številka 37 četrtek, 26. septembra 1996 160 tolarjev

Pika je prijahala na pravem konju, spremstvo je bilo številčno.
Čudna in vsemogočna deklica je tale Pika Nogavička. Bolj ko se organizatorja festivala, OZPM Velenje in KC Ivana Napotnika, trudita in jo vabita med nas vsako leto bolj zgodaj, bolj nam dokazuje, da prihaja s severa. Tudi letos je namreč na slavnostni otvoritvi na Cankarjevi cesti, ki je v petek privabila veliko pod dežnikom vedrečih Pik in Pikotov, začarala dež. Ampak, zagotovo bo gospodična poskrbela, da tega ne bo na finalnem Pikinem dnevu, ki se ga že danes vsi veselite. Je pač nagajivka, zato sta jo organizatorja ukanila in med tednom potekajoče Pikine delavnice, razstave in odrske norčije pripravila na toplem, v Rdeči dvorani. Pa gremo po vrsti. V petek se je Piki na otvoritvi pridružila tudi urednica priljubljenega Cicibana, simpatična gospa Nataša Bucik, ki je festival tudi uradno otvorila. Še prej pa smo zaploskali Pikini paradi, pa mažuretkam in šoštanjski godbi na pihala. Ja, seveda sta hrabra alpinista spustila tudi
Pikino zastavo in potem nas je pozdravila Pika na belem konju s črnimi pikami... Vsak dan je sedaj veselo in pikasto, tako kot je bilo načrtovano. Višek pa bo, kot že rečeno, sobotni Pikin dan. Pika zagotavlja, da bo nekaj posebnega. Začel se bo ob 9.00 uri dopoldne, končal pa ob 20.00 uri. Kaj vse boste lahko počeli, pa smo vam tako že zaupali, zato le povzemimo; igrali se boste lahko in ustvarjali v več kot 50 delavnicah, na dveh odrih spremljali zanimive pevce in skupine, z vami bosta Meta in Robert, pa letošnja častna pokroviteljica Marjana Lipovšek. Iz Ljubljane bo pripeljal muzejski vlak, poln ljubljanskih otrok, ki jih bo spremljala tudi Štefka Kučan. Zaključena bo akcija zbiranja igrač za otroke v Sarajevu ...
Zato pa, drage Pike in Pikoti, ne zamudite, veselite se s Piko, ki bo, kot vedno, nagajiva in se odzovite njenim zanimivim vabilom.
bš
Univerza za tretje življensko obdobje
10 let posvečenih bogatenju jeseni življenja
Letošnje šolsko leto na Univerzi za tretje življensko obdobje Velenje bo že deseto po vrsti. Za mnoge udeležence vsako leto številnejših krožkov tudi. Ob jubileju zato pripravljajo slovesnost, ki bo v sredo, 2. oktobra ob 10.00 uri v dvorani Glasbene šole Frana Koruna - Koželjskega. Glasbeni program bodo pripravili učenci Glasbene šole Velenje, potem pa bosta o
začetkih tovrstne Univerze v Sloveniji spregovorili Dušana Findeisen in dr. Nena Mijoč.
O ustvarjalnosti in učenju bo nekaj besed spregovoril priznani prof. dr. Vid Pečjak, prisotne pa bosta pozdravila tudi župan Srečko Meh ter svetovalec Ministrstva za šolstvo in šport mag. Jože Miklavc. Ob jubileju bodo najzaslužnejšim podelili tudi priznanja.
bš
Mesto Velenje je praznovalo
Različne slovesnosti in veselje ob novih pridobitvah v Mestni občini Velenje, posvečenih njenemu 37. rojstnemu dnevu, so se pričele že v četretk, višek pa dosegle na sam prazničen dan, v petek, 20. septembra. Dopoldne so v občinski hiši predstavili nov turistični vodnik po Šaleški dolini in odprli Razstavo lepih obrti, popoldne pa je bila v Domu kulture Svečana seja sveta Mestne občine Velenje, na kateri so podelili letošnja občinska priznanja. Župan Srečko Meh je občane nagovoril na Cankarjevi, praznovanje pa se je zaključilo z velikim ognjemetom (stran 24).
bš
Ob koncu tedna bo bolj jasno in topleje.
Našim občankam in občanom čestitamo ob prazniku!
Občina Šoštanj
Pika je prinesla dež in veliko veselja
razživet, še daleč ne izžet
ISSN 0350-5561
.d.I
ZAVAROVALNICA MARIBOR
30. KIMAVEC
30. september praznik občine Šoštanj
Drgič bodo praznovali letos. Zdaj že bolj samozavestno, saj pravijo, da so od lani do letos postorili veliko tistega, kar so načrtovali. Le kakšna manjša zadeva ostaja neuresničena, pa tudi na to ne bodo pozabili.
Prvič odkar praznujejo in odkar so samostojni, bodo podelili občinska priznanja. Najvišje, priznanje častni občan občine Šoštanj so namenili Jožetu Pribožiču, dekanu Šaleške dekanije, priznanje občine bo prejela Termoelektrana Šoštanj, plaketo pa Gorenje Notranja oprema.
mkp, fotografija: Stane Vovk
PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704
9770350556014
2 KAŠ CAS
ZANIMIVO
26. septembra 1996
Ljubno ob Savinji
Proračunska pogača v dobro krajanov
V občini Ljubno že od vsega začetka ogromno pozornosti	namenjajo uresničevanju tistih nalog, ki v kar največji meri zadovoljujejo želje in zlasti potrebe krajanov. Na infrastrukturnem in drugih področjih so lani in letos dosegli nekaj zelo vidnih uspehov. Čeprav so nekatere naloge na prvi pogled "malenkostne", pa so za krajane velikokrat velikega pomena.
Takšni usmeritvi so seveda posebej naklonjeni občinski svetniki, ki za te namene namenjajo lep kos proračunske pogače. Krajani so seveda zadovoljni in hvaležni in bodo letos še bolj. Že pred časom so posodobili in z asfaltom pre-vlekli dobre 3 kilometre ceste v Primožu, prav tako šest krajših odsekov v kraju, bližnji okolici in v Radmirju, v kratkem pa bo posodobitve deležnih še 800 metrov ceste v naselju Meliše.
Zelo velika in še bolj pomembna je gradnja mosta preko Savinje med Ljubnim in Lučami. Ta most, pravzaprav velika brv, je bila ob vod-
ni ujmi pred leti edina povezava za ljudi iz zgornjega dela doline z Ljubnim in nižje. Denarja za njeno obnovo po poplavi ni bilo in krajani so se dela lotili sami. Ob letošnji gradnji ceste proti Lučam naj bi brv spet služila za (občasni) obvoz, vendar so ogorčeni krajani to preprečili, saj za novogradnjo spet ni bilo sredstev, brv pa je dotrajana in nevarna.
Pogumna odločitev je tako padla na ljubenskem občinskem svetu. Akcija je stekla, celjsko cestno podjetje je z deli pričelo, veliko pa je seveda bilo denarnih zagat. Zalogaj je bil seveda za občinski proračun nekajkrat prevelik in je za 18,5 milijona vredno naložbo zagotovil 4 milijone tolaijev, ostalo pa sta primaknili dve ministrstvi in v veliko zadovoljstvo občine in krajanov tudi prenekatero podjetje od blizu in daleč.
Most bo zgrajen do konca leta, dolg bo 25 metrov in širok 3, za dolino in posebej za krajane pa bo izjemnega pom-
ena.
JP
10. novembra bodo v Velenju volili svete krajevnih skupnosti in mestnih četrti
Lokalne volitve v Velenju istočasno z državnimi!
V začetku minulega tedna so v krajevnih skupnostih Mestne občine Velenje začeli teči roki za izvedbo lokalnih volitev članov svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti. V Velenju so se odločili, da bodo te istočasno z državnimi, torej 10. novembra. Eden od razlogov je ta, da so si čimprejšnji datum volitev želeli dosedanji predsedniki, drugi razlog za istočasnost pa je denar, saj ga mora za lokalne volitve zagotoviti občina sama.
Ker jih bodo izvedli skupaj z državnimi, bo najbrž potreben kakšen tolar manj, kot bi bil sicer. V proračunu Mestne
občine Velenje je za lokalne volitve rezerviranih 6.000.000 tolarjev. "Skušali bomo seveda čim bolj racionalno ravnati, zna pa se zgoditi, da sredstva ne bodo zadoščala in bo nekaj denaija treba zagotoviti še z rebalansom proračuna. Standarde za volitve določa republiška volilna komisija in treba jih je spoštovati. Tisti, ki bodo opravljali razna volilna opravila se najbrž ne bodo odrekli pravici, ki jim je dana. Država vsekakor k lokalnim volitvam ne bo prispevala nič," pravi Franc Ojsteršek, tajnik občinske volilne komisije in sekretar Sveta Mestne občine Velenje, ki k temu dodaja, da
Zcikcij m vseeno, kdo je predsednik?
Občani v krajevnih skupnostih in mestnih četrtih uresničujejo svoje potrebe in interese preko svetov. Predsedniki krajevnih in mestnih četrti sestavljajo kolegij, ki županu in občinskemu svetu predlaga urejanje zadev, pomembnih za krajevno skupnost in mestno četrt. Zato je pomembno, da občani sodelujejo pri predlaganju kandidatov s tem, da predlagajo ljudi, ki jih poznajo in bodo zastopali njihove interese.
Nova pridobitev Velenja
Laboratorij za preizkušanje in certificiranje
V prostorih upravne stavbe Gorenja so konec prejšnjega tedna svečano predali namenu zavod TCL - Laboratorij za preizkušanje in cerficiranje. Ta visoko strokovna neodvisna in neprofitna organizacija, bo pod vodstvom direktorja dr. Franca Semeta ustvarjala pogoje za čim bolj prost pretok blaga na svetovnem trgu na osnovi vzajemnega priznavanja rezultatov preizkušanja.
Otvoritvene slovesnosti se je udeležil tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk, ki je poudaril, da ni dvoma, da Slovenija vstopa v novo razvojno obdobje, ki ga oznučujejo pojmi kot so kakovost, podjetništvo, motivacija, internacionalizacija in globalna informacijska družba. Poudaril je tudi, da so na slovenski gospodarski	zbornici
prepričani, da bomo v prihodnje zmogli združiti znanje, izkušnje ter energijo, da bomo vzpostavili takšne spremembe, ki bodo pripeljale do tega, da bodo slovenski gospodarstveniki poslovali v približno enakih pogojih kot poslujejo gospodarstveniki v Evropi in drugih konkurenčnih državah.
S skorajšnjo dograditvijo novih, z Evropo primerljivih ekonomsko socialnih sistemskih okvirov, ustreznejšo politiko obrestnih mer, tečaja to-
larja, zmanjševanja prispevkov iz dela in proračunske porabe, davkov na dodano vrednost in drugimi, bomo, kot je poudaril Jožko Čuk, kmalu izčrpali makroekonomske okvire za uspešno poslovanje.
Nujno moramo razvijati dobre poslovne programe,
najvišjo mednarodno raven.
Celotna zgodovina tega laboratorija je najtesneje povezana z izvozno naravnanostjo Gorenja, saj brez ustreznih analiz izdelkov ni bilo mogoče izvoziti. V svoji 25-letni zgodovini so si pridobili bogate izkušnje v sodelo-
Qte@ $
^%
Med ogledom nove pridobitve - Laboratorija za preizkušanje
in certificiranje
povečati produktivnost in dodane vrednosti in investirati v človeške potenciale, da bodo zaposleni čim bolj motivirani.
V takšnih razmerah je vloga testnega laboratorija izjemno pomembna, saj naj bi omogočil čimbolj prost in stabilen pretok blaga električnih gospodinjskih aparatov na svetovnem trgu, s pridobivanjem certifikatov na osnovih priznanavanja njegovih meritev in preizkusov od neodvisnih inštitutov, ki imajo
vanju z inštituti po vsej Evropi, predvsem pa na Danskem, Češkem, Madžarskem, Norveškem, Nemčiji, Avstriji, Franciji, Veliki Britaniji, Švedskem...
S pridobitvijo statusa samostojnega zavoda bodo pogoji dela še ustreznejši, še lažje in uspešnje bodo zadovoljevali potrebe poslovnih partnerjev.
M.Zakošek
Franc Ojsteršek tajnik občinske volilne komisije in sekretar Sveta mestne občine Velenje: "Vproračunu je za lokalne volitve namenjenih 6.000.000 tolarjev. Bati pa se je, da bo tega denarja premalo."
je mnoge postopke možno voditi enotno.
V Velenju, kjer je 15 krajevnih skupnosti s statusom pravne osebe, bodo volili prav toliko svetov krajevnih skupnosti, ob njih pa še 3 svete mestnih četrti. Sveti krajevnih skupnosti ip mestnih četrti se volijo s tajnim glasovanjem.
"Kandidiranje določa zakon. Možni so trije načini: eden je ta, da volilci na zboru volilcev s tajnim glasovanjem določijo toliko kandidatov, kolikor se jih v
posamezni volilni enoti voli; drugi je, da politične stranke po svojih pravilih "uredijo" kandidiranje; tretja, najbolj enostavna in učinkovita oblika kandidiranja pa je kandidiranje z zbiranjem podpisov," je pojasnil tajnik občinske volilne komisije. Za istočasnost lokalnih in državnih volitev se niso odločili samo v Velenju, I med tistimi, ki bodo lokalne volitve izvedli 10. novembra, so tudi nekatere druge večje slovenske občine, med njimi Ptuj, Novo mesto in Kranj.
Občinska volina komisija je na prvi seji, v četrtek, prejšnji teden, sprejela sklep o voliščih in njihovih območjih in tudi rokovnik za izvedbo volitev. Potekajo že postopki za pridobivanje predlogov za volilne komisije volilnih enot po krajevnih skupnostih, za člane volilnih odborov, naročeni so volilni imeniki za razgrnitev, kijih bodo poslali v krajevne skupnosti. Političnim strankam in vsem zainteresiranim pa tudi potrebna navodila in obrazce za kandidiranje.
Milena Krstič - Planine

Življenje Pikino
po
Kako lepo bi bilo, če bi lahko vse naše življenje potekalo tako brezskrbno in veselo, kot si ga je zamislila tista slavna Pika Nogavička. Na to se spomnimo ob Pikinih prireditvah. Vsaj v Velenju, drugod še te sreče nimajo in vse leto; leto za letom žagajo isto resnost. Čeprav je seveda res, da tudi Veienjčane Pikina prešer-nost ne preveva vseh enako. Mladi, ki so sicer v teh resnih časih že oropani za brezskrbno mladost, se še že sprostijo, odrasli so zakrknjeni, kakršni so tudi nekateri liki v tej znani povesti. Ampak takim posameznikom tudi otroci znajo reči, da so negativni liki. In takih negativnih likov je vse več tudi v našem vsakodnevnem Življenju.
Nekateri si tak naziv prislužijo z dejanji, drugi le zato, ker po mnenju drugih niso na pravi strani. V takih primerih se dogaja, da so negativni liki tudi taki, ki naredijo kaj dobrega. Ampak tisto dobro mora biti prikazano kot kaj takega, pri čemer je že nekaj za bregom. Tudi ob občinskem prazniku, kjer se navadno (kaj pa je pri nas sploh še navadno?) vsi skupaj pohvalimo, kaj pa smo vendarle naredili, padajo take ocene. Za neke stvari so se pač bolj zavzemali eni, za druge drugi. Zal pa se to ne prikaže kot skupni uspeh. In ko so se v petek eni le veselili odprtja mladinskega centra, so drugi še vedno ponavljali že prežvečene zadeve. Še priznanja z državnega vrha vseh niso ogrela. Pa saj ni tako le v glavnem mestu Šaleške do-
line, tudi drugod je mnogo preveč navidezne resnosti in zadržanosti, kot da ničesar več ne bi znali delati z veseljem. Kot da je to rezervirano le za razne humane akcije, kjer se zbirajo ljudje enakih src. Pa še tam se ponekod prebuja črv politične raznobarvnosti.
