PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale Leto 3. štev. 529 - Cena 5 Ur - 3 iuoollre - 2 din f^nina pl,aria SlCilidi’ ki se bodo vrSlle 20- ®roiJe v Catanzaru ta atanzar°, 28. — Policija v Ca-str*aru Je aretirala štiri dijake i . Vprašal je tudi, kaj namerava vladu s/oiiti spiico tega dejstva. Ede je odgovoril, da bo PO SVE vlada podvzela ukrepe, če je obtožbo mogoče dokazati. Tedaj je poslanec Fielding opozorit, da je Gigli prepeval britanskim četam v gledališču San Carlo v Neaplju in da je s tem podal vsa zagotovila o iskrenosti svojega političnega mnenja... Nemirni študenti Narodna zveza britanskih študentov je pričela z veliko kampanjo in uprizorila celo množične demonstracije pred spodnjo zbornico. Študenti protestirajo proti splošnim pogojem za študij na univerzah, e ki omogočajo višjo izobrazbo samo enemu britanskemu mladeniču izmed petih, ki bi jih lahko s pridom posečali. *Program teh študentov zahteva ukinitev vpisnine in taks za šolanje ter podelitev šlipejidij vsem onim, ki so jih potrebni. Spor med Norveško in Francom New York, 28. — Neki norveški diplomat je izjavil, da bo Norveška verjetno predložila OZN vprašanje Francovih greženj norveškemu pomorskemu prometu. Francova v'a-da ne dovoljuje namreč norveškim ladjam dostopa v španska pristanišča. Norveški diplomat je izjavil, da je ta grožnja naperjena proti Združenim narodom. .WtW.VAV.WAV. Polkovnik, junak in... Na povelje generala Marc Arthurja so aretirali polpovnika Edvarda Murraga, junaka 40. divizije ameriške vojske. Ko je prišel v ZDA, so na carinskem pregledu našli pri njem dragocenih kamnov za preko 210.000 dolarjev, ki jih ni prijavil... Južnoafriško vrhovno sodišče Pred vrhovnim sodiščem južnoafriške zveze se je vršil proces proti 8 elanom južnoafriških sindikatov, ki so jih obtožili, da so pomagali pri organizaciji stavke zamorskih rudarjev, ki zahtevajo izboljšanje delavnih prilik. Ali bo plačal priče? Ameriški poslanec Hartleg, predsednik kongresne komisije za delo, je dobil pooblastilo, da izvede v Philadelphiji preiskavo, «ki naj doiene, ali je res, da delavski sindikati' izvajajo diktaturo nad trgovci*. Agencija INS poroča, da bo Hartleg za izvedbo te naloge razpolagal z vsoto 50.000 doluijev, udu jo bo lahko uspesno izvršil*. ljati po dve noviteti. Večina igralcev in igralk je zaradi tega v cbehi komadih zasedena; štirje iz ansambla so .bili celo istočasno zasedeni) v velikih in vidnih vlogah kar vseh treh predstavah letošnje si Obstoji upanje, da bomo v krat-[kem morda vendarle dobili vsaj za lekaj dni v mesecu primemo dvorno v središču mesta. Ob'skali Emo poleg polkovnika Streeta ma-lorja Erskina, ki si je prizadeval, zone. Kajpak je prav zaradi tegajua bi nam šel na roko, vendar, kot delo zelo težko, posebno ker so prilike v katerih študiramo, zelo ne-prikladne. V čem so glavne teiave pri val em delu? Z eno besedo — pomar.kanje pri- erne gledališke dvorane, ki jiih je Trstu kav šest. Le mi za čudo, :eprav domačini, nismo za letošnjo ezono uspeli dobiti niti ene. Ce bi neli gledališko dvorano (nehote e vedno spominjamo našega Na-odnega doma in njegove gledali-ke dvorane), bi bilo naše delo zelo lajšano. Pomisliti je treba, da smo letošnji repartoar pripravljali v štirih različnih krajih in sicer smo prve tri premiere pripravljali pri Sv. Ivanu in celo v Dutovljah, sedanje pa pripravljamo pri Sv. Ivanu, v Skednju in še v neki veliki zasebni sobi. Večinoma stanujemo v mestu in to večno romanje s tramvajem ali k Sv. Ivanu ali v Skedenj nam vzame gotovo tri ure dnevno. S tem rino prikrajšani pri študiju doma in tudi pni skupnih ansamblskih skušnjah. Ce upoštevamo,, da so ti prostori po večini popolnoma nezakurjeni, je razumljivo da v letošnji ostri zimi niso izostala mnogo obolenja, tako da smo bili celo primorani ob koncu januarja in v začetku febfuavja odpovedati več predstav. Zanimivo je, da kljub vsem težavam in boleznim ta tako maloštevilni ansambl ne klone, ker mu daje pogled na dvorane, ki so kljub mrazu vedno nabito polne, novega poleta. Zadnje čase smo začeli dajati tudi redne sindikalne in dijaške predstave. Te se zaenkrat dajejo samo v Skednju, kjer je oder še najbolj prikladen. Ali ste kaj ukrenili, da bit prišli do dostojne dvorane v mestu samem? Ne bi mogel rečk kolikokrat smo obiskali razne predstavnike oblasti. Teh obiskov je bilo toliko, da se njih števila res ne spominjam več. Prve Intervencije so »e pričele oktobra; to se vleče dalje vse do danes. Doslej smo prejeli zigolj obljube. se zdi, pri najodgovornejših činite-ljih ni našel razumevanja za naše l upravičene zahteve. Pred nekaj dnevi smo bili v družbi majorja Erskina tudi pri polkovniku Bowmanu, ki nam je obljubil »moč. Omeniti moram, da nam ie polkovnik Bovvman obljubil dvorano v Via deirUniversta, to je ivšo dvorano bivše »Societa Au-lria», ki pa je zelo neprimerna, 'erjetno g. polkovnik te dvorane pozna, sicer bi nam je ne po-iudiL Bili smo tudi pri predstavnikih gledališča Rossetti in mestnega gledališča Verdi. V gledališču Rossetti so nam reklki, da razpolaga z dvorano prav za prav generalna direkcija ENIC v Rimu, v gledališču Verdi pa so nam dejali, da je tehnično neizvedljivo (mi smo zahtevali gledališče za prve tri dni v decembru), ker imajo skušnje za začetek operne sezone, ki je bil predviden za 6. december. Čudno se ml zdi le to, da se je prav letos operna sezona za'e a ž.e 6. decembra, ko se je običajno, kolikor se spominjam, začenjala okrog 25. decembra. Kot sem omenil, imamo torej vendarle nekaj