnega srečanja v reviji Primorska srečanja in 
si prizadevajo za izvedbo tridnevnega programa.« (Mercina, 
2005)
Poleg strokovnih temeljev jim je dal tudi ustaljeno obliko, ki 
se žal ni ohranila do današnjih dni: začenjali so se z večerno 
kulturno prireditvijo, drugi dan so se nadaljevali s predava-
nji in okroglo mizo, zaključili pa so se tretji dan s poučnim 
popotovanjem. Žal so se pri prvem in tretjem dnevu, ki sta 
namenjena bolj sproščenemu druženju in neformalnemu 
izmenjavanju mnenj in izkušenj, vedno pojavljale težave za-
radi več kot skromne udeležbe. Slavisti očitno nimajo časa 
za pohajanje. 
Ne bomo ponavljali vsega, kar sta o PSD večkrat pisala Silvo 
Fatur in Marija Mercina in vsi številni poročevalci v dnev-
nem tisku ter med polemikami, ki so jih občasno sprožili. 
Omenimo naj le še en drobec iz historiata, ki morda neko-
liko drugače osvetljuje nastanek. Ko je udeležba na zboro-
vanjih Slavističnega društva Slovenije postajala vedno bolj 
množična, so postajali vse glasnejši očitki o prepadu med 
visokim Olimpom, kamor so sodili referenti, in rajo, kamor 
so spadali poslušalci – profesorji na srednjih šolah, ki so si 
pridno delali zapiske o referatih in bili tiho kot miške. Marja 
Boršnik je o tem provokativno govorila tudi na zborovanju 
v Novi Gorici 1970, eksplodiralo pa je 1987 na zborovanju v 
Bohinjski Bistrici, kjer je protestiral Silvo Fatur in požel vse-
stransko podporo, a se ni nič spremenilo. Raja je ostala tiho, 
kot da ni sposobna ničesar drugega kot poslušati ekshibicije 
na visokih vrhovih. In to v času, ko so npr. anglisti imeli 
pestra in z didaktičnimi delavnicami zapolnjena strokovna 
izpopolnjevanja v Radovljici, ko so rusisti lahko dobili šti-
pendije za izpopolnjevanje v Moskvi, italijanisti so hodili v 
Perugio itd. Na našem področju pa je še vedno veljala znana 
krilatica: važno je, da znam snov, metodo si lahko izmislim 
na poti v šolo ali ko grem iz zbornice v razred (spomnimo 
se, da beseda methode pomeni v grščini pot do nečesa).
So se pa v različnih okoljih že pojavljala prizadevanja za 
drugačna strokovna srečanja. V Kopru so si npr. prizade-
vali, da bi imeli tradicionalne Kosmačeve dneve, vendar ni 
nič živelo dlje časa. Silvo Fatur je bil sposoben poglobljene-
ga razmisleka in povezati ustvarjalne sile različnih kolegov. 
PSD so bili od vsega začetka zamišljeni bolj butično, brez 
množične udeležbe, da bi bila v kar največji meri mogoča 
izmenjava strokovnih mnenj in dejavno sodelovanje. Kljub 
temu da je število udeležencev močno nihalo, je vsakokrat 
z referati sodelovalo lepo število kolegov, veliko pa je tudi 
sodelavcev pri organizaciji, ki jih Marija Mercina ob pet-
najstletnici poimensko navaja v že omenjenem prispevku. 
Že v prvem desetletju so sodelujoči ustvarili in v reviji Pri-
morska srečanja objavili toliko gradiva, da ga ni mogoče 
objaviti v enem zborniku, ki smo ga hoteli izdati ob oseb-
nem jubileju in upokojitvi Silva Faturja. Še sedaj me peče 
vest, ker je soprog Jasne Čebron zapravil vse tiste ure, da je 
vso grmado gradiva skeniral, se trudil s strešicami in rešil 
vse ostale zagate, ne da bi izšel zbornik, za katerega je Za-
vod za šolstvo celo rezerviral nekaj − a bistveno premalo 
denarja. Toda pri tej polomiji Silvo Fatur ni sodeloval. Sam 
je znal pridobiti sodelavce, zagotoviti sredstva celo za skro-
mne honorarje in za druge materialne stroške, veliko večino 
gradiva pa je bilo vsako leto objavljeno v že omenjeni revi-
ji Primorska srečanja, določeni prispevki so bili objavljeni 
tudi v Zavodovi zbirki Didaktične skice, oziroma Učna ura 
z … Nekateri zvezki v tej zbirki so bili večkrat ponatisnjeni. 