Preživeli smo stari čas, očitno pa nismo preživeli enega od "prepričanj" tistega časa, da, če sovražnika ni, siga je treba narediti. Kjer pa je sovraštvo, ni prostora za dobro voljo, za prešemost, za delo z nasmeškom. Prav tega pa nam še kako manjka. Morda se tega zavedajo celo glavni akterji zgodbe o uspehu. Če bo naš premier uresničil napoved, da bo v politiko "uvedel" več humorja, lahko dobimo po zgodbi o uspehu še kakšno veselo pratiko. Tega sem vesel, pa tudi strah me je. V državnem vodstvu je namreč že sedaj preveč Pavlih. Bolj me zanima, kaj bo prinesel novi projekt Društva za promocijo in vzgojo za zdravje. Ta projekt se namreč imenuje Humor za zdravje. Gotovo sledijo tistemu reklu, da je smeh pol zdravja. Ob vse večjem plačevanju zdravniških uslug in zdravil pa bi bilo seveda še kako dobrodošlo, če bi se ta pegovor pri nas čimbolj uresničeval.
Ampak kot majhna zdravilna pilula bi morda zadostoval že obisk kakšne od veselih Pikinih prireditev. Ampak brez tiste ocene, ki je za nas še kako značilna: "Jaz (mi) bi pa tole veliko bolje napravil."
(k)
26. septembra 1996
OBČINA ŠOŠTANJ PRAZNUJE
NAŠ ČAS 3
Praznični pogovor z županom Šoštanja dr. Bogdanom Menihom
Občino razvijati korak za korakom
Čeprav je občina Šoštanj mlada občina, komaj dve pomladi šteje, pa kraj, ki nosi to ime, ni staro le dve leti. Zgodovina sega daleč nazaj, v 10. stoletje. Dolga in bogata je. Ponuja številne pomembne datume in mejnike. Eden od njih je 30. september, ko je leta 1436 Friderik Celjski Šoštaivju podelil trške pravice.
Ta dan so si v Šoštanju lani izbrali za občinski praznik. Letos ga bodo slavili drugič. Praznik je bil iztočnica za pogovor z županom Šoštanja dr. Bogdanom Menihom.
*	Kakšna je ta občina gledana z očmi župana? Ali drugače, kako bi jo kot župan v nekaj stavkih predstavili tistemu, kije ne pozna?
Dr. BOGDAN MENIH: "Moral bi navesti več podatkov kot imam na voljo stavkov. A poskusimo. Stara je dve leti, nastala je iz bivše občine Velenje, ko se je ta razdelila v tri nove, Mestno občino Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Leži na severozahodnem delu Šaleške kotline in je po velikosti z 94 kvadratnimi kilometri največja občina med tremi, po številu prebivalcev pa druga. V njej živi 8300 ljudi, polovica v mestu, polovica pa v okoliških (naseljih.
Sestavljajo jo mesto Šoštanj in okoliške krajevne skupnosti in zaselki Gabeke, Ravne, Zavodnje s Šentvidom, Topolšica, Florjan, Skorno, Bele Vode in Lokovica.
Šoštanj je staro naselitveno jedro Šaleške doline in je nekdaj sodil med najpomembne-ješe trge takratne Štajerske."
*	Včasih pravite, da so tudi težave s katerimi se Šoštanj srečuje, značilnost občine, ki jo vodite.
Dr. BOGDAN MENIH: "Dva značilna problema jo opredeljujeta: eden je ekologija, ki se zadovoljivo rešuje, vsaj kar se zraka in voda tiče, ostaja pa še zemlja; drugi problem pa so razvojni plani. Ta del Šaleške doline je bil že pripravljen za odpis zaradi intenzivne eksploatacije premoga in zara-
nas, kaže občasna nestrpnost, nezadovoljstvo, ki pa se da s pogovori in uresničevanjem realno uresničljivih želja, premostiti."
* Kaj v obdobju od enega do drugega praznika štejete za največje dosežke občine?
Dr. BOGDAN MENIH. "O
Dr. Bogdan Menih: "Veliko strpnosti vedno in povsod.
di tega imamo danes kar nekaj problemov.
Občina se zaradi "predvidenega odpisa" ni razvijala in ni imela nobenih razvojnih načrtov. Te postavljamo zdaj, čeprav se še vedno srečujemo z omejitvami in še vedno doživljamo, da smo v razvojnih planih odvisni od državne energetske politike, ki narekuje količine premoga."
* Pred občino je praznik. Predvidevam, da boste ob tej priložnosti	nagovorili
Šoštanjčane, kaj jim boste položili na srce?
Dr. BOGDAN MENIH: "To, da čutim, kako imajo radi svojo občino, česar sem vesel, tako kot sem vesel tega, da so kreativni in ustvarjalni. Želel pa bi seveda poudariti, da se tako kot v vsej družbi, tudi pri
tem je težko govoriti, vedeti je namreč treba, da v občini ne bomo mogli ustvarjati kakšnih megalomanskih projektov, ampak bomo razvijali občino korak za korakom. Če smo lani dokončali nekaj večjih projektov, ki so nam ostali še iz prejšnje občine, smo se letos že lotili nekaj večjih del, predvsem je to telefonija, omenil pa bi tudi toplifikacijo Florjana, E-kareja Pohrastnik in Goriške ceste v Šoštanju, pa vodovod v Florjanu pri Kurniku, uredili smo tudi nekaj cest, nekaj jih še urejamo v Zavodnjah, Lokovici, Belih Vodah, Ravnah, na Pristavi. Nismo pozabili na lepši izgled mesta Šoštanj. Obnovili smo klopi, smetnjake, postavili cestne prepreke in preplastili most čez Pako v mestu. Naleteli smo na večji problem z oskrbo z
vodo, predsvem v Ravnah, kjer je pri več odvzemih analiza pokazala, da voda ni najbolj kakovostna, da je oporečna. Sanacija teh vodovodov že poteka. Ni pa to finančno tako majhen zalogaj kot izgleda."
*	Je ostalo kaj neuresničenega in če je, kdaj pride na vrsto?
Dr. BOGDAN MENIH: "Kar realno smo planirali, nismo veliko obljubljali. V glavnem bomo uresničili vse, morda nam bo za pomlad ostalo nekaj majših stvari."
* Dvakrat ste bili lani v občini Šoštanj prizadeti zaradi vodnje ujme. Ste uspeli škodo že odpraviti? D. BOGDAN MENIH: "Ta sanacija nam je vzela veliko časa, tudi denarna sredstva so dotekala počasneje kot smo načrtovali, vendar smo vseeno veliko postorili. Tisto, kar še manjka, bomo opravili spomladi."
*	Kaj pa si kot župan štejete za posebej uspešno?
Dr. BOGDAN MENIH: "To, da sem se lahko dobro dogovarjal s Telekomom v zvezi z reševanjem problemov telefonije v občini Šoštanj. Novi projekt, ki ga izvajamo zdaj, zajema ob mestu Šoštanj tudi Skorno in Florjan. Za uspeh štejem tudi dogovore z republiško komisijo za elementar. Zdaj se sicer pri denarju nekoliko zapleta, ker sredstva izvajalcem del pri sanaciji pritekajo nekoliko počasneje kot je bilo planirano. Zato tudi mogoče na videz bolj počasna sanacija, kot bi si želeli, vendar gredo dela h koncu in bodo zajela vse tiste kritične točke, ki so bile najbolj izpostavljene."
*	Je bilo tudi kaj, kar ni bilo posebej uspšno?
/O
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
STUDENTSKI TEKOČI RAČUN???
Študentski čas, najlepši čas - zakaj bi ga zapravljali pred bančnim okencem?
Prejemate štipendijo, pokojnino, vam pomagajo starši, opravljate priložnostna dela? Denarja je seveda vedno premalo in prav zato ga je potrebno "obrniti" tako, da ga ne zmanjka tik pred koncem meseca, pa tudi dosegljiv naj bi bil ob vsakem času.
VLB SB Velenje d.d. vam ponujamo možnost otvoritve Študentskega tekočega računa, ki vam bo omogočil sodobnejši način gotovinskega in brezgotovinskega poslovanja.
To pomeni, da boste ob prvem prilivu na Študentski tekoči račun prejeli čekovne blankete in bančno kartico s tajno osebno številko, s katero lahko dvigate gotovino na bančnih avtomatih po vsej Sloveniji 24 ur na dan, 7 dni v tednu.
Ob korektnem poslovanju vam po določenem času tudi na tem računu odobrimo prekoračitev dobroimetja in ne nazadnje
vodenje Študentskega tekočega računa je brezplačno.
l/as zanimajo še podrobnosti?
Z veseljem vam jih bomo razložili ob vašem obisku v katerikoli enoti naše banke!
Dr. BOGDAN MENIH: "Ne bi mogel reči. Delali smo toliko, kot smo lahko, tega smo vajeni in zato posebnih neuspehov v letošnjem letu ni bilo."
*	Mimo politike ne gre tudi v takšnem pogovoru. Pred vrati so državne volitve in naj vas vprašam kar naravnost - se boste potegovali za mesto v parlamentu?
Dr. BOGDAN MENIH: "To vprašanje sem pričakoval, vendar nanj še ne morem odgovoriti, ker še nisem evidentiran med	kandidati
Socialdemokratske stranke. Stranka, njen svet in predsedstvo še ni imela konvencije in še ni določila kandidatov."
*	Kako pa sicer gledate na kandidature županov - naj ti kandidirajo ali ne?
Dr. BOGDAN MENIH: "Rekel bi, da o tem na sploh, ne samo v stranki, prevladujejo
različna mnenja. Po eni strani mislim in veliko ljudi to zagovarja, da bi bilo dobro, če bi župani kandidirali, saj poznajo problematiko svoje občine, pa tudi sosednje, če volilni okraj presega meje občine. Najbrž ne bi bilo slabo, če bi župani kandidirali, saj vidimo, kam pelje centralizacija v državi, kako se stvari odvijajo in bati se je, da bomo na periferiji ostali praznih rok. Če bomo imeli v parlamentu ljudi, ki dobro poznajo domačo lokalno problematiko, jo bodo lahko tudi primerno predstavili in se borili za svoje območje."
* In čestitka ob prazniku občine občanom Šoštanja?
Dr.BOGDAN MENIH: "Vsem iskreno želim dobro počutje in veliko strpnosti. Ne samo na praznik, ampak vedno in povsod."
Milena Krstič - Planine
S torkove seje Sveta občine Šoštanj
Prvi častni občan Jože Pribožič
Največ pozornosti so svetniki Sveta občine Šoštanj na torkovi seji namenili obravnavi predlogov za letošnja najvišja priznanja občine, kijih tokrat ob občinskem prazniku podeljujejo prvič.
Osnovno vprašanje okoli katerega so se vrteli ni bilo namenjeno nagrajencem, so pa mnogi v razpravi opozarjali na pomanjkanje potrebnih kriterijev, na podlagi katerih bi se lahko odločali in na premalo časa, kije bil na voljo za predlaganje nagrajencev. To pomanjkljivost bodo do naslednjega leta odpravili.
Uskladitev cen tudi v šoštanjskih vrtcih
Podobno kot v drugih občinah so tudi v Šoštanju uskladili cene z Zakonom o vrtcih, ki ga je Državni zbor sprejel februarja letos, natančenje pa pravila določa pravilnik. O tem je v javnosti znanega že veliko. Najbolj pomembno: starši otrok, ki obiskujejo vrtce Vzgojno varstvenega zavoda Šoštanj morajo na občinski upravi oddati vlogo za znižanje plačila, v nasprotnem bodo plačevali 85 odstotkov vrednosti programa, ki ga otrok obiskuje.
Plačilo staršev se bo odselj določalo na podlagi
lestvice narejene na podalgi podatkov o dohodkih in ostalem premoženju družine, razliko do polne cene posameznih programov pa občine krijejo iz svojih proračunov.
Do predsednika in člana komisije za statut s tajnimi volitvami
Na pobudo petih svetnikov so volitve člana in predsednika komisije za stutut in poslovnik Sveta občine Šoštanj potekale s tajnim glasovanjem. Za predsednika so izvolili Milana Kopušarja (LDS), za člana pa Marjana Vrtačnika (strankarsko neopredeljenega svetnika).
Z javnim glasovanjem so za članico in predsednico komisije za izvensodno poravnavo sporov imenovali Zvonko Sevšek.
Nagrajenci občine Šoštanj
V Šoštanju bodo letos prvič podelili nagrade in priznanja. Prvi častni občan Šoštanja bo postal Jože Pribožič, dekan Šaleške dekanije, od leta 1980 župnik v Šoštanju, ki seje uspešno lotil sanacije in dograditve mnogih sakralnih ob-
jektov v občini, med njimi tudi dograditve župnijske cerkve.
Priznanje bo prejela Termoelektrana Šoštanj za uspešno uresničevanje ekoloških ciljev in veliko mero razumevanja pri vključevanju v življenje občine, plaketo pa Gorenje Notranja oprema tudi za skrb namenjeno varovanju okolja.
Na delitev premoženja pisne pripombe
V zvezi s pripravo izhodišč za sprejem sporazuma o določitvi kriterijev in delitvi premoženja med Mestno občino Velenje, občino Šoštanj in občino Šmartno ob Paki so v Šoštanju menili, da je najbolje, da pripombe svetniki posredujejo pisno in tak sklep so tudi sprejeli. Časa imajo dober teden.
Pobude in vprašanja
Pobude in vprašanja, ki jih izrekajo svetniki, so velikokrat zelo kritična in pronicljiva. Tako je denimo Marjan Vrtačnik (strankarsko neopredeljen svetnik) menil, da se bo v občini Šoštanj treba odločiti, kam bo šel njen razvoj in zaradi
peščice občanov, ki so drugačnega mnenja od večine, pri tem ne bi smeli popuščati. Pri tem je omenil predvidena tenis igrišča na Cankaijevi, kiosk z zelenjavo, ki je na Trgu bratov Mravljak in ga želi lastnik prestaviti na novo lokacijo, ki pa menda ne odgovarja sosedu, omenil lokal Ippon, ki se ne more širiti in blokado pri urejanju okolice Šoštanjskega jezera. Bilje prevej kritičen in Svetu predlagal zamenjavo predsednika komisije za okolje in prostor, ker naj bi ta v komisiji zastopal predvsem svoje interese.
Branko Vačič (ZLSD) je podal pobudo za začasno razrešitev prometa na avtobusni postaji v Šoštanju tako, da bi del avtobusov preusmerili na začasno postajališče na stari bencinski črpalki, s čimer bi se izognili gneči, povečala pa bi se tudi varnost otrok.
Milan Kopušar (LDS) pa je predlagal, da se ob obravnavi problematike, ki jo v Svetu predlagajo posamezne komisije, povabi predsednike teh komisij, ki bodo lahko tvorno pojasnili in zastopali stališča komisij, ki jih vodijo. Tako bo tudi odločanje v Svetu lažje.
Milena Krstič - Planine
4 MS VAS
GOSPODARSTVO
26. septembra 1996

Pogovorne direktorjem^Savinjsko-šaješke^območn^e gospodarske jzbornice Božom JLjednikom
Vse večja skrb kakovosti
Leta 1959, ko je dobilo Velenje status mesta, je bil to rudarski kraj, po tem datumu pa se je začela ob vse hitrejšem razvoju rudarstva in energetike tudi strma industrijska pot. O tem in o trenutnem gospodarskem položaju tega območja, smo se pogovarjali z direktorjem Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Božom Lednikom. Kako ocenjujete gospodarsko stanje na območju, ki ga pokriva zbornica? BOŽO LEDNIK: "Morda bo najbolje, če ga ponazorim z anekdoto, ki jo je pred dnevi uporabil eden mojih znancev, ki sem ga srečal na celjskem sejmu. Dejal je: "Ko poslušam radio, gledam televizijo in berem časopise, imam občutek, da se bo slovensko gospodarstvo zdaj, zdaj zlomilo. Ko pa hodim tukaj po celjskem sejmu pa je slika povsem drugačna. TU je gospodarske energije toliko, da je človeku toplo pri srcu." To sem povedal zato, ker velja povsem enako tudi za gopodarstvo našega območja.
V večini firm v regiji je močan življenjski utrip, veliko je prizadevanj, kako z boljšim delom doseči še uspešnejše gospodarske rezul-
tate. Vesel pa sem tudi, da se je tako zelo spremenil odnos do kakovosti, da je veliko firm, ki to postavljajo v ospredje in da se jih mnogo lahko tudi že pohvali z mednarodnim certifikatom kakovosti."