upanja, ki so nam ga daje besede polkovnika Bowmiana in prizadevanje majorja Erskina. Mislim in prepričan sem, da nam dostojna dvorana v središču mesta in v naši izključni uporabi vsekakor pritiče. Na vsak način bomo vztrajali toliko časa pri teh upravičenih zahtevah, da bomo dvorano, katere nas je oropal faš'zem, končno vendarle izbojevali in jo tudi obdržali. Kot člari našega gledališča in predvsem kot domačim sem prepričan, da mora Slovensko narodno gledal šče v Trstu dobiti svojo primerno gledališko zgradbo v samem središču Trsta, kajti določila o kulturnj enakopravnosti Slovencev ne smejo ostati zgolj na papirju, temveč morajo postati stvarno dejstvo. Mislim, da je čas. da se nam nehajo metati poletna pod noge s katere kol1! strani. Krivice so odpravljene v Istri Zemljo prejemajo kmetje, ki jo odbetujejo Reka, 28. — Po prvi svetovni vojni je Italija obdržala v Istri sistem kolono. Po prihodu fašizma na oblast so se posebno posluževali kolonskega »V.ema za izkoriščanje istrskih kmetov. Na ta način je fašizem popolnoma uničil poljedelstvo v Istri. Od leta 1924. do 1936. leta je bilo prodano v vsej Julijski krajini na dražbi 7.000 kmetij. Zemljo so kupili fašistični funkcionarji, advokati im trgovci, kj so s; nakupi-čili na ta način velika posestva. Na 125 velikih posestev je prišlo povprečno na vsako po 115 hektarjev zemlje, medtem ko je 10.000 družin živelo brez zemlje. Po kapitulaciji Italije je bil na pokrajinski ljudski skupščini izglasovan zgodovinski sklep o ukinitvi fašističnih zakonov, ki so imeli za cilj potujčiti hrvaško ljudstvo v Istri in ga gospodarsko zasužnjiti. Na zasedanju 'istrske ljudske skupščine v novembru 1946 je bilo sklenjeno, da se ukine sistem ko- mkratke vesti mm LIZBONA. — Pcžar, ki je izbruhnil Jz še neznanih razlogov, je uničil najmodernejši mlin na Portugalskem. Požar je uničil več kot 4000 vreč žita. ALZIR. — Približno 760 Zidov se je včeraj vkrcalo v Tunisu; namenjeni so v Palestino. Potovali bedo lonstva ter so bile proglašene vse prisilne dražbe kot neveljavno. S to odredbo so bili likvidirani vsi odnošaji med koloni in njihovim, bivšimi lastniki ter je bila zemlja razdeljena siromašnim kmetom. Sedaj se zaključujejo dela na agrarni reformi. Sisiem kolonstva je bil posebno težak v bujskem okraju, ki bo priključen tržaškemu ozemlju. Tu je bilo 46 veleposestnikov, ki so imeli 6.000 nektarjev zemlje. Do sedaj j% bilo razdeljenik kmetom okrog 4.000 hektarjev zemlje. Lombardski indusirijci ie vedno podpirajo naciste Rim, 2V. — Milanski dnevnik »Milano Sera* javlja, da obstoja v Italiji neka neonacistična organizacija, k; ima svoj glavni stan v Sondriju. Ta organizacija razpolaga z veliko količino orežja, skritega v bližnjih hribih. Voditelj tega pokreta je Kurt Schoeling, bivši kapetan Hitlerjeve vojske, ki dobiva finančno pomoč od lombardskih industrijalcev. Etna spel deluje Catania, 2v. — Etna je pričela zopet bruhati in njena lava ograža vas Passo Fisciaro. V veliki nevarnosti je tudi vas Cisterna. Lava Je preko Marseillea. Vsi izhajajo iz! uničila v bližini mnogo gozdov. Djerbe, Sfaxa in Tunisa v Severni Afriki. LONDON. — Britansko runanje ministrstvo je objavilo, da stopi 1. marca v veljavo vzajemna ukinitev vizumov med Velike Britanijo ter NorveSko, NEW YORK. — Včeraj je nad Atlantskim cceanom veter dosegel hitrost 96 kilometrov na uro. Domnevajo, da viharji, ki že pet dni besnijo nad Atlantikom, še ne bodo prenehali. RIM. — Italijanski znanstvenik profesor Francesco Guarnier je odkril novo zdravilo proti raku. LA PAZ. — Bolivijska vlada je pozvala vso Ameriko, da bi priskočila na pomoč 12.000 prebivalcem Trlnidada, ki J.m grozi nevarnost pr p lave. KAIRO. —'Ahmed Mohamed, ki je bil obtožen komun stične propagande in včeraj oproščen pred ka r-sk.m sodiščem, je bi! danes zopet aretiran zaradi neke druge obtožbe. ATENE. — Grški zunanji minister Constantin Tsaldaris je naznanil, da bodo dne 25. marca priključili Dodekanez k Grčiji. PRAGA. — Kolona jugoslovanskih avtomobilov ki je prevažala iz Berlina v Beograd precizij«ke stroje, se Je morala zaradi snega ustavili v kraju Usti. Dijaki tamkajšnje g.mnazije so ves dan kidali sneg na cesti, da, ao jugoslovanski avtomo- Lava se približuje s precejšnjo naglico v žirim 300 metrov. Etna je pričela še močnejše bruhat’.. Cfgromna količina lave izvira iz žrela vulkana. Za sedaj lava ne predstavlja velike nevarnosti, ker je izbruh v višini 300 metrov. V Angliji ni upati na povišanje krušnih obrokov Ottava, 22. — Britanski minister za prehrano John 5trachey je včeraj govoril v Ottavvi na tiskovni konferenci in izjavil, da v Veliki Br.tanijj ne bodo mogli povečati obrokov kruha, dokler bodo zaloge žita tako pičle. Strachey je pristavil, da je brezupno prositi za večje pošiljke živil iz Kanade, ker sy težave že s sedanjim oskrbovanjem. **. TVashingtor, 2.r. — BivSi član senata in nekdanji ravnatelj prora-fiuna Lewiis Williams Douglas je bil danes imenovan za veleposlanika v Veliki Britaniji, Pričakujejo, d i bo senat kmalu poti (lil rjegovo imenovanje. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 1- marca 1947. i Rdeča zvezda jim je napoti V noča od 25 na 26, februar so hoteli teroristi pognati z razstrelivom v zrak veliko rdečo zvezdo, ki so jo solkanski apmeničarji pred kratkim postavili nad apnenicami vrh kamnoloma. Podla nakana zločincem ni uspela, ker je eksplozija, ki je sicer bila močna, poškodovala samo desni podstavek tako, da se je zvezda le malo nagnila, S'j istega dne po delu so zavedni in požrtvovalni delavci zvezdo zopet uravnali, zvečer pa so jo razsvetlili. Solkansko ljudstvo je ta novi zločin šovinistov silno ogorčil. TRŽAŠKI DNEVNIK Pozdravi in solidarnost antifašističn h žena l!