Pojavljale pa so se tudi nove oblike dela. Tako je Silvo Fa-
tur leta 1992 z nekaterimi referenti organiziral reprizo PSD 
v Mariboru. Vrsto let so bili PSD vključeni tudi v katalog 
izobraževanja učiteljev, kar je udeležencem prineslo dolo-
čene ugodnosti pri napredovanju. Ohranile so se tudi mape 
s povzetki referatov in drugim gradivom. Kot je razvidno 
iz bibliografije na koncu prispevka, je bila objavljena tudi 
množica poročil v dnevnem časopisju in elektronskih medi-
jih, kasneje je izšlo tudi nekaj tematskih zbornikov, kakršni 
so npr. o Ljubki Šorli, Alojzu Rebuli in še bi lahko naštevali.
O Faturjevi pozitivni energiji in spodbudah, ki nam jih je 
naklonil, bi lahko vsak izmed nas s hvaležnostjo pripovedo-
val na dolgo in široko ter napisal dolge prispevke, zato naj 
za zaključek omenim le še en dogodek. Ko je občutil peša-
nje zdravja in se je začel pripravljati na upokojitev, je iskal 
naslednika, ki bi mu lahko zaupal skrb za nadaljevanje PSD. 
Tik pred iztekom tisočletja je zbral neformalno skupinico 
nekoliko bolj zavzetih kolegov, ki so se nekega pomladnega 
dopoldneva sestali nad Ajdovščino ob izviru Hublja, kjer iz 
kamnitih prepadnih sten bruhajo številni izviri hudournika, 
SILVU FATURJU 
(1935–2023) 

I 10
Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVI I 2023
kot da bi voda brizgala iz kamnov. Ko smo se pogovarjali 
kako in kaj, se je bog ve od kod med nas naselila pozitivna 
energija. Ne vem, ali so preskočile naravne sile ali moč Silva 
Faturja, naenkrat so se kresale ideje in zamisli, tako da nis-
mo našli le Marije Mercina, ki je potem osem let razvijala 
PSD, pač pa so se iskrile različne zamisli, med drugimi celo 
dogovor, da si bomo prizadevali doseči razglasitev za mu-
čenca Lojzeta Bratuža in njegovo ženo Ljubko Šorli. Razšli 
smo se vsi zadovoljni in nekaj od dogovorjenega skušali 
tudi uresničiti. Predvsem pa so po zaslugi Marije Mercine 
PSD živeli naprej in se dodatno obogatili (izredni srečanji 
o Narti Velikonji in Ljubki Šorli; odkritja spominskih obe-
ležji Dušanu Pirjevcu, Avgustu Žigonu in Antonu Ocvirku). 
Mag. Marija Mercina je dobila sodelavko mag. Elen Slavec 
(2002/03 do 2005), za njo pa je leta 2005 prevzela vaje-
ti Senija Smajlagić, ki koordinira PSD do danes in vztraja 
bistveno dlje kot drugi koordinatorji. Faturjevi PSD se na-
daljujejo vsako leto in ohranjajo vsebinsko zasnovo, kot jo 
je ustvaril Silvo Fatur. Izmenično jih pripravi eno od treh 
primorskih slavističnih društev. Tako jih je koprsko SD leta 
2006 posvetilo Dragotinu Ketteju in izvedlo v Ilirski Bistri-
ci, kjer je nastala tudi Kettejeva učna pot, 2005 pa je izšla 
tudi Faturjeva monografija Oče in sin in Zagorski zvonovi. 
Lepi Vidi je bilo posvečeno srečanje na devinskem gradu, 
aleksandrinkam v Renčah (2007), Franulovi slovnici na 
Opčinah (2011), folklorno izročilo matičnega in klasičnega 
krasa ter literarna upodobitev je bila tema 25. Primorskih 
slovenističnih dnevov v Parku Škocjanske jame pri Divači, 
(2015), Stanislavu Škrabcu v Sežani (2018), virusno epide-
mijo, med katero eno leto ni bila PSD, so kolegice v Novi 
Gorici presegle virtualno (Milic, Gabriel, 2021), obletnicam 
Cirila Kosmača in Pavleta Zidarja so bili posvečeni PSD v 
Ankaranu (2022), letos se 32. PSD na Opčinah poklanjajo 
spominu preminulima prof. dr. Borisu Paternuju in pisate-
lju Marku Sosiču. 