Kaj pa pravijo številke? BOŽO LEDNIK: "Naša regija ima štiri odstotke zaposlenih v Sloveniji in približno takšen je tudi njen delež v celotnem prihodku. Izstopamo pa pri deležu izvoza, saj predstavlja ta 5 odstotkov celotnega slovenskega in po dodani vrednosti, ki je dva odstotka višja od slovenskega povprečja. Težav pa je veliko, imajo jih tako izvozniki, ki so morali zares dolgo tarnati, da jim je vlada v teh dneh prisluhnila. Težave pa imajo tudi v rudarstvu zaradi cenovnih neskladij." V teh dneh je Gospodarska zbornica	Slovenije
odpovedala splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo. Kako to vi komentirate?
BOŽO LEDNIK: "Čas je že bil, da je do tega prišlo. Ob tem pa naj poudaril, da ta odpoved ni napeijena zoper delavce, ampak gre za opozorilo državi, ki nosi vso
odgovornost za družbeno nadgradnjo, da obravnava gospodarstvo, ki je vsekakor temelj vsega razvoja, enakovredno in da mu da z osnovno ekomonsko politiko dovolj možnosti za razvoj. Glede na to, da traja odpoved kolektivne pogodbe tri mesece, je dovolj časa, da se zadeve pretehtajo še pred koncem njene veljavnosti. Z novim letom bi vsekakor lahko imeli veljavno novo pogodbo."
Gospodarstveniki najpogosteje tarnajo nad slabo plačilno politiko in skorajda ni podjetja, tudi tistega najuspešnejšega dne, ki se ne bi ubadalo z likvidnostnimi težavami.
BOŽO LEDNIK: "Vprašanju likvidnosti zaenkrat še ni konca. Pri tem pa ostajamo na lokalnem področju povsem nemočni." V velenjskem okolju so že dolgo prisotne težnje po prestrukturiranju gospodarstva, ki mu dajeta značilnost dva velika giganta.
BOŽO LEDNIK: "Prisotne so težnje, tudi veliko novih podjetij nastaja, a še vedno sta tu v ospredju oba giganta, Gorenje ,
ki ustvari preko 45 milijard in rudnik z 18 milijardami. To je še vedno več kot polovico ustvarjenega prihodka v Velenju, ki skupaj dosega okoli 100 milijard tolarjev letno.
Ta struktura se v zadnjih letih ni veliko spremenila, trendi pa so vse bolj očitni. Pri tem se mi zdi spodbudno, da je med novonastalimi malimi podjetji vse več uspešnih. Pri tem velja posebej omeniti Fori, ki se je uvrstil na lestvico evropskih najuspešnejših podjetij, ki jo je izdelala Pfare. Tudi nekaj drugih podjetij najdemo na lestvicah svetovnih podjetih, žal pa le takrat, ko so razvrščena po velikosti (številu zaposlenih), pri dobičku pa smo še prešibki.
Ko govorim o prestrukturiranju gospodarstva ne morem mimo trgovine.Tu ne mislim samo na maloprodajo, ampak predvsem na kvalitetno veletrgovino. Trgovina dosega v velenjskem gospodarstvu le odstotek in pol, v Ljubljani na primer pa kar polovico celotnega prihodka. To seveda pomeni, da je tam slajše zbiranje dohodka, na "periferiji", dovolite, da uporabim takšen izraz, pa ostajajo panoge, ki
zahtevajo težje delo , kjer je potrebnih ogromno naporov za le majhne izkupičke."
Kako pa bi ocenili razvojno pot velenjskega gospodarstva od leta 1959, ko je Velenje postalo mesto in ko je bilo Uidi gospodarstvo šele v povojih.
BOŽO LEDNIK: "Točnih podatkov sicer nimam, a lahko vseeno rečem, da je bil razvoj izjemen. Vprašanje, če se lahko s tako strmo potjo pohvalijo, kje v Sloveniji. Danes smo mesto s 15 tisoč zaposlenimi in, kakorkoli že tarnamo, z dokaj dobro stoječim gospodarstvom. V razvoju dajemo prednost kvaliteti in tu ne morem mimo vloge, ki jo imajo pri tem kadri, ki smo jih vzgojili sami. Mnogi med njimi so zdaj na volilnih položajih v občini. Tu je opravil izjemno vlogo Center srednjih šol, ki postaja ravno v teh dneh višješolska instituci-ja.Prav tako pomemben je razvoj telekomunikacij, pred kratkim smo dobili tudi priključek SDN, ki pomeni hitrejši dostop do pretoka informacij. Prepričan sem, da bomo na tem področju tudi v bodoče sledili razvoju, saj komunikacijska mreža briše svetovne
Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Božo Lednik: "Iz gospodarstva veje velika življenjska energija."
meje, vse manj pomembno postaja, kje si.
Naj omenil še izjemen uspeh premogonika in šoštanjske termoelektrarne na področju varstva okolja. S tem sta dala tudi največji prispevek za načrtovani razvoj turizma in zagotovila Velenjčanom in drugim, da se lahko v tem okolju sprostijo po napornem delu. Po mojem mnenju je Velenje lepo mesto, tudi gospodarstvo Velenja je lepo. Iz vsega skupaj veje ogromna življenjska energija. Prepričan sem, dajo bomo znali tudi v prihodnje pravilno usmerjati in zagotovili v tem okolju tudi našim zanamcem lepo prihodnost."
■ Mira Zakošek
Žerdin, kije poudaril, daje vodstvo podjetja z odločitvijo za izgradnjo bazena in preureditev doma rudarjev v hotel Barbara želelo omogočiti gostom udoben in zanimiv način preživljanja dopusta v vseh letnih časih ter, seveda, rentabilnost poslovanja tega sodobnega hotelskega objekta.
Bazen obsega 167 kvadratnih metrov vodne površine, globok je meter in pol, v njem paje 250 kubičnih metrov morske vode, ki jo v posebni črpalni postaji zajemajo 50 metrov od obale. V celotnem bazenu in ob bazenskih prostorih je urejeno talno ogrevanje, vodo v bazenu pa lahko ogrejejo tudi do temperature 38C. Bazen je opremljen s podvodnimi reflektorji in 20
Premogovnik Velenje ••••••••••••••••i«
Odprli pokriti bazen
Kmetijska oprema za BiH
Ministrstvo za kmetijstvo, vodno gospodarstvo in gozdarstvo Bosne in Hercegovine je za enega od dobaviteljev opreme je bilo izbrano tudi Gorenje Trgovina.
S sodelovanjem s tovarno traktorjev Zetor iz Češke republike, tovarno kmetijskih strojev Vogel&Noot iz Avstrije, tovarno Tehnostroj-Moderna oprema iz Ljutomera in tovarno Fužinar iz Batuj bodo poslali za obnovo kmetijskih posestev v Bosni in Hercegovini po 180 traktorjev, traktorskih prikolic, plugov in rotacijskih drobilnikov. Pomembno je, da so v posel vključili poleg Zetorja in Vogel&Noota tudi
slovenski podjetji Tehnostroj-Moderna oprema in Fužinar. Sicer pa bo Gorenje Trgovina v Bosni in Hercegovini poskrbelo za organiziranje servisne mreže, izobraževanje serviserjev in za oskrbo z rezervnimi deli.
Te dni so v Velenju direktorji podjetij, ki v organizaciji Gorenja Trgovina sodelujejo v projektu obnove kmetijskih posestev v Bosni in Hercegovini, podpisali dogovor o uresničitvi skupnega posla. Prav vsi so izrazili pripravljenost sodelovanja tudi v drugih tovrstnih skupnih poslih.
■ ek
Prostori velenjskega Mladinskega centra odprti
Kdor čaka, dočaka! Četudi le pro-
store...
Ena od prireditev ob letošnjem prazniku mestne občine Velenje je bilo tudi odprtje novega pokritega plavalnega bazena v hotelu Barbara v Fiesi, ki je last Premogovnika Velenje.
Hotel Barbara je bil še lani dom rudarjev, s temeljito prenovo paje postal hotel B kategorije. Njegovo udobnejšo in pestrejšo ponudbo je letos zaokrožila izgradnja novega pokritega plavalnega bazena z ogrevano morsko vodo, ki so ga slovesno predali namenu v četrtek, 19. septembra. Odprtja so se udeležili predstavniki Premogovnika in njegovi poslovni partnerji, predstavniki občin Velenje, Piran in Koper ter predstavniki Ministrstva za okolje in prostor republike Slovenije.
V zabavnem programu ob odprtju so sodelovali pevci mešanega pevskega zbora Gimnazije Šolskega centra Velenje, Rudarska godba in mladi plesalci plesne skupine Flip iz Pirana, ki so s svojim nastopom zbrane navdušili. Bazen je predal namenu direktor premogovnika dr. Franc
Čeprav so v preteklem tednu mladi dobili le svoje nove prostore, so že prve tri otvoritvene dni, mladi dokazali, da so dogodek težko čakali. S številno udeležbo. Težje so seveda razumeli, da so morali za "porodno tekočino" poskrbeti starejši bratje iz SSK-ja, ki so na obeh koncertnih večerih to delili brezplačno. Kar pravzaprav pomeni, da "šank" še ni odprt, da so otvorjeni le prostori novega MC-ja, njegova organiziranost pa še ni rešena in je še vedno v rokah občinskih svetnikov.
Na četrtkovi otvoritvi so se v večjem od dveh večnamenskih prostorov zbrali številni občinski politiki in mladi, ki so prišli pogledat, kaj jim Občina podarja ob njenem rojstnem dnevu. Plesna skupina Etcetera je skupaj z znanim bobnarjem Zlatkom Kavčičem pripravila prvovrsten plesni projekt, zatem pa sta mladim nekaj besed optimizma in veselja namenila še župan Srečko Meh ter Predsednik urada RS za mladino Stanko Salamon.
Prostorske rešitve sije zamislil študent arhitekture Rok Poles, ki je v prostor poleg hodnika, kjer je tudi šank, uvrstil še koncertno dvorano in galerijo. Čez dan naj bi v obeh prostorih zaživele številne dejavnosti mladih, tu naj bi dobili tudi kinoteko, razstave se bodo vrstile na 14 dni, v prostorih bodo vadile glasbene in plesne skupine...
Svoja občutja je ob odprtju Mladinskega centra po otvoritvi strnil predsednik Sveta MO Velenje Drago Martinšek, ki si je skupaj z županom močno prizadeval, da seje dogodek sploh zgodil: "Seveda bi bilo zelo patetično, če bi dejal, da so izpolnjene sanje. Vsekakor pa so izpolnjeni neki načrti, ki so tleli v generacijah 20 let nazaj. Mnogo neimenovanih pa tudi dobro poznanih posameznikov seje leta in ieta trudilo, da bi mladina prišla do svojega mladinskega centra. Danes so ti načrti izpolnjeni. Tega je "kriv" splet okoliščin;
Vse generacije so se zbrale na otvoritvi centra - tiste, ki so pripomogle, da ga je Velenje dobilo, in tisti, ki so bili tega
iskreno veseli - mladi.
dobra volja, pripravljenost, dati denar za mlade, pa tudi politična klima, ki vlada v Sloveniji, je doprinesla k temu, da smo skupaj z občinskimi in državnimi sredstvi odprli te prostore. Kako bo z organiziranostjo in statusom MC, je še v zraku. Interes MO Velenje je bil, da ustanovimo javni zavod. Iz preprostega razloga. Da bi s postavitvijo vseh organov občina imela določen vpliv na delovanje in tako dvomljivcem tega tudi trdno dokazala. Pa tudi nadzor finančnih sredstev bi bil tako zagotovljen. Mislim, da prostor bo živel, programska osnova veliko obeta in samo upamo in želimo si, da se bo velik del tega uresničil. Seveda sedanja programska zasnova še zdaleč ni vse. Prepričan sem, da bo vsaka nova generacija še kaj dodala, morda kaj odvzela, vsekakor pa je to tudi prav, saj je prostor namenjen mladim."
Petek in sobota sta bila koncertna. Oder so prvi preizkusili velenjski rockerji Res Nullius, sobotni večer so tehno obarvali velenjski DIG. In mladi so ugotavljali, da so prostori še nekoliko goli, preveč asketski, morda tudi malo neživljenjsko, nerodno zamišljeni. V njih je predvsem preveč steklenih vrat. Vendarle pa ga imajo. Svoj Mladinski center, ki bo, ko bodo porodne težave mimo, zagotovo prostor kreativnosti, ustvarjalnosti in zabave mladih. ■ Bojana Spegel
Poslovne novice
Od 25. do 27. oktobra bo v Bihaču potekal sejem gospodarstva IPUSK 96.
Letošnje jesensko strokovno srečanje Združenja Manager, na katerem bodo podelili priznanje MAN-AGER LETA 96 in kjer bo tudi razgovor s predsednikom Vlade RS, bo 10. oktobra popoldne in 11. oktobra dopoldne v Zdravilišču Radenci.
Na razpolago imamo prewd informacije o povračilu prometnega davka za tuja podjetja v Avstriji.
Obveščamo vas, da bo v Splitu od 6. do 9. novembra potekal MEDNARODNI SEJEM ORODJA, STROJEV IN OPREME.
8. oktobra se v Velenju ponovno prične VEČERNA
ŠOLA PODJETNIŠTVA.
Pri Centni za tehnološko usposabljanje bodo v teh dneh izdali prvo številko nove strokovne re\'ije PROFESIONALNA PRODAJA. Revija je namenjena vsem, ki delajo v prodaji, vodijo prodajne oddelke, prodajnim zastopnikom... V kolikor ste zainteresirani, lahko prejmete prvo izdajo revije brezplačno z izpolnjeno naročilnico, kije na voljo na območni zbornici ali direktno na tel. št. 061/342-671 in 301-133.
Od 21. do 25. oktobra bo v Ljubljani potekala poslovna konferenca s podjetjem iz ZRJ. Prijavite se lahko pri g. Robertu Kocmanu, GZS - Služba za ekonomske odnose s tujino, tel: 061/1250-122.
Podrobnejše inforamcije lahko dobite na Savinjsko-šaleški občmočni zbornici Velenje, telefon 063/856-920
masažnimi šobami. Prostori bazena so z veznim hodnikom povezani s hotelom.
V hotelu Barbara, ki ima tako od sedaj odprta vrata za delavce premogovnika in vse druge goste celo leto, je 18 dvoposteljnih in 18 štiriposteljnih sob ter 6 apartmajev, ki so komfortno opremljeni, Poleg novega bazena sta od letos v hotelu tudi trim kabinet in savna, prenovljen pa je bil tudi gostinski lokal ob plaži. Za popestritev bivanja gostov pa v hotelu poskrbijo z organizacijo rekreacije, zabave, ogledi kulturnih in naravnih znamenitosti v okolici ter sprehodi in izleti.
■ Diana Janežič
O prometu s svetovalcem za promet v Mestni občini Velenje Petrom Kosijem
Preden zgradiš hišo, moraš vedeti kako do nje
Promet in prometne rešitve v mestu Velenje so tema mnogih pogovorov: tistih, ki v tem prometu nastopajo in tistih, ki prometne rešitve postavljajo in določajo. Kako je pravzaprav s tem načrtovanjem v prometu in kaj se na tem področju še nakazuje v Mestni občini Velenje? To je bila tema, o kateri smo se pogovarjali s svetovalcem za promet Petrom Kosijem.
Nismo si mogli kaj, da ne bi začeli pogovora s prometnim načrtovanjem, saj je v praksi čutiti, da tega v preteklosti v Velenju ni bilo ravno v izobilju.
*	Promet in prometna tehnologija sta za Slovenijo, predvsem pa za manjša mesta v njej nekaj kar najbrž manjka. Od tod, bi človek pomisli, tudi toliko "napak"?
PETER KOSI: "Še ne tako dolgo nazaj pri študiju arhitekture ali gradbeništva sploh ni bilo predmeta o prometu. Danes imamo na obeh univerzah, v Mariboru in Ljubljani, posebno študijsko smer promet. Tako niti ni čudno, da v Velenju v preteklosti ta stroka ni bila prisotna in so načrtovalci zazidalnih načrtov in projektov te izdelali brez tehnologije prometa. Tehnologije torej, za katero je jasno, da mora biti predhodno postavljena v vsakem proizvodnem ali organizacijskem sistemu."