|iiirar:ijn antifašistov? »Nepristranska** policija poizveduje o sindikalni in politični pripadnosti poštnih nameščenk »Apolitičnost*, «nepristranost» in podobno so besede, ki se jih ob vsaki priliki poslužujejo, organi oblasti, po zaveznikih postavljen^ dvil-Zveza italijanskih žena in odbor j na uprava, policija in še marsikdo. ...» i. y3| trobijo.o svoji demokratičnosti, treba odpustiti faš'stične uradnike, ki so prišli semkaj na mesta Tržačanov, ki so bili kot «drugorodci» in antifašisti nasilno premeščeni v notranjost Italije. Uradniški aparat, ki je bil postavljen za potrebe cele pokrajine, je treba reducirati in sprejeti v službo odgovarjajoče število ljudi, ki obvladajo slovenski in talijanski jez’k. Edino tako je mo- a.itifaiističnih žena iz St. Petra pri Gorici sta poslala tržiškim an-tifašistkam sledeči dve pismi: Mestnemu odboru ASIZZ, Tržič. Drage prijateljice, oprostite nam, ker odgovarjamo z zamudo na vase pismo z dne 31. dec. pr. I, izkreno želimo, da bi bilo to leto tako za nas kakor za vas le. to velikega napredka. Naše delo je obsežno, zato nas ni nikdar prevet. Prihodni 8. marec, mednarodni praznik iena, ki bo tudi to leto dan borbe italijanskih lena, bo pokazal, da vse italijanske žene skup no z \enami vsega sveta želijo le mir. Želimo vam, da bi v delu dosegle največje uspehe. Nestrpno pričakujemo vaših pogostejših poročil. Za Glavni nacionalni odbor Zveze italijanskih žena (podpis). ' St. Peterske žene pa pišejo: Antifašistične žene v št. Petru, zbrane na konferenci, pošiljamo vam prav v easu, ko bo med nami potegnjena krivična meja, tople pozdrave in voščila za uspešno nadaljevanje borbe za dosego naših skupnih ciljev. Obljubljamo vam, da bomo vedno na .vaši strani. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Odbor. ASIZZ za Tržič je na to pismo odgovoril takole:. Tržiške antifašistične žene — Ita-Ijianke in Slovenke — vas pozdravljajo in se vam zahvaljujejo za izkazano solidarnost. Vaše pismo ponovno potrjuje, da se iskreno bratstvo med našima dvema narodno-ma, ki sta se skupno borila proti nacifašizmu, ne more razbiti. Med nami in vami bo potegnjena krivitna meja, toda prepričane smo, da na to ne bo ločilo. Ve zasledujete našo borbo proti imperializmu, me pa bomo z- občudovanjem sledile vašim velikim uspehom in napredku v ljudski državi. Želimo, da bi dosegle največje usjpehe in vas še enkrat pozdravljamo z našim pozdravom: Smrt fašizmu - svobodo narodu! Angleški vojaki in nemški ujetniki napadajo mirne meščane V petek ponoči je neki angleški vojak, ki je bil pTecej vinjen, poklical v bližini iPortjoi di Cbiozza* taksi, da bi ga peljal k Sv. Jakobu. V ul. Ponziana je ukazal šoferju Marcelu Vatta, naj ga počaka, ker da gre na obisk k svpji ljubica in se bo kmalu vrnil. Kor pa vojaka le ni hotelo hiti nazaj, ga je ,®el Vatta iskat in ga našel v neki veži, kjer je ležal . na tleh. Začel se je 2 njim prepirati glede plačila. V tem so pristopili trije nemški ujetniki in začeli »posredovati*. Angleški vojak j in je icsrcčil 1000 Ur. Ko je Vatta vzel iz žepa. svojo denarnico, da bi izmenjal denar, »o ga vsi štirje napadli in začeli pretepati, hoteč mu odvzeti tudi njegovo denarnico. Le s težavo se je posrečilo šoferju odnesti ne popolnoma zdravo kožo in denarnico. proglašajo za sveta načela o enakopravnosti 3'ovenskega in italijanskega jezika, vsi so «poborrv.ki» narodnostne strpnosti itd. .Vse to pa popolnoma drugače izg leda v praksi. V veljavo je stopil neki zakon, ki določa postopek o nameščanju bivših partizanov in vojn'h povratnikov po uradih in javnih ustanovoh. Med te spada tudi tržaška pošta. Tam je zaposleno tudi večje število žena, ki so zaradi omenjenega zakona precej zaskrbljene. Naj bo že kakorkoli, dejstvo je, da poštna komisija, ki je pristojna in odgovorna za reševanje tega vprašanja, trti zdaleka ne vrši svoje dolžnosti. V svoji »nepristranosti* je poštno ravnateljstvo pooblastilo policijo, da poizveduje o gospodarskem položaju dela nameščenih žena. Komu na čast? Očitno se gospodje Izmikajo. Zal jim je odpustiti »apolitične* nameščence. Zato so se zatekli k novemu poizkusu. Kaj mislijo s tem doseči, postane takoj j3sno. Odgovor nam da početje poUcajc^ki ^adnječase po- j goče' rešiti to poreče vprašanje. Raz--..—i,- i™-aj.-.i-»v, polo-1 ne komisije in. policija, ki v svoj' »apolitični nepristranosti* skušajo zvedujejo o »gospodarskem žaju* nameščenk s tem, da jih vprašujejo le o politični in s'nd-kalni pripadnosti. Policaji se v svojem šovinističnem besu spuščajo še dalje. Zanima jih, če so nameščen-ke »italijanskih čustev*, saj je nujno potrebno, da so državni nameščenci «apolitieni elementi*. Neki policaj je Nv svoji «globoki nepri-stranosti* izjavil celo: «Slabše za vas, če ste člani Enotnih sind’ka-tov*. S tem so se popolnoma razkrinkali. Pokazali so, kaj se za vsem tem skriva. Oni stremijo za tem, da bi s pretvezo namestitve partizanov odpustili iz službe antifašiste, .demokrate. Nameščenke se nehote vprašujejo, če smo morda še v času ko je faš!stična politična policija preganjala borce za boljšo bodočnost. Šovinistična gospoda pa je lahko prepričana, da delovno ljudstvo ne bo klonilo, da bo vsak tak poizkus odločno preprečilo. Pa ne samo to. Antifašistično italijansko in slovensko ljudstvo upravičeno zahteva še več. Iz službe je »epurirati* antifaš'stiene