In tako bi lahko zaključili kot v pravljici: in potem so srečno 
živeli do današnjih dni. 
Viri in literatura (izbor)
AF (2001). Slovenisti o humorju v primorski književnosti: srečanje se je 
končalo. Primorski dnevnik, 47(97), 5.
Benečija je prvič pozdravila slaviste iz Slovenije in zamejstva: Špeter – 9: 
Primorski slovenistični dnevi (1998). Primorski dnevnik, 54(78), 1–3. 
Blažko, Z. (1996). 7. primorski slovenistični dnevi. Primorska srečanja, 
20(183−184), 539.
-boj- (1998). Praznično vzdušje za več kot 500 dijakov: včeraj v Novi Go-
rici 26. DOSP . Primorski dnevnik, 54(74), 11.
Bratuž, A. (2004). 15. Primorski slovenistični dnevi o Kosovelu in Rebuli. 
Novi glas, 9(12), 7.
Bratuž, A. (2005). Slovenistično srečanje pod Krnom: V Kobaridu so se 
odvijali 16. Primorski slovenistični dnevi. Novi glas, 10(13), 13.
Cukijati, A. (2021). Povezovalni jezik, odet v humor. Primorske novice, 
75(88), 9.
Dejak Furlan, E. (2011). Primorski slovenistični dnevi v Mušičevi dvora-
ni. Občinski list, 5(7), 6−7.
Dolhar, P . (2004). Fatalna ali krhka ženska. Primorske novice, 61(87), 12.
Dolhar, P . (2004). V znamenju Lepe Vide. Primorske novice, 61(85), 13.
Dolhar, P. (2007). Poglobljena analiza mita Lepe Vide in leksikografije: 
Devin − 18. Primorski slovenistični dnevi. Primorski dnevnik, 63(89), 6.
Dolhar, P . (2007). »Obmorski« lik lepe Vide. Kras, 5(81), 30.
[DOSP [Slikovno gradivo]: T olmin, april 1983]. - [Gorica : s. n.], 1983. - 1 
fotografija: barve; 10 x 10 cm. Na sliki: Predstavniki višjih srednjih šol iz 
Gorice.
Drobež, M. (1999). Skrb za uveljavljanje in razvoj slovenskega jezika. 
Novi glas, 4(16), 12.
Drobež, M. (2000): Pesnica ljubezni, miru in sprave: 11. primorski slove-
nistični dnevi. Novi glas, 5(11), 6.
du (1998). Primorski slovenistični dnevi v Špetru stekli po načrtovanem 
scenariju. Primorski dnevnik, 54(78), 3.
Duhovnik, A. (1996). Ljudska ustvarjalnost Primorske: primorski slove-
nistični dnevi. Novi glas, 1(16), 6.
Fatur, S. (ur.) (1975). Ljudje in kraji ob Pivki. Kulturna skupnost. 
Fatur, S. (1990). Primorskim slovenističnim dnem na pot: Prvi Primor-
ski slovenistični dnevi, 30.–31. 3. 1990. Primorska srečanja, 14(112), 
678−680.
Fatur, S. (1990). Ob zaključku pogled naprej. Primorska srečanja, 14(114), 
708. 
Fatur, S. (1991). Po brveh do književnosti in umetnosti: pogovor s slavis-
tom Silvom Faturjem: pogovarjal se je Stanko Šimenc. Prosvetni delavec, 
42(4), 5.
Fatur, S. (1993). Sklepni zapis; O posvetovanju: Četrti primorski sloveni-
stični dnevi. Primorska srečanja, 18(147), 503.
Fatur, S. (1994). Primorski slovenistični dnevi, petič. Primorska srečanja, 
18(160), 485.
Fatur, S. (1995). Letošnji primorski slovenistični dnevi. Primorska sreča-
nja, 19(170/171), 418.
Fatur, S. (2001). Pogovor s Silvom Faturjem : [pogovor je vodil] Marija 
Mercina. Slovenščina v šoli, 6(3), 2−8.
Fatur, S. (2002). Po tridesetih letih. Portret. Primorski rodoljub, 5(7), 
23−24.
Fatur, S. (2006). Lepa Vida na Devinskem krasu: (prispevek na 18. pri-
morskih slovenističnih dnevih, Opčine in Devin, 12.−14. aprila 2007). 