*	Pa zdaj, je kaj bolje?
PETER KOSI: "V zadnjih letih je nekaj prometnikov, ki se s tehnologijo prometa ukvarjamo. Ne sodelujemo še povsem enakopravno z arhitekti, urbanisti in gradbeniki pri načrtovanju prostorsko izvedbenih in gradbenih načrtov, vendar lahko z zadovoljstvom trdim, da se na tem področju položaj le spreminja."
*	Pri načrtovanju in gradnji cestno-prometne infrastrukture je torej nujen interdisciplinarni pristop.
PETER KOSI: "Seveda. Od prometnikov-tehnologov, ki postavijo tehnologijo prometa, I izračunajo prometne tokove, določijo generatorje prometa, izračunajo tehnične elemente prometnic; arhitektov-urbanistov, ki zadevo vključijo v prostor in oblikujejo obcestni prostor;
pa varstvenikov okolja, ki lahko glede na predvidena onasnaženja okolja z emisijami izpušnih plinov in hrupa predvidijo ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje; nujni so ekonomisti, da sodelujejo pri izbiri najugodnejše variante s finančnega vidika in izračunajo upravičenost naložbe ter seveda gradbenikov, ki izdelajo projekte za izvedbo."
* Kako je v Velenju z nadaljnjo rekonstrukcijo Kidričeve ceste? Menda so projekti in gradbeno dovoljenje že pripravljeni. Kje se zatika?
Peter Kosi: "Velenje bo dobilo prvo krožno križišče, ki ima pred klasičnim velike prednosti."
PETER KOSI: "Pri denarju. Upam pa, da se bo delo nadaljevalo še ta mesec in sicer od že urejenega dela v križišču s Koroško in Aškerčevo cesto, kjer bo tudi prvo krožno križišče v Velenju s sredinsko fontano "Velenjka". Ta bo nekako simbolizirala vstop v vodno-rekreacijsko območje jezer."
* Imajo krožna križišča kakšne prednosti v primerjavi s klasičnimi, oziroma zakaj ste se odločili prav za ta način?
PETER KOSI: "Po svetu jih od leta 1985 gradijo z velikim tempom, ker imajo pred klasičnimi ogromne prednosti. Za takšno križišče je potrebnega približno 30 odstotkov manj zemljišča, ker ni potrebno graditi razvrstilnih
sredinskih pasov za zavijanje vozil v levo, odpadejo dragi semaforji, propustnost takšnega križišča je za okoli 30 odstotkov večja od klasičnega, ima pa tudi samo 8 konfliktnih točk, klasično recimo kar 32, nudi možnost popravljanja smeri voženj v primeru pomote in tako naprej."
* Kdaj pa s Kidričevo naprej?
PETER KOSI: "Še letos bomo prišli do projektov in gradbenih dovoljenj za nadaljevanje rekonstrukcije te ceste vključno s križiščem pri Rudarskem domu in Koroške ceste do se-maforiziranega križišča pri železnici oziroma Tomšičevi cesti."
* Parkirna mesta so tudi eden od perečih problemov Velenja. Teh manjka povsod. Ljudje zadnje čase veliko govorijo o modri coni. Kaj ta predvideva?
PETER KOSI: "Naj najprej povem, da bomo še letos zaprli parkirišče pri Elektrotehni, spomladi pa "postavili" modro cono ob Šaleški cesti skupaj s parkometri. Za parkirišča pri Elektrotehni že delajo projekte in pridobivajo upravna dovoljenja za ureditev dodatnih parkirnih mest ob Paki med Elektrotehno in stanovanjskimi bloki. Zgrajena bodo delno v zelenico ob sodišču z ureditvijo hodnika za pešce in ureditvijo obstoječega parkirišča ter zaprtega parkirnega sistema z zapornico, s kontrolo vhoda in izhoda ter pobiranjem parkirnine. S tem bomo razbremenili ožje mestno središče. Najbrž pa bo nekaj časa problem s parkiranjem na parkiriščih ob Šaleški cesti, dokler tudi tam ne bomo postavili sistema modre cone, kjer bodo nameščeni parkometri in kjer bodo vozniki dobili ob plačilu parkirni listek z omejenim parkiranjem.
Če se bo stvar izkazala za dobro, bomo prihodnje leto nadaljevali s sistemom zaprtega parkirišča med Zdravstvenim domom in CSŠ, modre cone s parkometri pa postavili še na Prešernovi cesti, med Rudasko cesto in kulturnim domom, na Vodnikovi pri Lekarni in morda še kje."
*	Kaj pa stanovalci, tisti, ki živijo v stanovanjskih blokih na območju o katerem govorite?
PETER KOSI." Stanovalci bodo parkirali na podlagi mesečnih abonmajev. Plačali bodo samo dejanske stroške za kartice in za vzdrževanje parkirnih površin."
*	V minulem tednu ste postavili dvignjene ovire za umiritev prometa na Gubčevi, Tavčarjevi, Jenkovi, Žarovi, Koroški in Prešernovi cesti. Prvi odzivi ljudi nanje so zelo pozitivni, zato me zanima, če boste s tem še nadaljevali?
PETRKOSI. "Res je kot pravite, te ovire smo namestili prejšnji teden in tudi mi smo že dobili precej pozitivnih odziviv občanov nanje. Te ovire so iz umetne gume višine 3 in 5 centimetrov z mačijimi odsevniki in v trakovih širine 50 centimetrov. Ovire smo uvozili iz Velike Britanije, postavili pa v parih na medsebojno razdaljo dveh metrov. Imamo pa že tudi 20 novih vlog za takšne ovire na posameznih predelih cest v mestu in v kolikor nam bodo dopuščale denarne možnosti, bomo s tem še nedaljevali. Za nekatere voznike pač ni dovolj klasična prometna signalizacija in prehitro vožnjo jim je treba preprečiti tako. Načrtujemo pa tudi postavitev dodatnih, vendar klasičnih ovir na Stanetovi, Goriški in Efenkovi cesti z dvignjenim prehodom za pešce pri šoli v Šaleku."
*	Se vprašanje, ki ga pogosto postavljajo krajani Vinske Gore. Zanima me, ali se v prometne načrte zdaj, ko je Vinska Gora v Velenju, kaj bolj pospešeno vključuje tudi to območje?
PETER KOSI: "Z Vinsko goro smo dobili kar nekaj nerešenih zadev s področja prometne ureditve. Treba bo izdelati celovito strokovno analizo in prometno tehnično preveritev področja s štetjem prometa, določitvijo generatorjev prometa in predlagati rešitve za še en skupni priključek na magistralno cesto na najbolj primernem mestu. Menimo, da je samo en urejen priključek pod klancem na magistralno cesto premalo. Ob tem pa bo seveda treba ustrezno rešiti tudi avtobusno postajo."
Milena Krstič - Planine
Na Andragoškem zavodu Ljudske univerze Velenje letos precej novosti
Prvi odzivi na razpisane programe so obetavni
Tlidi na Andragoškem zavodu Ljudske univerze Velenje se je začelo novo šolsko leto. Upajo, da bo vsaj tako uspešno, kot je bilo minulo, ko so izvedli 119 različnih izobraževalnih oblik, ki se jih je udeležilo 1692 oseb. Letos so v tradicionalne programe vključili še nekaj novosti.
Na področju pridobivanja izobrazbe so v šolskem letu 1995/96 izvajali osnovno šolo za odrasle, kjer so lahko vsi tisti, ki nimajo 7. in 8. razreda pridobili manjkajoče razrede in s tem možnost vpisa v srednje izobraževanje; izvajali so program prekvalifikacije v poklic prodajalec, uspešen program trgovinski poslovodja, 1. in 3. letnik ekonomske šole in v sodelovanju z Ekonomsko poslovno fakulteto Maribor tudi Višjo ekonomsko šolo. Na področju zadovoljevanja zakonskih predpisov so opravili 49 izobraževalnih oblik, precej obsežno delo so opravili na področju funkcionalnega izobraževanja in usposabljanja, kjer so izvajali programe za računovodje, opravljanje poslov trgovskega poslovodje, opravili izobraževanje za dve skupini voznikov viličarjev, eno skupino strojnikov težke grad-
bene mehanizacije in usposabljali za priučene šivilje. Na področju jezikovnega izo-bražavanja, ki je ena pomembnejših vej delovanja so imeli 35 učnih skupin, od tega 19 na področju izobraževanja odraslih (tudi slovenščine za tiste, ki jim to ni materin jezik), pri otrocih pa 11 učnih skupin in še 5 priprav in izvedb izpitov iz aktivnega znanja slovenščine. Ponudili so tudi računalniško usposabljanje in splošno izobraževanje, kjer so izvedli 21 učnih oblik od video delavnic do slikanja na svilo, steklo, krekativne delavnice, likovne delavnice...
ja za zidanje in ometavanje ter tesarja opažov, na področju us-
Aktualizirali smo programe s področja financ, trženja, retorike, komunikacij ..., na področju jezikovnega izobraževanja pa poleg tradicionalnih oblik ponujamo tudi verificirane oblike, na katerih l£hko pridobijo spričevalo s splošno veljavnostjo in sicer za angleščino, nemščino in francoščino," pravi direktor Andragoškega zavoda Ljudske univerze Velenje Jože Groznik.
Prvi odzivi na "tradicionalne programe" so dobri
Letos precej novosti
Jože Groznik, direktor Andragoškega zavoda Ljudske univerze Velenje: "Takšen obseg kot lani pričakujemo tudi letos."
"Vedno znova skušamo ponujati zainteresiranim nove programe, ki bodo obogatili tako našo ponudbo kot nudili čim večim možnost vključitve v izobraževalne oblike. Za novo šolsko leto 1996/97 smo na področju pridobivanja izobrazbe na II. stopnji zahtevnosti ponudili program usposabljan-
posabljanja po V. stopnji za poslovnega sekretarja, kije nov program ter vodenje poslovanja v manjših podjetjih in program komercialista. Med novostmi moram omeniti, da začenjamo z visokošolskim strokovnim programom poslovne ekonomije, ki nadomešča nekdanji VEKŠ.
postavili rok 15. september, pa že lahko povem več. Na področju osnovnega izobraževanja je dovolj vpisanih za začetek delovanja oddelka; za 2. letnik ekonomske šole je bil odziv zelo lep; vpis v 4. letnik ekonomske šole je v okviru pričakovanj, nadpoprečen je odziv na prekvalifikacijski program za pridobitev poklica prodajalec, kjer je prijavljenih več kot 40 oseb. Zadovoljni smo z odzivom na nadaljevalni pro-
gram trgovinski poslovodja in tudi odziv za visoko strokovno izobrazbo - poslovno ekonomijo je po tem, koliko prijavnic so vzeli občani, zelo dober. Pričakujem, da jih bo med 70 in 100, kar pomeni, da bi v Velenju deloval zelo močan oddelek v prvem semestru prvega letnika te fakultete," je nekaj o prvih podatkih letošnjega vpisa nanizal Jože Groznik.
Milena Krstič - Planine
Prvi odzivi na novo razpisane programe niso spodbudni, kar kaže, da so občani, bolj navajeni na tradicionalne izobraževalne oblike. Povsem drugače pa je pri tradicionalnih programih, čeprav ta trenutek še ni možno dati popolne ocene o tem, kakšno bo novo šolsko leto in odziv na razpis. Razpis za slošne izobraževalne oblike, med nje sodi tudi jezikovno izobraževanje, je do konca meseca. "Za tiste, za katere smo
Ljudska univerza Velenje v tednu vseživljenskega učenja
2* oktobra Dan odprtih vrat
Od 30.scptembra do 6. oktobra v Sloveniji poteka teden vseživljenskega učenja, kamor se vključuje tudi Andragoški zavod Ljudske univerze Velenje. Med drugim bodo v sredo, 2. oktobra, na široka odprl vrata vsem, ki jih delo in življenje Ljudske univerze zanima.
Kaj so pripravili za obiskovalce? Ob 13.uri bodo zainteresiranim predstavili programe, ki jih načrtujejo in izvajajo na Ljudski univerzi v tem Šolskem letu; ob 15. uri bo vizualna predstavitev dejavnosti Ljudske univerze - ogled filmov, brošur, prospektov in prostorov; ob 16.uri bodo predstavili programe in izvajanje izobraževanja, s posebnim poudarkom na predstavitvi novih verificiranih programov, za 17. uro pa pripravljajo ogled poteka nekaterih izobraževalnih oblik in delavnic, ki potekajo na Ljudski univerzi.
6 NAS CAS
MNENJA, ODMEVI
26. septembra 1996
A smo res taki penzli?
Stoosemindvajsetič hodim mimo Kulturnega doma. Ploščad pred njim je tako kot vsak dan, kadar je lepo vreme, zasedena. Kakor me veseli, da zgradba ne sameva, me ne veseli dogajanje pred njo. Nadebudni kotalkarji preizkušajo svoje (ne)znanje na karseda različne načine: od hokeja do skokov čez stopnice in čez doma napravljene skakalnice. Da kamnita talna obloga teh stvari ne prenese, leži na dlani; a kaj, ko je zdrava pamet očitno tudi del privatizacijskega, tokrat uspešno izpeljanega postopka. Tako se množijo razpoke, luknje in deli razbitih plošč, ki potem pridejo zelo prav, ko je treba postavti skakalnico ali gole za hokej.
V naslednjem trenutku se mi zastavi neizogibno vprašanje: kaj smo pa storili za to, da bi divje ^neorganizirano) kotalkanje na tem mestu preprečili? Odgovor je skrajno preprost: nič. Nismo v stanju niti priskrbeti tabel z opozorilom, da je kotalkanje na ploščadi prepovedano, še manj poskrbeti za to, da bi se opozorilo tudi spoštovalo. Vsiljujejo se naslednja vprašanja: kakšna firma smo mi, Kulturni center? Se nas stvari okrog stavb, kjer smo, v resnici ne tičejo? Ali ni vnaprej jasno, da tudi bodoča občinska straža (ali kakor se bo že imenovala) sama takšnih problemov ne bo mogla rešiti in da ni čakanje nanjo v bistvu nič drugega kot rafiniran način, kako lastno skrb preložiti na tuja ramena, birokratska iluzija, češ zdaj imamo službo za to, naj si kar ona razbija glavo? Naslednja instanca bo policija, samo: kaj bo zmogla policija? Inkriminirati tiste, ki se prepovedi ne bodo držali? In predvsem: je to pametno in odgovorno početje, ko mladim ne ponudimo alternative, pripravljeni smo jih pa zaradi njihovega v bistvu normalnega početja (razen neprimernosti prostora jim ni kaj očitati) odriniti na rob kriminalitete?
Težko je vajeti, da kotalkališče ni (več?) primerno za kotalkanje in da v vesoljnem Velenju ni ne denarja ne človeka, ki bi znal in zmogel časa in energije za to, da iz slučajnih, pocestnih kotalkarjev naredi moštvo za hokej na kotalkah ali ekipo akrobatskih kotalkarjev ali kaj tretjega. In se sprašujem: a smo res nasedli grafitu, da je tu Bronx? A smo res taki penzli? Ali pa se samo delamo, da smo, v resnici nam je pa vseeno?
Lado Planko
odmikamo oči...
Vsak dan mediji kričijo v svet: toliko mrtvih za aidsom, toliko za rakom, toliko zaradi prometnih nesreč...
Popolnoma v senci pa je število vseh, ki umirajo in umrejo zaradi samote.
Ob vsem je zanimiv podatek, da je pri nas in v svetu vse več starostnikov, ki naj bi kmalu postajali družbeni problem. Podatki, podatki, boste rekli Tudi sam se spominjam, da sem pred mnogimi leti oblikoval zgodbo, ki je govorila o osamljenosti starega človeka. Zamislil sem si jo zelo naivno, vendar mi je bila pozneje všeč.
Pišem, pišem, za mamo pišem, naj jo obiščejo vsi, ki jo poznajo. Dvajset in še več vabil naj odnese veter na vse strani in ji tako razveseli jesen življenja.