elemente ter tako ustvariti nova šovinistična središča, naj se zavedajo, da demokratično ljudstvo ne bo odstopilo od svoj'h upravičenih zahtev. Preskrba Delitev moke namesto kruha, se vrši na isti način kakor v mesecu februarju. Za vsaka dva dni rr oke morajo peki odrezati poleg odgovarjajočih odrezkov za kruh tudi odrezek za prednaročilo XXI. Za ostale tri dni je treba poleg teh odrezati še številke 41. in 42. Vrnitev odrezKov. Do ponedeljka 3. marca morajo vsi trgovri na UKAZ ZVU 5=>T. 64 Tržaško ljudstvo noče priznati povišanja stanarin Splošni ukaz ZVU št. 64 o povišanju stanarin in odgovornosti stanovalcev za popravila in vzdrževanje poslopij je vzbudil med tržaškim delovnim ljudstvom veliko ogorčenje. Ta ukaz ZVU je bil zopet ena izmed njenih Številnih potez proti interesom delovnih množic. Vsi vemo, da največje težave sedanjega časa, kakor brezposelnost, visoke cene, nizke plače itd. leže na ramenih delovnega ljudstva. Gospoda v visokih palačah ne ve kaj je beda, njim se ni treba ubijati, kako rešiti problem preživ-ljavlja, kako s skromnimi mesečnimi dohodki nakupiti potrebne dobrine za življenje! Namesto da bi ZVU s svojimi ukazi in ukrepi skušala rešiti vse ta vprašanja v ko- drobno vrniti prehranjevalnemu > rist večini, dela ravno nasprotno, občinskemu uradu odrezke za slad- j Ne pomaga delovnemu ljudstvu, ki kor ZVU, papežev sladker, mast,, Se z vsemi sredstvi bori za izbolj- margarino, bele testenine ZVU, testenine ZVU za težke delavce, riž, koruzno moko, jajca v prahu in za piškote. Obenem morajo javiti za- “””tV logo raoioniranega blaga po stanju ■ =t- *• od 28. februarja., Urad je odprt od 8. do 19. ure danes, jutri cd 8. do 13. in v ponedeljek od 8. do 19. ure. žanje svojega gospodarskega položaja, pač pa ga. ravno ovira s podobnimi ukrepi, kot je splošni ukaz Tisti, ki imajo večja in lepJa stanovanja, naj bi plačevali ved, drugi, ki stanujejo v slabih in majhnih stanovanjih, pa manj. ZVU pa, kakor običajno, kadar se odloča o koristi večine delovnega ljudstva, ni odgovorila ničesar, niti ni še do danes izpremenila za delovno ljudstvo krivično odredbo št. 64. Zato je Osrednji odbor za sindikalni spo. razum naslovil sledeči razglas: «Do sedaj še nismo prejeli odgovora, niti revizije določil ni bilo, zato Osrednji odbor za sindikalni sporazum » poziva vse prebivalstvo, naj ne plača hišnim lastnikom poviška stanarin, ki ga določa omenjeni ukaz, dokler ne bodo odgovorne oblasti spremenile njegovih določb, da bodo v skladu z dejanskimi možnostmi raznih slojev prebivalstva.® ■ • '£S-.iA£i*X Male o na Opčinah razmetavajo miljone K»maln bo dve leti, odkar je minila vojna in odkar se je ZVU polastila uprave v naših krajih. Veliko dobrega cd nje nikoli nismo pričakovali, vendar smo upali, da bodo storili vsaj nekaj koristnega, zlasti pri obnovi naših porušenih domačij. Tudi na Opčinah tik nad Trstom ni v tem oziru nič bolje kot drugod po deželi. Posebno v nižjem delu vasi je bilo mnogo hiš delno porušenih. Porušila so jiih zavezniška letala 1944 leta, ko so bili tukaj še Nemci. Openci so že delj časa nameravali popraviti svoje domove in so se obrnili na ZVU, da bi jim pri obnovi pomagala. Vlagali so prošnjo za prošnjo, tekali od enega urada do drugega, ali vse zaman. Pomoči ni bilo cd nikoder; zato je tudi obnova ostala le pri zamisli. Lansko jesen pa so začeli kar na debelo graditi okrog Opčin. S finančno pcmočjo ZVU so zgradili celo vrsto, hišic, katerih vsaka stane po dva milijona lir in kjer nameravajo baje naseliti neke vrste begunce. Tudi skale po gmajni okoli vasi so začeli izrivati. To delo imenujejo bonifikacija in potrošijo za vsak kvadratni meter te puščave. getovo kakih dvatiseč lir. Izkopali so tudi luknje, kjer naj bi pozneje nasadili smreke. Pri vse! teh delih pa je pozitivno samo fe da trošijo mnogo milijonov lir “ da pri tem zaslužijo edino italij®5" ske tvrdke, ki so si z njimi na' brale že lepe milijone. Openci vidijo veliko nesmotrn® J takega dela in postopanja in S®| začeli razumevati, da od takega $'1 spodarstva ne morejo priSakoV. .1 zase nobene koristi. K sreči se l»u žarno novi dobi konstruktivneS** dela, ko si bomo sami z našo (Ml sko oblastjo urejevali naše razmet; in obnovili naše porušene d ceno* I Le če bemo sami za to poskrb^j se bo zop&t vrnilo blagcstanje II naš kraj. Novi filmi t I IPOID IL 1 A NABREŽINA Žene se pripravljajo na 8. marec.. Zenske organizacije v vsem okraju tekmujejo, katera bo čim dostojneje proslavila 8. marec — praznik žena. V ta namen se vadijo pevski zbori, dramske družine in godbeni odseki. Vsaka vas ima že svoj program. Povscd so tudi delovne konference. MATENJA VAS Mladina is Matenje vasi priredi v nedeljo dne 2. marca kulturno prireditev. Program bo obsegal: »Samo mi-ljon nas je!» (deklamacija — Kajuh). 2. »Domovini* (deklamacija — Gregorčič). 