Primorska srečanja, 30(305−306−307), 181−186.
Figelj, K. (2000). »Kdo jim pisal je usodo?«. V Novi Gorici obujajo spo-
min na pesnico Ljubko Šorli Bratuž. Primorske novice, 54(22), 26.
Figelj, K. (2005). Poklon Antonu Ocvirku. Primorske novice, 59(81), 5.

I 11
Gombač, A. (2016). Primorski slovenistični dnevi tokrat o ženskah. Pri-
morske novice, 70(103), 11.
Grča, D. (2000). Slavisti tudi o jeziku ob meji. Delo, 42(87), 7.
Humar, V . (2008): V znamenju Gradnika. Primorske novice, 62(88), 23.
Izbor spisov ob pisateljevi 80-letnici: Rebulov zbornik (2005). Primorski 
dnevnik 61(234), 12.
Jezik, domovina in izseljenstvo: primorski slovenistični dnevi se bodo iz-
tekli z odkritjem spominske plošče dr. Avgustu Žigonu, 2002. Primorske 
novice, 56(27), 5.
jp (2001). Slavisti v Gorici: 12. primorski slovenistični dnevi. Novi glas, 
6(16). 6.
KF (2001). Dvanajsti slovenistični dnevi: na srečanju so govorili tudi o 
humorju. Primorske novice, 54(33) 12.
Kajin, E. (1987). Z lanskega DOSP v Kopru – Prijatelj. Primorska sreča-
nja, 11(71−72), 225−256.
Kaučič-Baša, M. (1997). V Štanjelu 8. Primorski slovenistični dnevi: pos-
vet o slovenščini v primorski javnosti. Primorski dnevnik, 53(91), 14.
Kaučič-Baša, M. (1998). Deveti Primorski slovenistični dnevi: posvet o 
slovenskem jeziku ob italijansko-slovenski meji in o posebnostih Beneči-
je. Primorski dnevnik, 54(76), 5.
Koršič, I. (2021). Žlahtnost slovenskega jezika in njegovih odtenkov: 30. 
Primorski slovenistični dnevi. Novi glas, 26(15), 3–9. 
Kravos, M. (1995). Posledice fašističnega nasilja: z zborovanja primor-
skih slavistov: Od 6. do 8. aprila so bili na Opčinah pri Trstu Šesti primor-
ski slovenistični dnevi, tradicionalno zborovanje primorskih slavističnih 
društev: Enega teh dnevov so posvetili temi Fašizem in primorska knji-
ževnost. Delo, 37(100), 9−11.
Krebelj, J. (2006). O Kettejevi veseli duši. Primorske novice, 60(79), 20.
Lapornik-Pelikan, M. (1992). Tretji primorski slovenistični dnevi. Slove-
nec, 76(80), 16.
Letos v ospredju Kosovel in Rebula: vrsta referatov (2004). Primorski 
dnevnik, 60(74), 9.
Letos v znamenju odtenkov slovenščine: primorski slovenisti (2021). Pri-
morski dnevnik, 77(87), 9.
Lovec, Z. (1990). Bevkovo leto na Primorskem: primorski slovenistični 
dnevi. Večer, 46(97), 14.
Lovec, Z. (1994). Triptih različnih obrazov: o treh pisateljih − treh prišle-
kih v Istri na primorskih slovenističnih dnevih. Primorske novice, 48(32), 
10.
M.K.B. (1995). Slavistično društvo prireja primorske slovenistične dne-
ve: primorska književnost v dobi fašizma in slovenščina ob zahodni meji 
danes. Primorski dnevnik, 51(92), 10.
Margon, I. (1996) 7. primorski slovenistični dnevi. Slovenec, 80(86), 9.
Mercina, M. (1999). 10. Primorski slovenistični dnevi. Primorska sreča-
nja, 23(218), 475.
Mercina, M. (2001). Jezik ob meji. Primorska srečanja, 25(237), 30−31.
Mercina, M. (2001). Nekaj smešnega. Primorska srečanja, 25(246), 667.
Mercina, M. (2001). Jezik ob meji: Poročilo o 10. (1999) in 11. (2000) 
primorskih slovenističnih dnevih. Jezik in slovstvo, 46(4), 173−175.
Mercina, M. (2002). Dijakova jezikovna norma med šolo in javnostjo. 