Mogoče je pobudo za pisanje
bil klic poznanca v sili. Zbolel je, se prej v službi popolnoma iztrošil in sedaj čaka tako sam še epilog življenja. Nekje v srcu meje zabolelo, ko sem pomislil, da bi se kaj takega lahko zgodilo tudi meni.
Spomnim se še ne tako starega človeka. Ta je zgodaj izgubil očeta in mater. Ostal je čisto sam in se za-pil. Nihče ni slutil konca tega človeka. Po več dneh so ga našli v njegovi sobi mrtvega.
Koliko takih žalostnih koncev. Vsega tega pa ne bi bilo, če...
Vemo, da v marsikaterem kraju delujejo socialne službe. Vemo, da obstajata Karitas in Rdeči križ. Vemo, da se tu in tam resno spopadejo s problemi osamljenosti, predvsem starih ljudi.
Pred nedavnim sem bral, da v Deželi vzhajajočega sonca posebej skrbijo za ostarele in osamljene. Pri nas so domovi za ostarele.
Toda vse skupaj ne daje pravega učinka, če v naših mestih in vaseh ni določenih oseb, ki skrbijo za vse te nesrečneže in jim dejansko pomagajo. Pomagajo s toplo besedo, pomagajo z darilci, pomagajo z nego. Zelo pomembno je, da ostareli ne čuti, daje družbi v breme, ker sam ne more biti več dejaven.
Drugo nasprotje temu bi bilo, če bi ostarelemu ne omogočali kakršnegakoli dela, ki bi ga rad opravljal. Zal je tudi marsikje pri nas tako, da na človeka, ki so ga upokojili, kratkomalo pozabimo. Izločimo ga iz določene skupine, v kateri je prej srečno deloval in uspeval. Saj slišimo vedno znova: "Odšel je v pokoj, pa ga je kap..."
Gotovo je veliko huje takemu človeku, ki doma nima nikogar. Ostaja zaprt med štiri stene in tuhta in obupuje. Lahko je vsem, ki jim hobi ostaja hobi tudi poslej, ljudje smo si različni.
V	vsaki krajevni skupnosti obstaja evidenca o vseh teh ljudeh. Novoletna praznovanja in pogostitve ne bi smele biti edini trenutek skupnih srečanj. Pred nedavnim sem se prav razveselil čestitke, ki mi jo je poslala moja ustanova. Toda želja je več. Zakaj se ne bi ljudje, ki so vse svoje življenje žrtvovali delu za uspeh ustanove, podjetja, sestajali večkrat Zakaj bi jih nevsiljivo ne opozarjali na delo pojdetja danes? Zakaj bi jih ne vključevali v drobna dela, s katerimi bi se le-ti še vedno potrjevali?
Prav to pozabljamo. Starosti odmikamo oči, nočemo je videti. Nočemo srečevati ljudi, ki so na zadnji stezi življenja Poglejmo okoli sebe in bodimo drugačni!
Viš
Vera ozdravlja
Število obiskovalcev na stadionu za Bežigradom v Ljubljani se je iz dneva v dan večalo. V nedeljo je povedala Ivanka, da lahko stadion sprejme 16 000 ljudi Praznih stolov je bilo zelo malo. Kaj nas je nagovorilo, da smo se zdaj, ko je konec dopusta in je treba resno začeti z delom, odločili preživeti prvi vikend v septembru na seminaiju s patrom Tardifom? Ko sem znancem pripovedovala o tem, sem slišala zanimive pripombe: 'Radi bi slišali kaj več o tem. Če nimaš denarja, greš v cerkev. Koliko jih je ozdravelo?"
V	Ljubljani se je na srečanje s patrom Tardifom zgrnila množica ljudi. Iz Velenja je vozil poseben avtobus tja in nazaj, veliko nas je šlo tudi s svojimi avtomobili.
Pojemo. Ljudje povejo na glas v mikrofon množici toliko čudovitih človeško nerazložljivih zgodb. Verjamem. Tudi sama bi lahko govorila, saj točno vem, kaj zmorem
narediti sama in česa ne.
Tim so duhovniki ki so pripravljeni pomagati, odlagati težka bremena, stara tudi 15, 20 ali 40 let.
Pater Tardif pove dva zanimiva stavka za primerjavo: "Izkušnje imamo, da pravijo starši: Mule, pojdi k spovedi'. Jezus pa pravi: Daj mi svoje ranjeno srce'." In vrste pri duhovnikih za spravo z Bogom in s sabo se daljšajo. Po licih tečejo solze olajšanja. Jezusove besede preko patra in drugih gredo še globlje. Vsako besedo je škoda pozabiti.
Začne se maša. Vse se umiri. Zbranost in tišina se večata. Pater spet pridiga. Vse doseže vrhunec, ko začne po maši pater moliti za bolnike, take in drugačne, za nas vse.
"Jezus mi je dal besedo vednosti, da v množici ozdravljata dve osebi, ki sta lahko hodili samo z berglami ali s pomočjo drugih. Naj počasi naredita par korakov. Naj prideta k mikrofonu, da se zahvalita Bogu." Za te ljudi je to šok, presenečenje, trema. Mora ju prepričevati da se sploh pokažeta. Res prideta in s seboj prineseta bergle.
K oltarju nosijo bergle, slušne aparate, ker jih ne potrebujejo več. Kolena in ramena so spet gibčna.
V množici ozdravlja triletni fantič in bo danes prvič shodil. Naslednji dan pripeljeta starša triletnega fantka, kije shodil včeraj.
Sem samo človek. Čeprav ozdravljenja poznam iz Svetega pisma, sem v sebi le nazaupljiva. Tudi hčerka me opozori: "Kaj če je vse narejeno, kaj če je samo psihično, kaj če le ni bilo prej tako hudo?"
Naslednji dan gremo s prijateljico, otroško zdravnico, med odmorom na kavo. Je v komisiji, kjer ugotavljajo resničnost teh znamenj. Ti ljudje prinesejo izvide svoje bolezni pred srečanjem in po ozdravljenju. Šele dobro preverjeno bodo dali v javnost. Vse tri patrove knjige so polne teh pričevanj. V najnovejši knjigi so opisana tudi pričevanja Slovencev, ki so bili ozdravljeni pred šestimi leti, ko nas je pater Tardif prvič obiskal.
So tudi ljudje, ki v vsako stvar dvomijo, na žalost ostanejo vedno praznih rok in src.
Bila sem pozorna na izjave ozdravljenih. Skoraj nihče ni pozabil povedati: "Na seminar nismo prišli da bi ozdraveli, ampak da bi slavili Jezusa" On točno ve, kaj kdo potrebuje. To nam hoče dati hoče nas duhovno, duševno in telesno ozdraviti. Tako težko se mu odpremo in popolnoma zaupamo. Potrebna je globoka in močna vera, ali pa se zgodi čisti čudež pri mlačnem verniku ali ateistu.
Ribič
Razlika med prijatelji
Premišljeval je. Pogosto premišljuje o ljudeh, o preteklem, sedanjem in bodočem času. Ko mi je govoril o svojih premišljevanjih, on, moj prijatelj, ki ga dobro poznam še iz otroštva sem ugotovil, da se je ta v nekaterih rečeh zelo spremenil, v nekaterih pa prav nič.
Sleherno otroštvo je vendar očarljivi svet, ki se udomači v dojemanju slehernega človeka, primerjal bi ga lahko s čudovitimi ve-barvnimi vrtnicami. Zame je med njimi, prav tako jih omenja avtor Antoine de Saint Exupeiy v svoji knjigi Mali princ, le ena med vsemi najlepša. Tako mi je domač tudi ta moj prijatelj iz otroških let. V mojih očeh se ni prav nič spremenil, to vendar ni tisto... Še danes ga vidim takšnega, kot je bil v šoli cerkvi, v istem razredu z menoj, ko sva bila stara deset let.
Takrat je to našo mladost zajela druga svetovna vojna in kot bomba ki lahko podre in ubije vse okoli sebe, tako so bile prekinjene najlepše, najbolj občutljive vezi najinega otroškega druženja; veselja, vzgoje, vere, upanja in odraščanja v nekakšnem nama takrat dojemljivem času in prostoru, da bi se po osvoboditvi veliko tega obrnilo v nekakšno nedojemljivo smer.
Ena od posledic vojne je brez dvoma bila najina "presaditev". Od takrat sva rasla tako kot presajeni vrtnici, ki sta na različnih tleh v različni zemlji in mdi z navidezno razliko, da je lahko ena lepša od druge.
Od takrat do danes v vseh teh letih sva se s prijateljem videla le nekajkrat in zadnjič, ko mi je govoril, o čem vse pogosteje premišljuje, sem dojel, da je za nekatere stvari ta moj prijatelj, ne samo v mojih očeh, temveč tudi po mojem prepričanju, ostal star deset let.
Odgovoril sem mu, kako se mi zdi, da je v lepoti njegove "vrtnice" precej hudičevega truda Začudeno meje pogleda) in vprašal: "Ali misliš, da sem jaz ta hudič?" "Ne," sem odgovoril, "toda obstaja mišljenje, da je človek dober, le družba je pokvarjena in ta je ta hudič, ki nam vsak dan nudi vse več vražje lepote. Prav ta goljufiva, navidezno mikavna lepota zastrupi najprej mlade cvetove in zaradi tega je hudič sposoben nuditi in dati več lepote kakor Bog. In kar je za nepoučene najbolj zanimivo, je hudič, s svojim najbrž nadčloveškim trudom prišel že tako daleč, da s svojimi najlepšimi vrtnicami okrašuje v nekaterih oblikah celo božje oltarje.
Toda, dragi prijatelj, ne izginja le lepota tvoje "vrtnice", temveč tudi moje, ki jo gojim v svojem "vrtu". Res, moja ni tako lepa kot tvoja toda mogoče mi prav zaradi tega zadiši po vonju Stvarnika. Ta vonj vpija moja duša in zbuja v meni spoznanje o čistoči duše, srca in uma. Nezadovoljen z vražjo lepoto si želim božje lepote, ki mi jo pomaga odkrivati vero in rast v stalni duhovni obnovi v smislu neminljive lepote.
P. S. Nova cerkev v Velenju (na lokaciji ki je predvidena) ob cesti, kjer je veliko novega je potrebna prav zaradi nove duhovne rasti.
Posebej jo je treba zgraditi kot reprezentančni objekt, sakralni in večnamenski, že zaradi glasbene šole v Velenj u, da bi bila prostor za koncerte, zlasti orgelske, na svetovni ravni Zato je ta lokacija dobra
V mojem vidnem krogu mi dobre razlike pomagajo, da sem to, kar sem, saj je že sleherno zdravo človeško telo polno samih dobrih razlik (npr. rdeča in bela krvna telesca itd.). Bojim se, da se sodobni človek vse bolj odloča za uničevanje dobrih razlik in s tem si bolj hitro reže vejo svojega oziroma skupnega obstoja. Brez cerkva in vernih ljudi in brez poštenih razlik, ki tej cerkvi nasprotujejo, bi ta svet še bolj naglo propadel.
Cenim vsakega dobrega komunista in brez njega tudi ni poti naprej, seveda tistega kije dojel, da obstajajo razlike,
Dare! Lepo pozdravljen in potrudi se biti dobra razlika mojemu prepričanju. Zavedam se, da brez dobrega in "fer" nasprotnika ni dobre igre, ki naj bi bila merilo, kdo je boljši v in na tem svetu razlik Josip Bačič
Pisma bralcev
To je odmev na Vaš pogovor, gospa Milena Pečovnik, z nov-
inarko Mileno Krstič -Planine v časopisu Naš čas 8. avgusta letos. Članek je imel naslov Da bi občani odhajali zadovoljni. Moje pisanje vzemite kot dobronamerno, želim pa opozoriti na krivico, ki se mi je zgodila
4. maja 1993 sem na tedanji IS občine Velenje naslovila dopis, da se preverijo geodetski podatki ki so se nezakonito spremenili na sedaj mojem zemljišču v ko. Lokovica že leta 1959. 23. junija 1993 sem dobila vaš odgovor, ki pa ni upošteval mojih navedb in se z njim nisem strinjala. V zvezi s tem sem vas tudi osebno obiskala da bi vas seznanila z zapisnikom sodnice ge. Grmove. Vi pa ste rekli, da ste se v zvezi s to zadevo sami pozanimali na sodišču. Gre za 355 kvadratnih metrov zemljišča ki manjka v katastrskem načrtku k.o. Lokovica. Napako je skupaj s sodnim izvedencem ugotovila tudi sodnica in v zapisniku 16. junija 1986 ta primanjkljaj mdi navedla.
Zataknilo pa seje kasneje, ko je bivši direktor Geodetske uprave Velenje gospod Ivan Gaber "ponaredil" katastrski načrt, po katerem znaša površina le 120 kvadratnih metrov. Čeprav sodnica Grmova ni nikoli preklicala zapisnika iz leta 1986, je leta 1991 potrdila navedbe direktoija Geodetske uprave, tako da je bil sklep na Višjem sodišču v Celju izdan v mojo škodo. Zaradi namerno prikazane premajhne vrednosti zemljišča nisem imela možnosti pritožbe na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Zanimivo pa je, da je v času postopka med 7. oktobrom 1985 in 7. oktobrom 1991 tudi odvetnik sedaj notar, gospod Avgust Ribič pošiljal sodišču neresnično napisane pripravljalne spise, čeprav je vedel, da se ne ujemajo s stanjem v naravi.
Naj se ozrem malo nazaj, da bo zadeva bolj razumljiva. Leta 1945 so očeta Franca Škodnika iz Družmiija obsodili na 50-odstotno zaplembo imetja. Zemljišče v Lokovici v zaplembo ni bilo zajeto, ker je bila parcela sadovnjaka vpisana brez parcelne številke in površine. Kljub temu da so bili napisani zapisniki za odvzem zemljišča, si tega brez vednosti sodišča ni uspel nihče prilastiti. Sklep sodišča o zaplembi pa je bil aprila 1946 v celoti razveljavljen. Junija 1949 so očeta poslali na prisilno delo. Po 16 mesecih, ko bi se moral vrniti domov, mi je na skrivaj sporočil, da to poslan v Kočevje, ker ima v Lokovici iz leta 1945 zapljenjeno posest. Tako se je posesti hotel brez vednosti sodišča, le po dogovoru z Okrajno narodno imovino v Šoštanju, Katastrskim uradom Celje ter KLO Lokovica za Zadružno ekonomijo Lokovica polastiti J, P starejši Posest je mejila na južni del vložka št. 8, last mojih staršev, Celotno zemljišče naj bi prišlo pod upravo Zadružne ekonomije, od koder bi ga potem dobil J. P Uspela sem, da seje oče vrnil, J. P. pa zemljišča ni dobil. To je bil razlog, da so v zgodovinskem arhivu v Celju vodili v 1. št. 8 kot zaplenjeno posest - brez vednosti sodišča. Od tod vse napake, ki se vlečejo že od takrat in zaradi katerih sem sama prikrajšana za del zemlje-
Prva sprememba na mojem vložku se je opravila 7. novembra 1977, ko je soseda prodajala svojo zemljo. Geometer g.Cegner je takrat kot mejaša na postopek povabil mojega 83-letnega očeta in ne mene, ki sem bila mejašica. Oče zapisnika ni podpisal, saj ni bil lastnik južnega dela. Zapisnik pa je bil vseeno podpisan; kasneje se je
izkazalo, daje podpis ponaijen, kar je ugotovil tudi sodni izvedenec grafolog. Sodnica Grmova, ki je vodila postopek, je ves čas vedela, da očetov podpis oporekam, čeprav je geometer Cegner zapisal: Nova meja je v naravi zamejičena z betonskimi kamni in ni sporna.
Novi sodni izvedenec je leta 1991 je poleg napačnih listin prejel tudi zapisnik meritev iz leta 1977 s spet drugačnim očetovim podpisom, ki pa tudi ni njegov. Oba podpisa za isti zapisnik se že na oko razlikujeta, ne da bi to posebej ugotavljal sodni izvedenec grafolog.
Zemljišče še danes nima mejnika številka 1, ostali menjniki pa stojijo v metrskih razdaljah od prvotno postavljenih mejnikov ob nakupu leta 1931.
Do danes še nisem naletela na nikogar, ki bi bil pripravljen razumeti to krivico. Zato sem tudi napisala to pismo kot odmev na članek Da bi občani odhajali zadovoljni.