3. »Zelena vrvica* (trodejanka). Prireditev se bo vršila v dvorani prosvetnega doma v Prestranku. ST. PETER NA KRASU Mladinska konferenca. Mladina iz St. Petra na Krasu in 10 okoliških vasi, bo imela svojo konferen-co dne 2. marca. Na konferenci bodo podali rezultate o enomesečnem tekmovanju. Na konferenci bodo tudi razpravljali o udeležbi mladine na progi Šamac-Šarajevo. Po konferenci bo slavnostna akademija, Postojnski okraj za delovne brigade Zeha iz Sajevč so na mhožičnem sestanku sklenile, da bo mladina zbrala drva, katere bodo darovale razne družine. Drva bodo prodali, izkupiček bodo pa darovali za opremo mladinskih delovnih brigad, ki bodo odšle na progo Samac-Saraje-vo. Vasica ima samo 58 prebivalcev. Vaj 90 več ali manj prekaljeni Včeraj je neki drugi angleški vo- v borbi za Osvoboditev Primorske. Jak napadel v ul. Bellini 61 letno ; Četudi je okupator pežgal nekaj Frančiško Majer in jo pretepel s pestmi tako močno, da se je morala zateči v bolnico, kjer so Jo sprejeli za teden dni v opazovalni oddelek. hiš, n*so takrat klonili v borb'. In prav tako, kakor 90 bili takrat neustrašen} borci za svobodo, se danes z vso požrtvovalnostjo bore za zmago na ekonomskem polju. F/ZKULTURA V BORBI ZA T0CKE Jesenski del pokrajinskega nogometnega prvenstva gre h koncu. Se nekaj nedelj in bo končano. Bolj pa ko se bliža konou, bolj vroče postaja. Kar 6 enajstoric je, ki imajo motnosti osvojiti prvenstvo. Med njimi se bo v teh zadnjih nedeljah razvila huda borba, ki bo Se povečala zanimanje nogometne publike. Že bežen pregled pokrajinskega prvenstva nam dokazuje ogromen napredek sodelujočih enajstoric, ki so se od nedelje do nedelje, tako s tehnične in kombinatorne, kot z borbene strani vidno popravljale. Danes lahko mirne duše trdimo, da igrajo prvovrsten nogomet, s katerim zadovoljujejo še tako izbirčnega ljubitelja nogometne.igre. Kondicijska vzdržljivost, tehnična pripravljenost, kombinatorna svežost, hitrost, odločnost in borbenost, to so njih glavne odlike. Razred za sebe pa predstavljajo enajstorice Skednja, Kopra, Tržiča, Torpeda, Rudarja, Gaslinija, ki so glavni tekmeci za osvojitev jesenskega dela pokrajinskega nogometnega prvenstva, ter enajstonci Tovarne strojev in Montebella, ki bosta igrali v drugem delu še važno vlogo. Največ teoretičniH in p:ak-titnih možnosti za osvojitev prvega dela ima nedvomno enajstorica Skednja, ki dosedaj še ni zgubila «kme, vendar pa ima v Kopru, asliniju, Trž.ču, Torpedu in Rudarju več kot nevarne nasprotnike. Prva izmed teh zadnjih nedelj, ki bodo prinesle zmagovalca, bo Jutrišnja. V Trstu se bosta srečala Montebella in Gasilni. Prognoze so na strani Gaslinija, vendar pa je Montebello znan kot enajstorica, ki rada preskrbi za presenečenje. Lepa tekma bo budi -v Tržiču, kjer bo domača enajstorica sprejela v goste Tovarne strojev. Skedenj najbrž ne bo imel težkega dela v P.ra-nu, enako Torpedo na svojem' igrišču proti Postojni. V Pulju bo do. mače moštvo verjetno po nekah suhih nedeljah zopet prišlo do dveh točk. Gorica, ki bo igrala doma proti Ajdovščini, je posebno še po odličnem uspehu zadnje nedelje, go-tov zmagovalec. V zadnji tekmi nedelje se bosta siečali v Kopru enaj-storici Kopra ia Ronkov,- v •-A' Vsekakor bo v ponedeljek slika kvalifikacijske lestvice v marsičem jasnejša. Jutrijšnji, program je sledeč: pokrajinsko prrvenstvo: V Trstu na igrišču Ponziane ob 15. uri Monte-bello-Gaslinl. V Kopru ob 15. uri Ronki-Koper. V Mirnu ob 15. uri Go.ica-Ajdovščina. V Piranu ob 15. uri Skedenj-Piran. V Tržu\i ob 15. uri Tovarna strojev-Tržič. V Pulju ob 15. uri Krmii-Pulj. Na Reki ob 15. uri Torpedc-Fostojna. Okrožno prvenstvo: Igrišče Ponziane: ob 9.30 Kraljič-Nabrežma; ob 11. uri Ro.anesf-Acegat; ob 13 uri Montebello II-Rauber. Igrišče CRDA : ob 8. uri Dreher I-Tovarna strojev II; ob 10. uri Pisoni-Sv. Marko; ob 14. uri Skedenj-Ponziana. Igrišče Proseka: ob 14.30 Primorje P-Col. V Mirnu ob 13. uri Parti2an-Ločnik. Li. Ponziane v Dolnji Lendavi Jutri igra enajstorica Lj. Ponziane prvo tekmo spomladnega dela Jugoslovanskega nogometnega prvenstva v Doljni Lendavi. Njen nasprotnik bo moštvo Nafte, ki je na zadnjem mestu kvalifikacijske lestvice. Uspeh tržaških nogometašev je po mnenju vseh gotov. Seveda ne smemo prezveti, da je Nafta na svojem igrišču lahko nevarna še tako dobremu nasprotniku. Vsekakor so visoko favorizirani Tržačani. Želimo jim zmago! Nedeljski tekme v košarki Po končanem prvenstvu v košarki za Tomažičev pokal, v katerem sta zmagala Col pri moških in Ri-natdi pri ženskah. Je ZDTV za Jutri dopoldne organizirala dve zanimivi tekmi, ki bosta gotovo zadovoljili košarkarje. V prvi se bosta srečala moštvi Cola in reprezentance ZDTV, v drugi pa Rir.aldi tudi z reprezentanco ZDTV. V predtekmi pa bosta igrali ženski ekipi Tomažiča in Cola. Vse tekme bodo igrali na igrišču DSZ v ul. Contl 11 po tem vrstnem redu: ob 9. uri Tomažič-Col; ob 10. uri Co!-r’prez. ZDTV; ob 11. uri Rinaldi-reprez. ZDTV. . • « 'iBS. 1*4 Za opremo delovnih brigad je daroval prosvetni iz Orehka lir 1.605, kot izkupiček prireditve, ki eo jo organizirali v ta namen. Zene iz Zagona so do danes nabrale lir 2000, toda nabiralna akci ja se še | nadaljuje. Zene iz Studenega' so zbrale lir 1450, 190 kg krompirja, 32,70 kg fižola, 36 kg moke in, 27 dfcg masti. Trgovci in gostilničarji iz Belskega, Strmce, Hrenovic, O-rehka, Šmihela pri St. Petru, Senožeč, Slavine, Stare vasi, Matenje vasi in Studenega so darovali skupno lir 5705. REPENTABOR Razstava slovenske knjige. Prvč v zgodovini Repentatora se je zgodilo, da smo mogli prisostvovati razstavi slovenske knjige v našem kraju. Razstavo je organizirala prosvetna zvesa z Trsta. Bila so razstavljena najboljša dela naših in tujih književnikov. Ljudstvo vseh Iz talinske kronike V četrtek okrog 21, ure 30 prišli v stanovanje Pik Katering v ulici Ddma neznani - tatovi in odnesli iz kuhinjske omare 38 trseč lir v g;tovini. V mizarsko delavnica Basso Giordana v ul. Ugo Fcscolo št. 52 so ponoči vlomili tatovi in odnesli kolo, razne mizarske stroje in druge drobnarije v vrednosti okrog 80 tisoč lir. Kontrolni organi na železnici so ugotovili, da je zmanjkalo jz vagona št. 71338, v katerem je bilo razno blago