Jezik in slovstvo, 47(5−6, 187−192.
Mercina, M. (2005). 16. Primorski slovenistični dnevi: primorski literarni 
zgodovinarji. Primorska srečanja, 29(284−286), 2−3.
Mercina, M. (2005). Pomen Primorskih slovenističnih dnevov v pove-
zovanju vede in šolske prakse. Primorska srečanja, 29(284−286), 70−74.
Mercina, M. (2005). Primorski slovenistični dnevi 1990−2005 − povezo-
vanje vede in šolske prakse. https://zdsds.si/wp-content/uploads/2019/04/
Marija-Mercina-Primorski-slovenistični-dnevi-1990-2005-1.pdf (zdsds.
si)
Mikolič, V . (1991−1992). Poročilo SD Koper o 2. Primorskih slovenistič-
nih dnevih. Jezik in slovstvo, 37(1/2), 42.
Milic, G. (2021). Razstirali odtenke slovenščine: Trideseti Primorski slo-
venistični dnevi tokrat spletni. Primorski dnevnik, 77(92), 11.
Mugerli Lavrenčič, M. (2006). 17. Primorski slovenistični dnevi, Prem in 
Ilirska Bistrica, 6.−8. april 2006. Jezik in slovstvo, 51(2), 105−107.
Munih, K. (2021). Kulturna prireditev v poklon Ljubki Šorli: Primorski 
slovenistični dnevi. Primorski dnevnik, 77(91), 12.
Oblak, M. (2004). Uspel 32. DOSP v Postojni, Primorski dnevnik, 60(74), 
11.
P . S. (1998). Primorski slovenistični dnevi v Benečiji. Delo, 40(79), 8.
Pangerc, B. (1991). Krepitev identitete primorskega prostora: Primorskim 
slovenističnim dnevom v Sežani na rob. Primorski dnevnik, 47(69), 9.
Penjak, A. (2009). Leta jezičnih učiteljev: Koper, Slovenistični dnevi o 
Moškem cesarsko-kraljevem učiteljišču Koper. Primorske novice, 63(89), 
10.
Primorski slovenistični dnevi (9; 1998 ; Špeter): 9. primorski slovenistični 
dnevi, 2.−3. aprila 1998, Špeter : [zbornik povzetkov]. - Špeter, 1998. - 1 
mapa (loč. pag.). 
Mapa. Ovoj. naslov [Primorski slovenistični dnevi ... : programi: vabila 
...]. Portorož [etc], 2009: Slavistično društvo Koper [etc.], 1989−2009. [28 
zloženk] + diafilmi. Mapa vsebuje programe Primorski slovenističnih 
dnevov in druga slavistična vabila. 
[Primorski slovenistični dnevi [Več medijev]: zbirna mapa]. - Nova Go-
rica [etc]: Slavistično društvo [etc], 2005. - 1 mapa (28 enot). Vsebuje: 
korespondenco, prispevke, naslove predavateljev, seznam predavateljev, 
diskete s prispevki.
Primorski slovenistični dnevi tokrat o narodnosti in jeziku (2005). Opči-
ne. Primorski dnevnik, 51(95), 3.
Primorski slovenistični dnevi o literarnem Trstu (2013). Novi glas, 
18(13), 9.
Radinija, S. (2011). V ospredju aleksandrinke in motiv emigracije. Novi 
glas, 16(15), 11.
Suša, M. (1963). Domišljav je tisti, ki ima domišljijo: Primorski slove-
nistični dnevi posvečeni 50. obletnici zmage nad fašizmom. Primorske 
novice, 49(29), 14.
Šušmelj, A. (2008). 19. Primorski slovenistični dnevi: Brda, 18. in 19. 
april 2008. Primorska srečanja, 31(312−313), 3.
Testen, U. (2000). Naša učiteljica življenja: počastitev 90-letnice rojstva 
pesnice Ljubke Šorli. Oko, 7(213), 4.
Tratnik, A. (2002). Slovenisti odkrili pomnik prešernoslovcu Avgustu Ži-
gonu. Primorske novice,  56(29), 9.
SILVU FATURJU 
(1935–2023) 

I 12
Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVI I 2023
30. Primorski slovenistični dnevi (2021). 30. Primorski slovenistični dne-
vi – slovenci.si 
Tuta Ban, V . (2001). Humor tema primorskih slovenističnih dni v Gorici. 