Štefka Vuga, Levstikova 11, Šoštanj
Zdravila niso hrana!
Zelo se čudim, da še nihče vpis-mih bralcev ni protestiral proti veliki redukciji zdravil na recepte. Kljub temu da približno milijon naših državljanov plačuje dodatno zdravstveno zavarovanje in dobijo naše zavarovalnice približno 20 milijard dodatnega denaija. Pripomni bi še, da zaradi brezglavega uvažanja tuje delovne sile za gradnjo megalomanskih objektov, ki sedaj po vrsti propadajo, gotovo 30% denaija iz zdravstva odtekav tujino, pri tem pa ti zavarovanci ne plačujejo "nobenega prostovoljnega prispevka za zdravstvo", kot ga moramo plačevati mi v deželi na sončni strani Alp. Tuje zdrav&ene ustanove iz bivše Jugoslavije nam dostavljajo ogromne račune za zdravstveno varstvo tamkajšnjih zavarovancev, kijih naša zdravstvena služba ne more kontrolirati in te stroške bomo plačevali mi z doplačili velikega števila zdravi
Pripomnil bi še, da so zdravila, ki so črtana iz seznama, v veliki večini takšna kijih rabi pretežno starejša generacija (zdravila proti bolečinam, revma, za kožne bolezni, prebavila itd.). Ta generacija živi v veliki večini od skromnih pokojnin.
Sedaj je odvzeta možnost, da bi si lajšali bolečine in druge nadloge ravno ljudem z nizkimi dohodki, upokojencem in cca 115.000 brezposelnim in njihovim družinam. Pri tem ravno ti zavarovanci plačujejo večkrat za prostovoljno zdravstveno zavarovanje več kot 5 % svojih dohodkov, ker je prispevek ne gjedena dohodek za vse enak
Prepričan sem, da bi morali zdravniki določati, kakšna zdravila so pacientu potrebna - sedaj so omejeni pri svojem delu v prid pacientov - ne pa zavarovalnice, ki jim je deveta skrb zdravje zavarovancev ter skušajo na njihov račun še povečati svoje dobičke.
S tem ukrepom, ki ga prikazujejo kot "dodatno skrb za zdravje ljudi", se bo še povečalo število samomorov, ki ježe preseglo vse rekorde, ker za veliko ljudi v naši skupnosti ni nobene perspektive, saj se v času petih let ni zgradila nobena nova tovarna, zaprli so jih na ducate, gradijo pa se na veliko nove trgovine, za katere pa bo počasi zmanjkalo kupcev.
Franc Antlej, Velenje
26. septembra 1996
KULTURA
NjIS VAS 7
Glasbena šola Velenje
Večer opernih arij
V okviru praznovanj Mestne občine Velenje in s pomočjo Premogovnika Velenje bo v petek, 27. septembra, ob 19.30 uri v koncertni dvorani velenjske glasbene šole koncertni VEČER OPERNIH ARIJ. Spored, ki bo obsegal poleg uverture "Carmen" in intermezza iz "Cavalerie rusticane" vrsto priljubljenih in znanih arij iz oper Seviljski brivec, La Boheme, Čarobna piščal, Čarostr-elec, Traviata, Tosca in Rigoletto, bo izvedel 55-članski orkester študentov BRUCKNERJEVEGA KONZERVATORIJA iz Linza in 10 pevcev - solistov, med njimi dva bivša dijaka Srednje glasbene šole Velenje - Gordana Hleb in Tomaž Kovačič, zdaj študenta graške visoke šole za glasbo. Dirigent orkestra bo mag. Nikolaj Zličar, ki že nekaj let sodeluje z Brucknerjevim konzervatorijem kot profesor dirigiranja.
S tem koncertom navezuje Glasbena šola Velenje, ki se skupaj z mariborsko univerzo pripravlja na visoko stopnjo glasbenega študija, stike z enim najbolj cenjenih konzervatorijev v Avstriji.
Kulturni^center [v a n a^ N a potnika Velenje
Grafike in risbe Leona
V	Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika bodo jutri ob 19. uri odprli novo, zanimivo razstavo. Tokrat bo svoja dela Velenjčanom predstavil mlad in že zelo uspešen grafik iz Ljubljane, Leon Zakrajšek. Predstavil bo grafike in risbe s pretežno živalsko tematiko. Zato bo razstavo otvoril mag. Franc Avberšek, predsednik Lovske zveze Slovenije. Strokovno besedo, popotnico razstavi, pa bo udeležencem podal ljubljanski likovni kritik Milan Zinojič.
O Leonu Zakrajšku, rojenem leta 1968, lahko zapišemo še to, da so za njim številne samostojne in skupinske razstave doma in po svetu. Njegova dela so v mnogih zasebnih in javnih zbirkah prav na vseh kontinentih sveta. Pohvalo za svoja dela je požel tudi v deželi vzhajajočega sonca, Japonski, kjer je grafika še posebej cenjena. Vse to je porok zanimive razstave, zato vabljeni na jutrišnjo otvoritev. V kulturnem programu boste lahko prisluhnili Kvartetu klarinetov ljubljanske Akademije za glasbo.
■ bš
Gorenju Servis
Na ogled dela Jožeta Šubica
Danes ob 13.30 bodo v razstavišču Gorenja Servis odprli novo zanimivo razstavo. Tokrat se bo predstavil akademski slikar Jože Šubic iz Maribora, razstavo bo odprla umetnostna zgodovinarka Polona Škodič.
■ bš
Mestna hiša Velenje
Prava paša za oči in dušo
V	avli velenjske občinske stavbe so v petek dopoldne, v počastitev dveh pomembnih dogodkov, praznika občine Velenje in 20-letnice delovanja Obrtne zbornice Velenje, odprli "Razstavo lepih obrti". Ni pretirano, če povem, da osebno lepše razstave v tem prostoru še nisem videla. Ne le da so razstavljeni predmeti drugačni od ponavadi videnih, postavitev je estetska in zaključena v celoto, čeprav prostor ne dopušča prav veliko domišljije. Zato si vsi, ki so kakorkoli sodelovali pri tej razstavi, zaslužijo pohvalo.
Razstavo, ki bo že jutri preseljena v Šoštanj, kasneje pa verjetno še v Šmartno ob Paki, je otvoril župan Srečko Meh, s svojimi besedami pa jo je predstavila sekretarka OOZ Velenje Sonja Jamnikar. "Posebno mesto v obrti ima veja, ki jo imenujemo domača in umetna obrt. Prav to obrt še posebej negujemo, cenimo in spodbujamo. Mojstri domače in umetne obrti ohranjajo narodno izročilo, pravimo jim, da so skrbniki našega narodnega blaga. Ker so znali prisluhniti preteklosti, lahko tudi danes izdelujejo predmete, ki prihajajo iz roda v rod, iz generacije v generacijo," je povedala.
Na razstavi, s katero želijo obrtniki preskočiti tudi v prihodnost, se predstavljajo: lončar Igor Bahor, s svečami in poslikano svilo Viktorija Meh, z okrasnimi kovanimi izdelki ESO Viva, sodarske in kolarske izdelke razstavljajo Jevšenakovi, cvetlično-dekorativno ponudbo predstavlja Stanka Koradej, zlatarske izdelke razstavljata zlatarska mgjstra Vladislav Krajnc in Gojko Šerbec, z izdelki ročnega tkanja se predstavlja Barbara Pergovnik, Zora in Zdravko Šraml razstavljata ročno izdelane lesene krožnike, Srečko Švajgelj pa se predstavlja z okvirji za slike.
■ bš
ABONMAJI 96/97 GLEDALIŠKI ABONMA
Razpisana bosta 2 abonmaja -rumeni in beli. Predstave bodo praviloma ob petkih in sobotah ob 19.30, izjemoma dvakrat v istem dnevu.
Slovensko narodno gledališče Ljubljana - DramaDavid Mamet SEKSUALNA PERVERZIJA V CHICAGU
drama; Igra v osmih prizorih Režija Matjaž Zupančič Mamet postavlja v ospredje probleme, ki so aktualni še danes: smešno in grenko ter drzno in sramežljivo se prepleta v življenju štirih mladih ljudi, ki si vsak po svoje utirajo poti med prijateljstvom, ljubeznijo in seksom. November 1996.
Stalno slovensko gledališče Trst Maurizio Constanzo
IZPRAZNJENO VRNI
komedija; Režija Jaša Jamnik. Igrata Polona Vetrih in Adrijan Rustja.
Z gledališčem je tako kot v življenju: je preveč resno in minljivo, da bi ga jemali čisto zares. Maurizio Costanzo je v italijanskem svetu tako znana osebnost, da ne potrebuje posebne predstavitve. S komedijo izpraznjeno vrni, ki jo v Italji igrajo kar po nekaj sezon, je dosegel največji uspeh. December 1996.
Prešernovo gledališče Kranj Jean Genet:
SLUŽKINJI
drama; Režija Matjaž Zupančič. Igrajo: Bernarda Oman, Darja Reichman, Boris Ostan in drugi. Mešanica ljubečega sovraštva, prepojenega z vdanostjo in zavistjo, opredeljuje sestri služkinji v njunem odnosu do razvajene gospe, ki skozi prvinsko medsebojno soodvisnost povzroča boleče čutenje družbene prikrajšanosti. Januar 1997.
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Tone Partljič
GOSPA POSLANČEVA
komedija; Režija Franci Križaj. Igrajo Miro Podjed, Anica Kumrova in drugi. Ko se politične strasti razvnamejo namesto nekaterih drugih, pri-marnejših, postanejo ljudje popadljivi in nevarni, a hkrati tudi neizmerno smešni in groteskni v svojem pritlehnem stremuštvu. Krstna uprizoritev. Februar 1997.
Mestno gledališče ljubljansko Isaac B. Singer - Zijah A. Sokolovič
NORCI IZ HELMA
ironija; Režija Zijah A. Sokolovič Dramatizacija izraelskega dramatika na humoren in ironičen način povzema zgodovino mesta Helm. Če so Butale predvsem slovenske, potem lahko s Helmovci vred vzkliknemo: Ves svet je Helm! Marec 1997.
Slovensko narodno gledališče Maribor - Drama Ivan Cankar
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI
drama; Cankar je genialni dramatik. Slovenci nimamo boljšega. Ta je vse videl in predvidel. Zato je zdaj tu, da šent-florjancem ponovno pokaže njih zagovedno naravo in ubrani Umetnost, lepo in ubrano, kot sama Jacinta ...Aprila 1997.
MLADINSKI ABONMA
(6 predstav)
Slovensko narodno gledališče Ljubljana - Drama ALMA
Režija Uršula Cetinski. Igra Polona Vetrih.
Monodrama temelji na motivih romana Alne Karlinove Samotno popotovanje.
Kulturni dom Španski borci Ljubljana
SEN KRESNE NOČI
v angleškem jeziku Režija VVilliam Russell Shaakespearova igra Sen kresne noči nudi tudi vzgojo omike in znanja ter promocijo mladih slovenskih talentov, zlasti tistih, ki jih angleški jezik in kultura zanimajo.
Šentjakobsko gledališče Ljubljana
F. Milčinski, R Kozak PTIČKI BREZ GNEZDA
mladinska povest
Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Feda Šehovič KURBE
komedija
Mladinsko gledališče Ljubljana Georg Buchner
LEONCE IN LENA
Režija Eduard Miler Igrajo: Ivan Rupnik, Ivo Godnič, Niko Goršič, Marinka Štern, Nataša Barbara Gračnvver, Mojca Partljič in še deset drugih igralcev tega gledališča. Veseloigro, ki to ni, Leonce in Leno, je avtor zasnoval istočasno kot Vojčka (1836), vendar ni niti za kanček manj resna kot Vojček, ta pa ni nič manj komičen kot Leonca in Lena.
Gledališče Ptuj Alan Ayckbourn
POLOVIČNE RESNICE
Režija Vladimir Jure. To je komedija zmešnjav in zamenjav, ki izvirajo po eni strani iz povsem napačnih pričakovanj "slepega snubca", po drugi strani pa iz bistroumnosti in spretnosti zakonolomca, ki kljub smrtnemu strahu na koncu ohrani in ubrani videz meščanskega zakona.
Gledališče Zakaj tako, Zalog
KO GRE TELEFONISTKA NA WC
Režija Brane Kraljevič. Miša je na počitnicah v sončni Savoni, kjer_ pričakuje svojega zaročenca. Živahna tajnica Živa pa komaj čaka, da doživi kaj razburljivega, vendar namesto privlačnega moškega naleti na mladostno prijateljico
BRASS & JAZZ BAND St. Margarethen, Avstrija
Koncert; Evergreeni, broad-wayski standardi, ročk, funky. Ansambel sestavljajo študenti in diplomanti graške Visoke šole za glasbo in učitelji glasbenih šol. Vodja je Peter Schreibmeier, priznani trobentač in glasbeni pedagogf.
NEW STRINGS jazz kvartet
Koncert; Repertoar kvarteta obsega jazz standarde, folklorne motive, skladbe s funky in ročk ritmi ter latinske pejsaže. Vodi ga Vlado Batista iz Kopra.
Dijaki gimnazije bodo med predlaganimi izbrali 6 predstav oziroma koncertov.
Češka filharmonija, Slovenski komorni zbor in zbor Consortium musicum
Dirigent Ken-lchiro Kobayashi 27. maj 1997
PIKIN ABONMA
Lutkovno gledališče Fru Fru Ljubljana
MINI CIRKUS BUFFETTO
artistični program
Plesni teater Igen Celje VIDKOVA SRAJCICA
plesna pravljica
Slovensko ljudsko gledališče Celje
TRNJULČICA
Po motivih bratov Grimm
Lutkovno gledališče Maribor KRALJ FRIDERIK ZOBATI
lutke
Mavrično gledališče Ljubljana ZAČARANE ROZE ČAROVNICE ZELENE
lutke
Lutkovno gledališče Ljubljana
KOKOŠKA EMILIJA
Lutkovna igrica na besedilo Svetlane Makarovič
ZLATI ABONMA
Cankarjevega doma v Ljubljani
Orchestre National du Capitole de Toulouse
Dirigent Michel Plasson 12. oktobra 1996
Bruckner Orchester Linz
Dirigent: Martin Sieghart 26. novembra 1996
The Academy of Ancient Music, London
Dirigent: Christopher Hogvvood 29. januarja 1997
BBC Philharmonic Orchestra, Manchester
Dirigent Yan-Pascal Tortelier 15. februarja 1997
City of Birmingham Symphony Orchestra
Dirigent Sir Simon Rattle 20. marec 1997
CENE ABONMAJEV IN VPISOVANJE
Gledališki rumeni oz. beli abonma	7.200 SIT
Mladinski abonma 2.400 SIT Zlati abonma	15.300 SIT
Pikin abonma	1.800 SIT
Upokojenci, študenti in učenci imajo za gledališki abonma 20% popusta. Abonenti Mladinskega abonmja iz sezone 95/96, ki niso izkoristili izkaznic za zadnjo predstavo, bodo imeli pri vpisu novega abonmaja 400 Sit popusta. Vpisovanje bo potekalo vsak dan od torka 1. 10. do petka 18.10. 1996, vsak dan od 9.00 do 15.00, v sredo do 17.00, v pisarni 53/I, v domu kulture v Velenju. Tam so tudi podrobne informacije. Stari aboneneti imajo pravico podal-jašti abonma v prvem tednu vpisa, to je do ponedeljka 7. oktobra 1996.
Vpisovanje v Zlati abonma je bilo opravljeno že v mesecu juniju 1996.
Predstava iz pretekle sezone Za predstavo Stajerc v Ljubljani iz pretekle sezone veljajo stare izkaznice oz. kupljene vstopnice. Predstava bo za rumeni abonma 8. oktobra, za beli pa 9.10.1996 , vsakokrat ob 20.00, za izven pa 9. oktobra ob 17.00. Vstopnice bodo na voljo od 1. oktobra 1996 dalje.
Zgodilo se je ...