za Avstrijo, pet škatel masti težkih 20 kg. Krivcev r.rsc izsledili. V zvezi s tatvino V ul. Madonna del Mare 16, ftjer so pred dnevi odnesli tatovi 5 avtomobilskih koles, pisalni stroj, 40 kg kleja in neka,, gctovir.e, je' policija aretirala 16 letnega Giordana Gaspardija in 23 letnega Giovannija Genza, ki sta tatvino izvršila, in Gicvanmja Pac-corinija ter Ježefa Stella, ki sta tatova podpirala ter prikrivala blage. Ukradeno blago so izsledili in ga vrnili lastniku. štirih vasi 3e je . Udeležilo razstave v velikem številu. Vsi °d pionirčkov do najstarejŠIh so pridno segali po naši lepi knjigi. Mladina je izbirala knjige za svoje knj1 žnice, žene pa za svojo deco. Ob zaključku je naš rojak tov. prof. Ravbar govoril o pomenu naše književnosti. Iznred todIPa Obsoieni morilci Vče-aj je porotno sodišče sodilo Brunu Padovanu iz Starane vsa ter Mariju Buttignonu in Orlandu Piz-zoliniju iz Škocjana ob Soč ; vsi trije obtoženi so stari komaj dvajset. let. Padovan je na begu. Obtoženi so, da so z dvema streloma iz pištole ubili 22 letnega Okiavija Nonnina iz Sv. Petra ob Soči ter ga nato oropali. Edina priča Alferia Pellegrini, zaročenka Nonnina, je povedala da se je zločin izvršil ob 9. uri zvečer 3. novembra preteklega leta, ko Je šel njen zaročenec domov. Po govoru branilcev je sodišče obsodilo Padovan a na 28 let, Buttignona na 23 in Pizzolina na 16 let ječe. Poleg tega je obsodilo vse tri m 6000 lir globe, na trajno izključitev iz javnih služb in na pet let policijskega nadzorstva. Dčni tečaji za delavce V prvi polovici tega'meseca bo organiziral šolski odsek ES pod vodstvom tov. prof. Narcisa Smi-dichena nova tečaje za' začetnike za stenografijo, slovenščino in angleščino. Obenem bodo začeli s pomožnimi tečaji za dijake nižjih srednjih šol. Ze od 1. oktobra preteklega leta delujejo pripravljalni tečaji za veliko maturo, za knjigovodje in geometre, za učitelje otroških vrtcev kakor tudi jezikovni tečaji za slovenščino, srbo-hrvaščino, ruščino, francoščino, angleščino in nemšči-] no. Vsi ti tečaji so zelo dobro obiskani. Vsa pojasnila in vpisovanja pri vodstvu šolskega oddelka v ulicd Monfort 3, od 18. do 20, ure. I Komu koristi ta ukaz? Doblčeh bodo imeli samo razni hišni lastniki in pa še špekulant ;s st. jio-vanji. Gotovo je, da kdor Je že iast-nik take hise, da lahko daje ge v najem, ne spada med revnejše sloje prebivalstva, ki so v sedanjem času v najtežjih ekonomskih prilikah. Zato je ukaz št. 64 krivičen, ker se bedo z njimi okoristili ravno tisti sloji, ki so najmanj potrebni pomoči. Vsa vprašanja v zvezi z ukazom ZVU št. 64 je preučil Osrednji odbor za sindikalni sporazum. Ta odbor je ukrenil tudi že vse potrebno, da bi ZVU ukaz ponovno preučila in izdala nov ukaz, ki bi bil v skladu s plačilnimi zmožnostmi raznih slojev prebivalstva. Osrednji odbor je med drugim tudi predlagal, naj bi bila višina stanar.ne različna. HO VRATA MLADINI! Jutri ob 10. uri bo v kinu Alabarda važna konferenca za mladino o: Položaju mladine v javnem življenju. Ker bodo razpravljali o zelo važnih problemih, ki ee tičejo naše mladih.e, priporočamo, da se mladinci udeležijo konference v čim večjem številu. Socialno skrbslvo in zdravstvo v koprskem okraju 1 Ob osvoboditvi so bile vse social-| terorja, katerih socialno stanje je povoljno, niso bile upoštevane, pač pa so na seznamu za stalno pen-zijo. S.rote padlih borcev in fašističnega terorja, ki jih svojci ne morejo vzdrževati, so sprejeli v deč-je in mladinske domove. • Fašistične sirote je odsek za socialno skrbstvo namestil v zavodih za sirote v Kopru in Piranu. Vsem rentnikem izplačuje finančni odsek PZSZ starostne pen-zije, ravno tako vsem vdovam in invalidom iz avstrijske vojske. Tudi vdove in invalidi iz italijanske vojske dobivajo socialno pomoč, če je utemeljena. Slabotno deco revnejših slojev pošiljajo v kolonije. Večina izmed 373 pionirjev v Kopru, Izoli in Piranu je bila italijanskega porekla. V krajih, prizadetih od suše In teče. so organizirali šolske, kuhinje za dobo nekaj mesecev. Skrb za mladinski zavod «Grisonj» v Kopru, je prevzel sedaj okrajni fLO. Nova ustanova so «Jasli» v Piranu, ki lahko sprejmejo 20 otrok. V našem okraju je 2240 partizanskih, socialne zaščite potrebnih in drugih sirot. Mesečno podporo dobiva 1200 upravičencev. Izdatki odseka za socialno skrbstvo znašajo v letih 1945-46 skupno 19,5 milijona jugolir. Socialne potrebe Istre so velike, kar je posledica fašistične okupacije in izkoriščevanja, vojnih grozot in požarov, slabe letine in suše. Posebno so prizadeti kraji v notranjosti dežele, kjer ni tako rodovitna zemlja. Ljudska oblast skrbi, da po svojih močeh pomaga tam, kjer je potreba največja. A. B. ne ustanove v zelo kritičnem stanju. Ker so vodje pobegnili, so vse razen bclnic prenehale delovati. Ljudska oblast je morala ponovno vse organizirati in obnoviti poslopja, ker niso bila v skladu z zdravstvenimi zahtevami. V Piranu so preuredili Dom onemoglih in bolnico v juliju 1945. Hkrati sp obnovili tudi otroško posvetovalnico, ki je začela delovati v septembru 1945. Ljudska oblast je morala obnoviti tudi bolnico, Dom onemoglih in posvetovalnico v Izoli, ki sta b-la poškodovana, kc so okupatorji minirali pristanišče. V Kopru sta delovala le bolnica in sirotišnica. Treba je bilo manjših popravil v bolnici in Domu onemoglih, v mestnem mladinskem zavetišču, v protitubej-kulcznem dispanzerju ter v otroški posvetovalnici. Ustanovili so Šš dispanzer za spolne bolezni, kjer bolnike brezplačno zdravijo. Zdravstveno stanje