Primorski dnevnik, 47(90), 3.
Tuta, V . (2002). Zborovanje slovenskih slavistov: Primorski slovenistični 
dnevi letos na Vipavskem. Novi glas, 7(16), 7.
Udovič, D. (1998). Lep uspeh »beneških« slovenističnih dnevov: na 
dvodnevnem zasedanju v Špetru vrsta strokovnih razprav. Novi Matajur, 
24(14), 3.
ur. (1998): Prihodnji teden v Špetru 9. Primorski slovenistični dnevi. Pri-
morski dnevnik, 54(73), 3.
V središče pozornosti bodo postavili delo Borisa Paternuja in Marka So-
siča (2023). Zbor slovenistov. Primorski dnevnik, 79(80), 22.
Verč, P. (2013) Identitete prostora v pisavi: sklenili so se 23. Primorski 
slovenistični dnevi, ki so v središče med drugim postavili sodobni tržaški 
roman. Primorske novice, 67(87), 12.
Verč, P . (2013). Potopljeni v italijanski svet. Primorske novice, 67(91), 20.
Vidic, T . (2003). Ožgani od zgodovine: Primorski slovenistični dnevi. Pri-
morske novice, 57(26), 13.
Vidic, T. (2003). O Zidarju in narečju v slovenski literaturi: v Kosmače-
vem mestu se. Primorske novice, 57(24) 12.
Dr. Vida Medved Udovič I Koper
Profesor Silvo Fatur – neutrudni 
snovalec in premišljevalec o sodobnem 
učenju in poučevanju književnosti  
v osnovni in srednji šoli
K
olega Silva Faturja globoko spoštujem kot odličnega 
literarnega raziskovalca, svetovalca za slovenščino, 
predstojnika in razumevajočega ter človeškega so-
govornika. 
V prispevku so predstavljeni le nekateri fragmenti, ki so po-
vezani z njegovim prodornim pogledom predvsem na pouk 
književnosti od sedemdesetih do začetka devetdesetih let 
prejšnjega stoletja, ko je izdal za namene sodobnega učenja 
in poučevanja književnosti knjižico, ki vsebuje njegove dra-
gocene objave glede na navedeno tematiko. 
Faturja osvetljujem predvsem kot:
• neutrudnega snovalca in premišljevalca o sodobnem 
učenju in poučevanju književnosti v OŠ in SŠ, upošte-
vajoč zmožnosti in afinitete mladega bralca in bralke. 
Njegova knjižica, povedno naslovljena Brvi, ne mo-
stovi, že leta 1990 kaže smer približevanja predvsem 
kanonskih literarnih del mladim na osnovi elementov 
recepcijske estetike, ki je dotedanja slovenska teorija 
poučevanja književnosti sploh še ni upoštevala, ven-
darle pa je kasneje v slovenskih tovrstnih raziskavah 
postala središčna veda. Prav na slednjo se je naslonil 
UN za slovenščino (književnost) šele leta 1998. 
• V predgovoru h knjižici je Fatur zapisal, da so prispev-
ki v njej nastali »z željo prispevati k obogatitvi in pre- 
obrazbi tradicionalistično, pozitivistično in parafrazira-
joče poplitvenega pouka književnosti v naših šolah« (str. 
3). Poudaril je tudi, da je za sprejemanje književnosti 
»zmeraj najprej doživetje in šele nato analiza, pri čemer 
morata vedno sodelovati srce in um, desna in leva he-
misfera možganov« (Fatur, 1990, 3). Za Faturja so bile 
vse tri plasti umetnostnega besedila, to so estetska, 
etična in spoznavna seveda pomembne, vendar iz ne-
katerih njegovih interpretacij je opazno mesto zavzela 
prav etična dimenzija. K njegovemu premisleku o smi-
selnosti in pomenu poučevanja književnosti na vseh 
stopnjah izobraževanja je bistveno prispevala razme-
roma mlada literarna veda recepcijska estetika s po- 
udarkom na različnih branjih, ki vedno znova oživljajo 
in pomlajajo literarno umetnino glede na bralčev ho-
rizont pričakovanja. Prav slednje je bilo kolegu Faturju 
vodilo za prepotrebno prenovo UN za slovenščino in 
seveda, kot rečeno, za preseganje tradicionalistično, 
pozitivistično naravnanega pouka književnosti, ki ni 
več zadovoljeval potreb mladih v stiku z umetnostnim