Leta 1904	26' kimavca
Naš današnji prispcu-k začenjamo z novico iz Slovenskega naroda, ki ima naslov "Stoletnica v zaporu": "Včeraj je orožništvo iz Celja eskortiralo 6 žensk v Begunje, med katerimi je bila ena stara 99 let in 6 mesecev ter je bila obsojena na 3 - letno ječo, ker je zastrupila svojega moža. Ženica, ki bo v poru obhajala stoletnico, je še precej brhka za svojo starost, še šiva in vdene sukanec v iglo brez očal."
Za vse se vedno najde čas, celo za umore pri stotih.
Leta 1913
Nekaj let kasneje so v Slovenskem narodu poročali o našem rojaku dr. Karlu Verstovšku:
"Štajersko. Še dr. Verstovškovo pismo dr. Kramerju. Znano surovo pismo dež. odbornika dr. Verstovška dunajskemu uredniku "Slov. Naroda" dr. Kramerju je priobčila dobesedno "Marburger Zeitung" z opombo, da je to moral biti posebne vrste vzgojitelj gimnazijske mladine. Če se pomnimo nazaj na nek prizor, ki se je odigral na igrišču mariborskih gimnazijcev, če se ne motimo letošnje poletje, ko je deželni in državni poslanec dr. Verstovšek oklofutal nekega višjegimnazijca, ker je bojda storil krivico njegovemu preblagorodnemu sinu, bi bili tudi mi istega mnenja. To povemo tudi na riziko, da bo to nov "dokaz" "prijateljstva" med nami in "Marburger Zeitung", o katerem se sanja klerikalnim listom."
Naj bralce opozorim, da gre za članek liberalnega časopisa
o politiku klerikalnega tabora, zato iz članka veje precej politične nestrpnosti, ki je bila lastna tudi nasprotnemu taboru.
V isti številki Slovenskega naroda je bila v rubriki "Drobne novice" objavljena tudi kratka vest o premeščanju državnih uradnikov: "Iz Dobeme odide dosedanji poštar H. Goli in se preseli v Velenje."
Leta 1919
Tudi naši zadnji novici sta bili objavljeni v Slovenskem narodu: "Preteklo soboto umrl je v Velenju na letovišču nenadoma g. Alojzij Preveč, želežniški nadrevident v Ljubljani. Pokojnik je bil značajen narodnjak in svojega prepričanja ni nikdar prikrival. Radi tega je imel v stari Avstriji marsikaj pretrpeti, ter je bil v službi kot uradnik preziran, ker je imel vsled svojega nevstrašnega nastopa veliko nasprotnikov. Kot navdušen Jugoslovan je pač v svoje veselje dočakal Jugoslavijo, ne pa tudi zadoščenja za obile krivice, kijih je imel preje pretrpeti. Bolehal je dalj časa; duševna bol je pač tudi pospešila njegovo smrt. Sel je v prerani grob, ne da bi dosegel zasluženega višjega cilja. Bodi značajnemu možu, odkritosrčnemu kolegi in vestnemu uradniku časten spomin in lahka domača zemlja."
Čeprav na nekoliko neobičajen način, pa novica vendarle govori tudi o Velenju kot letoviškem kraju in na turizem v Velenju v prihodnosti veliko stavimo.
"Iz Žalca pri Celju nam pišejo": "Premeščen iz naše meščanske šole v Ljubljano g. učitelj Fr. Pristovšek, kije skozi dolgo dobo let bil v Žalcu delaven in požrtvovalen društveni delavec."
Franc Pristovšek, ki je bil oče prof. Marije Zupane iz Velenja, je nekaj časa služboval tudi na osnovni šoli v Skalah.
■ Damijan Kljajič
Smo sredi uresničitve ekoloških nalog, pa tudi sicer želimo narediti naše naprave v prostoru, ki ga zasedamo, lepše za okolje.
Z J') *J MM }*/}')
-9-5r"
8 NAS VAS_OBČINA ŠOŠTANJ PRAZNUJE_26. septembra 1996
ESO montaža
: I
VEDETI NI NIKOLI ODVEČ
POSTATI PRVI IZVAJALEC PROJEKTOV OBNOVE IN NOVOGRADNJE V ENERGETIKI
Poslovnim partnerjem, sodelavcem in občanom občine Šoštanj čestitamo ob prazniku!
Kako privarčevati sredstva za izgradnjo doma, nakup vrednejših dobrin, za šolanje otrok, za doto vnukom, za dodatno pokojnino, za...?
Ob trdni podpori strokovnjakov, ki z vsem svojim znanjem in prizadevanji za dobro človeka jamčijo, da je vašdenar varno naložen in visoko obrestovan, je uresničitev vaših ciljev lažja kot kdaj koli prej,
RENTNO VARČEVANJE KREKOVE BANKE!
Rentno varčevanje je posebej ugodno dolgoročno varčevanje za različne namene. Ponuja vam številne možnosti, izmed katerih sami izberete zase najprimernejšo obliko.
Neglede na vašizbor se vaša sredstva v okviru rentnega varčevanja obrestujejo po obrestni meri, ki omogoča, da vaše premoženje zanesljivo in strmo narašča, vam pa med tem pripadajo vse prednosti in ugodnosti, ki jih Krekova banka zagotavlja svojim komitentom, in še več,
V skrbi za vaš jutri bomo kot edina banka nezgodno zavarovali vse rentne varčevalce. To je naše darilo za vaše zaupanje.
Obiščite nas v vam najbližji poslovni enoti! V osebnem razgovoru vam bomo z veseljem pojasnili vse, kar vas zanima.
Večje je naše razumevanje, širši je naš svet.
NAŠ CILJ
Ena zadnjih referenc: montaža pilotne razžveplalne naprave za dimne pline bloka 5 TE Šoštanj
RENTNO VARČEVANJE
ZA DAN URESNIČENIH SANJ
Dobrodošli
v Šoštanju v Ulici Lole Ribarja 2, tel,: 063/883-020, v Zrečah na Cesti na Roglo 11 i, tel,: 063/762-575, v Mariboru, Murski Soboti, Ljubljani, Novem mestu, Novi Gorici, Kopru!
ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE ŠOŠTAN)!
Vsem občanom občine Šoštanj čestitamo ob občinskem prazniku!
* RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO...
75 milijoni dolarjev mesto za njimi.
TUPAC SHAKUR
Prvič po smrti rapperja Tupaca Shakurja, ki so ga pred dvema tednoma smrtno ranili s streli iz strelnega orožja v Las Vegasu, je za javnost spregovoril predsednik Tupacove založniške hiše Surge Knight, ki se je tistega usodnega večera peljal skupaj z nesrečnim pevcem v njegovem BMW-ju. Povedal je, da je bil Tupac po streljanju še vedno pri zavesti in da mu je prazaprav rešil življenje, saj je s svojim telesom zadržal krogle, ki bi sicer zadele njega. Posebna ironija usode pa je v zadnjem Tupacovme videospotu, ki ga je le ta posnel še za časa svojega življenja. V videu skladbe z naslovom "I ain't mad at cha", ga namreč ustreli neznani zločinec, njegova duša pa potem potuje v onostranstvo, kjer se sreča z dušami že pokojnih velikanov črnske glasbe, kakršni so bili: Jimi Hendrix, Nat King Cole, Sammy Davies Jr.... Črne prerokbe, ki so se žal uresničile.
BJORK
Znani islandski pevki, katere videospot lt's oh so quiet, je letos dobil tudi eno izmed MTV-jevih video nagrad, že nekaj časa grozijo neznanci. To je zelo zaskrbelo
tudi njenega očeta, ki je prek islandske nacionalne televizije 30-letno pevko pozval naj se iz Londona, kjer že nekaj časa živi skupaj s svojim 9-letnim sinom, vrne v domovino. Oče je v televizijskem apelu povedal, da je njegova hči zelo občutljiva in da se bo sam počutil mnogo bolje, če se bo iz nevarnega Londona vrnila v varno zavetje doma na mirnem severnem otoku.
TALKING HEADS
David Byrne se menda zelo hudu-je, ker želijo člani njegove nekdanje skupine Talking Heads nadaljevati delo z zasedbo in pri tem ohraniti njeno staro ime. Tina Weymouth, Chris Frantz in Jerry Harrison namreč nameravajo izdati novi album z naslovom "No talking, just head", nato pa tudi začeti s turnejo po ZDA. Album nameravajo izdati pod imenom Talking Heads, pod istim
MLADINSKI CENTER JE ODPRL VRATA
Po številnih zapetljajih, mnogo prelitega črnila in mnogih izrečenih besedah za in proti otvoritvi novih prostorov, namenjenih mladim v mestni občini Velenje, je minuli teden končno odprl vrata nov velenjski Mladinski center Prostor, ki bo namenjen številnim aktivnostim mladih in bo deloval tako rekoč non stop, bo s svojo majhno dvoranico z odrom in primernim ozvočenjem, velika pridobitev tudi za velenjsko glasbeno sceno. Namesto utesnjnene in za namene, ki jim je večinoma služila, neprimerne Stiskarne, smo tako dobili prostor, ki bo kot nalašč namenjen nastopom predvsem tistih skupin, ki na svoje nastope v mestih z nekaj desettisoč prebivalci lahko pritegnejo kakšnih dvesto ljudi. Tako bodo svojo priložnost lahko dobile predvsem mlade in še neafirmirane skupine, kot tudi tiste, katerih glasbena usmeritev se ne zmeni za trende, ki jih diktira mogočna pop industrija in vidijo svoje poslanstvo v neobremenjenem avtorskem ustvarjanju. Svoje aktivnosti je Mladinski center začel ambiciozno, saj je že prvi vikend obstoja v svojih prostorih gostil dve domači skupini. Obe sta že precej časa afirmirani, za sabo imata številne nastope in staže izdali svoje prve nosilce zvoka. Obe skupini imata tudi mednarodne izkušnje, tako da še zdaleč ne spadata med začetnike.
Res Nullius, ki so pravzaprav krstili oder Mladinskega centra so tam nastopili v petek, 20. septembra. V nekoliko spremenjeni zasedbi (kar se jim vsaj za zdaj še precej pozna), so se predstavili kakšnim dvestotim obiskovalcem, ki so se tisti večer po receptu pridem - pogledam - grem izmenjali v novih prostorih. Kljub znanemu repertoarju in trudu, ki so ga vložili v svoj nastop (čeprav smo jih videli tudi že v mnogo bolj živahnem izdanju), publike niso mogli odlepiti od tal. Kljub številnim pozivom njihovega trontmana, se je občinstvo dober del koncerta držalo stran od odra in bolj v miru spremljalo početje na njem. Morda je bilo temu krivo tudi deževno vreme, prav gotovo pa bi kakšno pivo, če bi ga seveda bilo tam moč kupiti in popiti (kar trenutno ni mogoče), pripomoglo k bolj sproščenemu vzdušju. V soboto, ko so v Mladinskem centru nastopili DIG, je bilo obiskovalcev manj. Seznanjeni z razmerami prejšnjega dne, se številni firbci, ki so v petek zadostili svoji radovedni naravi, obiska koncerta niso udeležili. Prostor pred odrom je tako ostal še bolj neizpolnjen kot med nastopom Res Nullius, kar je s pridom izkoristil pevec skupine Dig, ki je ponujene kvadratne metre izkoristil za prezentacijo svojih koreografskih in plesnih sposobnosti. V prihodnosti bi morda kazalo mikrofonski kabel, ki ga je pri tem oviral, zamenjati s čim brezžičnim. Dig so sicer odigrali tako kot smo od njih pričakovali (le ljudi je bilo manj, kot s(m)o jih pričakovali). Slišali smo nekaj novih skladb in številne stare z njihovega prvenca Cybergrunge. Ob tem jim je bil v podporo dober zvok, ki ga omogočajo aparature v novih prostorih, tako da so zveneli bolje, kot na katerem od njihovih prejšnjih koncertov. Tudi drugi dan je bilo čutiti pomanjkanje tekočih zadev, ki pa so ga mnogi uspešno reševali na svoj način. Od tega so imeli koristi predvsem drugi, (Mladinski center ne, čeprav bi jih lahko imel), prava priložnost pa se bo, kot kaže, odprla podjetnemu Petrolu, ki si bo kmalu izračunal, da se mu splača svoje črpalke imeti odprte tudi kako uro dlje. Ko se bo pri tem nevarno prečkanje štiripasovnice za koga tragično končalo, bo žal prepozno.
MiČ
PIKASTI §e»eLAYCI
Ja, Pikin festival se pozna tudi v radijskem uredništvu. Vsak dan se zgodi kaj, kar je pikasto pobarvano.
Naša Bojana Špegel, ki dogodek radijsko pokriva (za časopis in arhiv pa naredi tudi kakšno fotko) hodi lahkih nog naokrog s Pikinim dežnikom v rokah in novimi Pekovimi čevlji na nogah. Dobro, da so organizatorji letos večino aktivnosti predvideli za Rdečo dvorano, sicer bi bilo bolj tako tako. Andrej Hofer, radijski sodelavec, znan kot ljubitelj Pike, njenega očeta, prijateljev Anice in Tomaža in lastnik šarmantnega glasu, je v petek popoldne dobro otvoril festival in postaja že kar nekak zaščitni znak Pikinega festivala.
Pikasta, pa ne zaradi Pike in njenega festivala, ampak zaradi Radia in festivala lokalnih radijskih postaj, pa že nekaj časa hodi naokrog urednica Mira Zakošek. Njene pike niso čisto nič podobne Pikinim, malo spominjajo na spuščaje, saj ima dela v zvezi s festivalom toliko, da komaj čaka, da se že enkrat zgodi. Pa bo kar bo. Kakšno piko, zelo podobno Mirini, sta prejšnji teden dobila tudi Dragan Berkenjačevič, ki je kot sestavni del terenske ekipe "letal" po Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju in vodja tehnike Mitja Čretnik, ki so mu Ljubljančani na strehi postavljali novo anteno, pa še Marjan Slapnik, ki je ves popoldan tistega dne čakal, da program starta. Brez vsake pike pa se je z dopusta vrnila Tatjana Podgoršek in prva stvar, ki jo je izrekla je bila, da pike tudi ne misli dobiti. Vsaj v prvih dneh še ne.
mkp
BOGATAŠI
Znana revije Forbes, ki že od leta 1987 vsako leto objavlja lestvico največjih zaslužkarjev, je tudi letos predstavila štirideset največjih pri-dobitnikov iz sveta zabave (športnikov ta seznam ne vsebuje) za leti
1995	in 96. Med štiridesetimi zvezdniki in zvezdniškimi skupinami so prvi glasbeniki uvrščeni na tretje mesto. Zanimivo je, da je to že zdavnaj razpadla in legendarna britanska skupina The Beatles. Z njihovimi izdelki so v letih 1995 in
1996	zaslužili kar 130 milijonov dolarjev. Za njimi je z 90-imi milijoni dolarjev na četrto mesto uvrščen Miahel Jackson, temu pa sledita dve legendarni ročk skupini. Rolling Stones so se s 77 milijoni dolarjev, zasluženih predvsem v letu 1995 uvrstili na peto mesto, pred dvema letoma reinkarnirani Eagles pa s
FUNKYOU
V soboto, 28. septembra se bo v velenjskem klubu Max (v prostorih Rdeče dvorane) promocijsko predstavila skupina Funk you, v novi, nekoliko spremenjeni in razširjeni zasedbi. Skupina, ki je sicer ohranila staro jedro, saj jih je od šestih članov prvotne zasedbe ostalo kar pet (zaradi študijskih obveznosti je odšla pevka), se je okrepila še z nekaterimi novimi člani. Poleg nove pevske sekcije bosta največja pridobitev zasedbe dva člana skupine Šank Ročk, bobnar Aleš Uranjek in klaviaturist Davor Klarič. Ker je skupina v zadnjih mesecih marljivo vadila in pripravljala nov material, si lahko od tega nastopa veliko obetamo in si ga zato velja ogledati.
MiČ
Teden dni na ogled "Likovni svet otrok 95"
OtroSka ustvarjalnost ne pozno meja
imenom pa ga nameravajo tudi pro-movirati na seriji koncertov po združenih državah. David Byrne, ki je pravzaprav utemeljitelj in us-tavnovitelj skupine se s tem seveda ne strinja in ostalim članom grozi celo s tožbo.