ljudstva je bilo dokaj kritično. O tem pričajo tudi izdatki za btlnice. Medicinska ekspedicija JA je brezplačno pregledovala ljudi in de-1 ja zdravila po vsem okraju že leta •1945. Lani je obiskala naš okraj v «tednu zdravstva*, ekipa z ljubljanskih klinik. Ustavila se je v večjih središčih okraja in prispevala k zboljšanju zdravstva pri nas. Sirotam padlih bcrcev so pričeli izplačevati podpore v manjših zneskih že takoj po osvoboditvi, od julij« 1945 dalje pa se izplačujejo redne mesačne podpore vsem socialne pomoči potrebnim. Vdove in sirote padlih borcev in žrtve fašističnega Teror v Gorici se nadaljnje Mogoče je dan ali dva mir. potem se zopet slišijo po mestu eksplozije, in teroristični napadi se nemoteno nadaljujejo, kakor da bi v mestu ne bilo ne policije ne vojaštva. V noči od 27. na 28. febi. so goriški teroristi zopet nastavili peklenske stroje pred stanovanji slovenskih :n. italijanskih demokratov. Neofašisti ne sovražijo samo Slovencev, ker govorijo slovensko, ampak tudi tiste Italijane, ki so po svojem mišljenju napredni. Tako sc okrog 10. ure zvečer postavili peklenski stroj na levi vogal glavnega vhoda pred stanovanje Furlana Ivana. Tov. Furlan je znan kot dosleden italijanski pro-tifašist in zaveden delavec pri SA-FOG-u. To je že tretji bombni at en-tat proti omenjeni družini, da ne omenimo še drugih izpadov in groženj s katerimi so skušali šovinisti to družino prisiliti, da bi se izselila. Skoda predsinočnjega atentata , je velika. V isti ulici C. Colombo st. 21 je 2 uri kasneje eksplodiral nov peklenski stroj. Fašisti so ga postavili pred slovensko trgovino sadja in zelenjave, ki je last vdove Marije Gumiščkove. Tri dni pred atentatom je trgovska prejela anonimno grozilno pismo,. pravtako, kakršnih kroži po mestu na stotine. d Sporočila in objave Sestanek železničarjev. Vsi železničarji, ki so včlanjeni v SIAU in njihevi prijatelji, so vabljeni na sestanek, ki bo jutri 2. marca ob 10. uri v dvorani Kraljič (Dom pristaniških delavcev). Razpravljali bodo o važnih vprašanjih. ,J Zveza primorskih gluhonemih vabi svoje člane na sestanek v nedeljo 2. h m. ob 16. uri v Ul. Conti 11. Govoril bo tov. Giandresco o partizanih. Kulturna prireditev pri Lovcu. Jutri ob 16.30 uri priredi prosvetno driutvo »Franjo Marušič* ’1'Z Rocola v dvorani gostilne pri Lovcu (Jura) glasbeno pripovedko: »Nino in Rita*. Izvajajo pionirji' prosvetnega društva. Cene za odrasle po 30 Ur, za otroke po 10. lir. Obvestilo. Slovensko gospodarsko udruženje obvešča vse svoje člane, ki so oddali svoja obrtna dovoljenja v tajništvu za obnovitev pri oblasteh za tekoče leto 1947, da jih lahko dvignejo vsak dan na sedežu Slovenskega gospcdaiskega udruženja — Trst, ul. F. Filzi 10-1, ker so že gotova. Rojstva, smrti, poroke Dne 28. t. m. se je rodilo 15 otrok, umrlo 10 ljudi poroke pa so bile 4. CERKVENE POROKE: uradnik Janez Ernest Blest in zasebnica Marija D?nd‘, kmet Karel Clark m uradnika Leda Oimillucci, krojač Renato Tranj in zasebnica Ldija Dal la Stella, delavec Florian Picu-lin in služkinja Rozahja Rasoni. UMRLI: 58 letna Matilde Subert vd. Borgpnl, 71 letni Arturo Robba, 42 letni Ivan Costella, 65 letni Roman Maschietti, 1 letni Arduimo Leviš, 53 letnj Arturo Bortolini, 65 letni Ludvik Rosani, 79 letni Rafael Lorenzi Mansueto, 72 letna Elv:ra MiglVsrini por. Eisenhonner, 60 letna Ivana Dujc vd. Delmonte. Baltiški poslanec V prvih letih po revoluciji je A® sovjetska Rusija v težkem pololdr Ni bilo ne luči ne kuriva ne frraN Detromzlrani samodrSci in kapM.l listi so Ščuvali profesorje in d po leningrajskih šolah proti ljudski oblasti in proti sovji Ocene prosvetnih prireditev boste brali v «Vest-niku Slovenske prosvetne zveze». ALEKSANUER BEK: 53 V VOLOKOLAMSKA CESTA — Ali si oženjen? — Ne.., konjenik... Bozžanov se je začel od vsega srca smejati. Njegov dobrodušni, okrogli obraz se je napihnil in postal še širji, male očke pa so kar Izginile. Vsi so se glasno smejali obenem s poM.trukom: »Konjenik! Glej ti konjenika!* Nemec pa je splašeno gledal okrog sebe. Nekdo Je zaklical: — Mir!... Poslušajte, kaj bo povedal politruk, Bozžanov je dvignil roko. Vsi so utihnili. — Politruk bo rekel: Smejte se! — je dejal. In verjetno nepričakovano tudi za sebe samega je zinil stavek, ki so ga pozneje pogostoma ponavljali v bataljonu: — Smeh — to je najresnejša stvar na fronti. Trudeč se, da bi govoril počasi in razločno, je začel Bozžanov povpraševati po načrtih nemškega poveljstva. Ujetnik ni takoj razumel, Ko je končno doumel smisel vprašanja, Je dejal, popačuječ ruske izraze: — Zajtrk Imeti — Voljokoljamsk, večer jesti — Moskau. To je Izgovoril resno, držeč roke ob šivih, ter očitno ni niti tu v ujetništvu podvomil, da se bo tako tudi zgodilo: »Zajtrk imeti — Voljokoljamsk, večer jesti — Moskau*. In ponovno se je razlegal glasen smeh. OJ trenutka tega nebrzdanega smeha sem cbčutil, kako se je Ujetnik je stresel vrat in mrko pogledal okrog sebe. Ni mogel razumeti, kaj se je zgodilo 9 temi Rusi. Tudi mi sami vsekakor nismo vedeli, zakaj smo se toliko smejali. Tako smo debili prvo bitko. Tako je bil na naši postojanki potolčen general Strah. 4. Rahlmov in Bozžanov sta se seznanila s podrobnostmi napada. Seveda, nikakor ne dvomite o tem: V borbi se ni zgodilo vse tako, kot je bilo zamišljeno. Nek oddelek je, ko se je po naključju srečal z nemško patrolo, začel napad prej, preden je bila vas popolnoma obkoljena. Borci so navalih v hiše, klali in ubijali, toda Nemcem je ostalo nekoliko izhodov, ki jih naši niso bili presekali, ter je mnogim uspelo pobegnit!. Hitreje so se zbrali ih razvili obrambo, krt smo bili predpostavljali. Oddelek je pobil okrog dvesto hitlerjevcev, miniral poti, zažgal veliko avtomobilov in nekoliko skladišč, med njimi tudi skladišče bencina, kljub temu pa je na nekem koncu vasi uspelo Nemcem, da so nekaj obvarovali. / Toda ono glavno je bilo doseženo: borci so videli Nemce, kako go bežali pred njimi, borci so jih slišali, kako so umirajoč stokali, borci so preizkusili njihovo kožo s kroglo ln bajoneti. Z Rahlmovim in Boztanovlm sem pregledal polržaj. Borci, ki so sodelovali v napadu, so se bili že razšli po desetinah in vodih. Vežbanj« in dela so bila po mojem povelju za dve url prekinjena. Povsod so bile videti skupine, ki eo se zbirale okrog junakov," ki eo bili namlatili Nemce. Zdaj tu, zdaj tam je bil slišati emeh. Ta dan, šestnajsti oktober 1941. leta, je bil v našem bataljonu dan smeha. Pozneje sem se velikokrat spominjal Bozžanovljevih besed: »Smeh — to je najresnejša stvar na fronti!* Kadar pride na bojno polje, v prednjo črto smeh, se jsU*-h odi ll*gjub&, " *<>4pAjis}t>l Cilivno policijo je zdramila žele druga eksplozija, kajti šele po drugi eksploziji so prišli na kraj razdejanja. Na zasliševanje so poklicali tov. Furlana. Gomiščkova pa je bila zaslišana šele naslednje jutro. Naslednji dan se je civilna policija zopet oglasila pri Furlanovih. Ni sicer iskala več sledove za terorističnimi zločinci, temveč je zasliševala Furlanovo družino. Zammali so se, ali sq Slovenci ali Italijani, v kakšnih organizacijah delujejo in ali niso morda — komunisti —. Vendar se je iz razgovora policija lahko prepričala, da je tudi ta bombni atentat, kakor vsi prejšnji, Cisto fašističnega značaja, člani Furlanove družine so znani kot zar vedni Italijani in dosledni antifa^ šistični borci. Dne 26. februarja so sovin'stični teroristi vrgli ročno bombo tipa «Sipe» skozi okno v stanovanje Kozmana Avgusta v ul. Vitt. Em. št. 110 ter povzračili precejšno škodo. Istega večera so šovinisti pomazali tudi slovenski napis na umobolnici. Tov. Kozman Avgust je star goriški prosvetni delavec. Tudi njemu je drhal napisala grozilno pismo ter mu dela 8 dnevni rok, da zapusti Gorico. Navedli smo nekaj primerov iz niza zločinov, ki se stalno ponavljajo v Gorici. in na onem delu Julijske krajine, ki so ga prisodili Italiji. Goriško ljudstvo se upravičeno spra&jje, kdaj bo konec zločinskih atentatov. Zaupniška uprava, bi morala pozvati na odgovornost ekstremistične politične skupine, ki jih vodi CLN, kajti mera je že polna. Radijski snoredi TRST II. V soboto 1. marca 11.30 , Dopoldanski koncert; 12. radijska univerza; 12.15 partizanske ptsmi; 13. pestra glasba; 13.15 slovenske pesmi; 13.30 orkester Marek Weber; 14. zdravniška oddaja: Bruhanje pri dojenčku; 14.10 čiia-nje večernega sporeda — zaključek; 17.30 plesna glasba; 18. prireditve v tednu; 18.15 pester glasbeni spored; 18.30 pesmi na harmoniki; 18.45 kulturne aktualnosti; 19. ljudska glasbena ura; 19.30 pevski koncert Tiran Kari je — poje narodne pesmi; 20. glasba po željah; 20.45 politični pregled; 21. a. Čekov: Snubač — komedija v 1 dejanju (igrajo, člani radijske igralske skupine); 21.45 pestra glasba; 22.30 južnoameriška ritmična glasba; 23.30 plesna glasba. SLOVENSKO PRIMORJE 6.30 Koračnica. Dnevni spored. Iz naših časopisov; 6.45 zabavna glašba; 7. ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ; 7.15 ruske narodne pesmi; 7.30 napoved časa, poročila, objave in radijski koledar; 7.45.lahka glasba; 12.30 napoved časa in poročila; 12.45 lahka glasba, mali oglasi in objave; 13. ptsml in' plesi narodov Jugoslavije; 13.30 živilska industrija v Sloveniji; 13.50 Vurliške orgle; 14. igra plesni orkester RL pod vodstvom Bojana Adamiča; 14.45 operni intermezzi; 18. tadio dnevnik; 18.15 slovenske umetne pesmi; 18.30 tričetrt ure Prešernovih pesmi; 19.15 napoved časa in poročila; 19.30 lahka glasba, mal; oglasi in objave; 19.45 pogovor s poslušalci; 20.15 operetne in lahka glasba. mu ljudstvu., ki se je moralo bot J samo proti neštetim notranjim zunanjim sovražnikom. V tej borbi je edini ostal svojemu ljudstvu stari učenjak profesor PoleSajev. Tovariši proFl sorji in njegovi učenci, vse 3a t s prezirom zapustilo. On pa r vztrajal, šel je med ljudstvo in 1,1 posvetil svoje znanje in svoje V njem je -na iiv in globok nOČ* poosebljena tista brezmejna **** ki je v najtežjih časih pomoli sovjetskemu ljudstvu, da je galo neštete težave n zapreke, so mu jih stavili na pot njeg^ nasprotniki, da bi preprečili vo veličastno vstajenje. N. čer., sov v logi profesorja Poležajevš markantna osebnost, polna 9^ ktga razumevanja do trpečegd človeka, in bo ostala gledalcem izbrisno v spominu. KINOPREPSTAitEj ROSSETTI. 20.30: «Danes stavk®5 jaz*. IJ SUPERCINEMA 14.30: «Vite* sanj*, A. Nazzari, M. Lotti. J FENICE. 14.30: »Ubežnik je potr-* na vrata*, Gary Grant. FILODRAMMATICO. 18: življenja*. . CINE MARE. 14: »Baltiški F05 nec*, sovjetski film. ITALIA. 15: »Boheme*, Mani* vj n!s- At ALABARDA. 14: »Norčava kleta*. J IMPERO. 14.30: «Zlcčini ^ kazni*. . - VTALE. 18: «Gospcdicna in bcv*. J. Arthur. MASSIMO. 18: «Mož v sivem** , GARIBALDI. 14.30: »Zena genef® LInga*. IDEALE. 18: »Bandit*, A«*0 Nazzari in Ana Magnarui. . SAVONA. 17: «Sanjal sem a.ng® ES Tisk Stablimento Tip. Triestil Odg. urednik DUŠAN HR Ob 21 letnici poroke Antona Filipčiča In ? Antonije roj. Bandelj jima želijo obilo sreče hčerk* l ELVINA, njen zaročenec >D \ sin ZMAGO. Ko sem izgubil denarnico, _* 4 1»!.