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 22. septembra:
1.	VERDERBER: Pojdi z mano	12 glasov
2.	SLAPOVI: Naj se sliši naša pesem 9 glasov
3.	BENEŠKI: Rudeči cvet	4 glasovi
4.	BRAJKO: Primorsko dekle	3 glasovi
5.	PRIMORSKI: Moj nonič 2 glasova Predlogi za nedeljo, 29. septembra:
1.HENČEK:	Ko sem fjakar bil
2.	KLINC:	Če ženska nosi hlače
3.	NAGELJ: Cvet pod planinami
4.	SLOVENIJA: Flosarska
5.	ŠALEŠKI ODMEV:Praznični dan
Vili Grabner
V Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje jgLj
bodo danes pričeli pospravljati v petek popoldne odprto	"M fflB	|
razstavo, izbor del lanskoletne razstave Likovni svet otrok	kH^HP - JH^f	^	,	/ _ \
Ž95, ki jo že vrsto let pripravljajo na osnovni šoli Karla M^^i^JM	••	^M®?^]
Destovnika Kajuha v Šoštanju. Učenci te šole so priprav-	Wf	^^ '"Vt!1 ■ * ., Jt ^ . jI	- v^JP®
ili tudi prijeten kulturni program, razstavo pa sta odprla	j|	% gmr'>	| r »
Kornelija Križnič in ravnatelj šole Emil Prah.	b	jj|	W	K	.
Kornelija Križničje v kratki razlagi povedala: "Pred tre-	^^	. K	S*Š 8SSb
mi leti se je porodila ideja, da bi v naši galeriji pred-	Br	HEji fljjj j 'sjB^rf | Jpp
Šoštanju in s tem omogočili ogled dela razstave tudi tis-	i|: ■ ^ J^j^MBMjP1	*	'..
tim, ki ne zaidejo v Šoštanj. Pri izboru del za razstavo nas	| j(	f	( Hra P®MSi'."'
je vodil predvsem estetski kriterij. S tem želimo pokaza-	1 (roSiT^SIHHji
ti, da so lahko otroška likovna dela, ki nastanejo v okviru	B^■^■^^H^Hk.	4 k
predpisanega učnega programa, prav tako kvalitetna in	''	■■	•^Br	iJKtŠb
estetska." S tem seje strinjal tudi ravnatelj šole KDK, saj bHHHp že dolga leta spremlja ustvarjalnost slovenskih osnovnošolcev.	Prijeten program ob otvoritvi razstave so pripravili učenci OŠ KDK iz
bš	.	Šoštanja.
10 NM i AS
ZANIMIVO
26. septembra 1996
PIKINA NAGRADNA KRIŽANKA
Tudi letos je Pika Nogavička za mlade bralce Našega časa pripravila Pikino nagradno križanko. Pravilne rešit\'e pošljite do ponedeljka, 30. septembra 1996 na naslov: Pikin festival Velenje, Pikin trg 4, 3320 Velenje. Pika pa je naročila naj najmlajšim povemo, da so težke besede v križanki: Diaz, Kokila, Medeja in Ili.
1. nagrada: LEGO SISTEM, ki
ga poklanja Emona Obala Koper
2.	nagrada: FOTOAPARAT S FLESOM, ki ga poklanja Pikin festival Velenje
3.	nagrada: Komplet 3 knjig PIKA NOGAVIČKA, ki jih poklanja založba ROTIŠ Maribor
4.nagrada:	Knjiga PIKA NOGA VIČKA (3 deli v eni knjigi), ki jo poklanja SVET KNJIGE Ljubljana
5. Nagrade od 5 do 10 poklanja Pikin festival Velenje: Pikina lutka, Pikin kovček, Pikina majica, Pikina ruta s šiltom, garnitura Pikinih lončkov, Pikin plakat.
Imena izžrebanih nagrajencev bodo objavljena v prihodnji številki Našega časa. Nagrade bo mogoče dvigniti vsak delovni dan med 9.00 in 13.00 v domu kulture Velenje.
Vaša Pika Nogavička!
Društvo invalidov
KS Konovo ••••••••••
Ob 10-letnici prapor
V dvorani doma krajanov na Konovem je bilo minulo nedeljsko popoldne spet živahno. Člani Društva invalidov KS Konovo so namreč pripravili krajšo priložnostno slovesnost ob razvitju društvenega praporja. Te slovesnosti seje udeležilo kar nekaj krajanov Konovega, članov društva in tudi drugih gostov, za njihovo razpoloženje pa so poskrbeli člani moškega okteta upokojencev KS Konovo, ansambel Konovski štrajharji ter trio Goličnik.
Kot nam je ob tej priložnosti povedala predsednica društva invalidov Konovo Pavla Zelenik, so se tega dogodka nadvse veselili, saj društvo praznuje letos 10-letnico delovanja. Šteje več kot 150 članov, osrednjo skrb pa namenjajo dobremu počutju članov. Prirejajo izlete, srečanja, piknike, po svojih močeh se vključujejo tudi v aktivnosti Meobčinskega društva invalidov Velenje. Z roko v roki sodelujejo z drugimi društvi v KS, zadovoljni pa so, ker njihovim potrebam krajani Konovega z vodstvom KS vred znajo prisluhniti. Brez njihovega truda oziroma prispevka bi najbrž danes
10-letnico delovanja so zaznamovali tudi z razvitjem praporja (foto:L.O.)
ne imeli praporja.
Letos bi se radi podali še na kakšen izlet, se razvedrili na pikniku. Zagotovo pa bodo 4. oktobra organizirali Podoknico. Namenili jo bodo vrli krajanki Lojzki Stropnik, in sicer za njen dolgoletni trud.
Ob koncu naj še zapišemo, da bo na Konovem slovesno spet v soboto. S svečano akedemijo bodo namreč krajani Konovega predali svojemu namenu pomembni pridobitvi: prinovodno omrežje ter vodovod v Šembricu. Slovesnost bodo začeli ob 13.30 uri.	■ (tp)
SO^Iet^orjganiziranega^ ribištva^ v Velenju
Ribiči varuhi narave in njenih voda
Letos mineva 50 let organiziranega ribištva v Velenju. Za ustanovno leto štejejo leto 1946, ko so se ribiči spet začeli oglašati v pisarni jamomerstva Rudnika lignita Velenje, podobno kot pred vojno, da dobijo dovolilnice za ribolov. Vodja službe Jože Vrabič jim je predlagal, da se organizirajo in še isto leto so ustavili Ribiški odsek sindikalne podružnice Rudnika Velenje. To je bilo leto, ki označuje rojstvo današnje Ribiške družine Velenje.
Na jubilej so se skrbno pripravljali vse leto, izvedli nič koliko tekmovanj in drugih aktivnosti, uresničevali ribičem dobro znana načela pri ohranjanju varstva voda, se ukvarjali z vzrejo rib in ribjega naraščaja... "V čast nam je organizacija vsakoletnega spomladanskega čiščenja reke Pake in Škalskega jezera, kjer se na žalost kopiči
vse več odpadkov. V našem statutu imamo še vedno kot najpomembnejšo dejavnost na prvem mestu zapisano varovanje in ohranjanje narave ter čistost voda," pravi Jože Šumah, predsednik Ribiške družine Velenje.
Vrhunec jubilejnega leta bo v nedeljo, 29. septembra, ko se bodo ribiči ob 10. uri zbrali na slovesnosti v restavraciji Jezero. Med drugim bodo podelili plakete in priznanja, se zahvalili najzaslužnejšim in se v bogatem programu spomnili marsičesa. Odveč je poudarjati, da so na slovesnost vabljeni vsi.
V Ribiški družini Velenje so ob tem dogodku izdali tudi bogat bilten. V njem je veliko zanimivih podatkov in opisana živahna pot družine v njenem pol stoletnem delovanju.
■ Milena Krstič - Planine
Gasilska poroka
Mlada gasilska desetina Gasilskega društva Velenje je v Podkraju z gasilskimi curki pospremila v zakonski stan Bojana Brcarja in njegovo izvoljenko Marino Obu in, kot se za slovo od "ledig stanu" spodobi, so mladi gasilci in gasilke nato svatovsko avtomobilsko spremstvo zalili še z barvnimi vodnimi curki.
■ L. O.
tekmec
tuje žensko ime
etiopski gospod
fr.pisateu z01a
kovinska livarska forma
tone kuntner
Špansko
2.IME
tovarna v celju
odmik enotz bojne črte
SREQlSČE GORENJSKE
časovni termin
ruska črka
100 m2
kdor barva avtomobile
gr.mit0l. oseba
ptica severnih morij. nj0rka
emil adamič
kdor operira. kirurg
t0pničar
kemijski znakza radij
Turistično društvo Velenje
Nam za izgled ni mar?
Turistična zveza Slovenije tudi letos izvaja akcijo "moja dežela - lepa, urejena in čista." Vanjo so se vključile turistične zveze in društva vseh slovenskih občin. Med zelo aktivne zagotovo sodi Turistično društvo Mestne občine Velenje, posebej njegova posebna komisija za urejanje in varstvo okolja.
Komisija šteje pet članov in je letos pomladi in poleti dvakrat ocenjevala urejenost šol, krajevnih skupnosti, individualnih hiš in njihovega okolja. Vse so podrbno pregledali, ocene pa bodo podlaga za podelitev vsakoletnih priznanj in plaket za najbolj urejeno krajevno skupnost, hišo, šolo...Velenjsko turistično društvo je na pobudo slovenske zveze pred nedavnim ocenilo tudi predlagane kraje v Šaleški in Savinjski dolini, ki se bodo letos potegovali za najvišja mesta med slovenskimi lepo urejenimi kraji. Vse te predlagane kraje je v prvi polovici septembra ocenila tudi komisija slovenske turistične zveze. Spomnimo se, da je bilo Velenje v kategoriji večjih mest lani ocenjeno za najboij urejeno in gostoljubno mesto v Sleoveniji.
V pogovoru s predsednikom TD Velenje Jožetom Zakoškom smo zvedeli, da seje urejenost
mesta in okolice v primerjavi z lanskim letom precej poslabšala. Manj je cvetja na balkonih stanovanjskih blokov, v koritih za cvetje raste plevel, veliko je nepokošenih travnatih površin, okrasno grmičevje je zapuščeno in še veliko drugih stvari je naštel Jože Zakošek.
Resničnost te ocene potrjuje tudi pred dnevi. posneta fotografija železniškega objekta ob kolodvorski restavraciji. Objekt vidno propada in je pravo leglo glodalcev. Prav takšna sramota je neurejenost njegove okolice. Visoka trava in plevel že zakrivata nekatere oznake in smerne table. Tod mimo se vsak dan vozi in hodi veliko ljudi, jasno pa je tudi, da so za takšno stanje odgovorni določeni ljudje.
Žal to ni osamljen primer, saj jih je v mestu še več. Le kako dolgo si bodo odgovorni še zatiskali oči preden bodo kaj ukrenili? ■ B.Mugerle Bo sianca travo pomorila...
60 minut
podstrešno okence
kdor zdravi zalopa-tij0
Pika je prinesla dezinveliko veselja
Festival odprt, razzivet, se daleč ne izžet
reka v severni italiji, adige
0cet
franc. filmski komik (jac0ues]
pripadnik ital0v
slov. manekenka (katja)
slov p0pev-karica (majda)
grelno telo v stanovanju
grški astronom (heliocen-trizemi nestrupena kača egipč.bog sonca
bivališče umrlih. navje
EISEN-HOVjER
grška sveta gora
Čudna in vsemogočna deklica je tale Pika Nogavička. Bolj ko se organizatorja festivala, OZPM Velenje in KC Ivana Napotnika, trudita in jo vabita med nas vsako leto bolj zgodaj, bolj nam dokazuje, da prihaja s severa.
Tudi letos je namreč na slavnostni otvoritvi na Cankarjevi cesti, ki je v petek privabila veliko pod dežnikom vedrečih Pik in Pikotov, začarala dež. Ampak, zagotovo bo gospodična poskrbela, da tega ne bo na finalnem Pikinem dnevu, ki se ga že danes vsi veselite. Je pač nagajivka, zato sta jo organizatorja ukanila in med tednom potekajoče Pikine delavnice, razstave in odrske norčije pripravila na toplem, v Rdeči dvorani.
Pa gremo po vrsti. V petek se je Piki na otvoritvi pridružila tudi urednica priljubljenega Cicibana, simpatična gospa Nataša Bucik, ki je festival tudi uradno otvo-rila. Še prej pa smo zaploskali Pikini paradi, pa mažuretkam in šoštanjski godbi na pihala. Ja, seveda sta hrabra alpinista spustila tudi Pikino zastavo in potem
0d človeka še nedotaknjen gozd
morski rak brez klešč
p0rtugal. pomoršč (barth0-l0me0)
s peskom in gramozom utajeno cestišče
potomec belo in črn0p0lt. staršev
p0kl0n, dar
SL0VEN. ŽENSKO IME
rdeča poljska cvetica
nas je pozdravila Pika na belem konju s črnimi pikami...
Vsak dan je sedaj veselo in pikasto, tako kot je bilo načrtovano. Višek pa bo, kot že rečeno, sobotni Pikin dan. Pika zagotavlja, da bo nekaj posebnega. Začel se bo ob 9.00 uri dopoldne, končal pa ob 20.00 uri. Kaj vse boste lahko počeli, pa smo vam tako že zaupali, zato le povzemi-mo; igrali se boste lahko in ustvarjali V več kot 50 delavnicah, na dveh odrih spremljali zanimive
pevce in skupine, z vami bosta Meta in Robert, pa letošnja častna pokroviteljica Marjana Lipovšek. Iz Ljubljane bo pripeljal muzejski vlak, poln ljubljanskih otrok, ki jih bo spremljala tudi Štefka Kučan. Zaključena bo akcija zbiranja igrač za otroke v Sarajevu...
Zato pa, drage Pike in Pikoti, ne zamudite, veselite se s Piko, ki bo, kot vedno, nagajiva in se odzovite njenim zanimivim vabilom.	■ bš
SESTAVIL: MATJAŽ HLADNIK
ustaljena navada praksa
denis poniž
pritok balhaš-kega jezera
26. septembra 1996
DREVO in MESTO
PIKINA ODKRITA DREVESA
Oni dan se je Pika spet potepala po Velenju. Kar tako brez zveze je tavala po ulicah in parkih in nekaj ji ni šlo v rdečelaso glavico. Sedla je pred Nežko, se zazrla v krošnje dreve in se naenkrat divje uščipnila v nogo. " O, tristo zelenih hudičev, kje pa sem. Ono drevo sem videla v deželi TAKA TUKA, tistole na Japonskem, ono na Švedskem, naj ne bom Pika Nogavička, če ni tole drevo z daljne Kitajske. Ali sanjam ali sem res v Velenju? Ali ti Velenjčani sploh vedo, kaj so jim v mesto nasadili?" Tuhtajoč je vstala s klopce, si popravila pisano nogavico, naravnala čevlje in jo čez Titov trg mahnila naravnost v županovo pisarno. Tajnica, gospa Majda, je brž uvidela, da se trmastega dekliča ne bo znebila, pa jo je spustila k županu. Pika sicer mračnih, uradnih, velikih pisarn nevajena, je kar sedla na prvi stol, vzela z mize jabolko in se grizljajoč zazrla v županov mrki obraz. Nič se ni ustrašila njegove krepke postave. Iz nje je kar privrelo:"Gospod župan, ali sploh vete kaj mate v Velenju? Drevje z usega sveta, pa ga sploh ne vidite! A ne bi blo fajn, če bi na vsako posebno drevo dali eno tablico, pa na njo napisali ot kot je pa kolk je staro, pa kak se mu reče. Pol bi se pa pred temi drevesi ustavlali penzionisti, pa
PklN foftftf

babice, pa otroci, pa mamice z vozički. A ne bi blo fajn?"
Županu seje obraz raztegnil v dobrodušnega medvedka, v sive brke je zagodrnjal, da ima mala frklja čisto prav in ročno poslal po ministra Petra. Ministru je Pika še enkrat natančno razložila svojo idejo in... tako danes na najbolj zanimivih drevesih v centru Velenja visijo napisne tablice, ki mimoidoče opozarjajo na "neme spremljevalce našega vsakdana"! Nastala je drevesna pot po Velenju.
Resnici na ljubo! Če ne bi skupina učencev osnovne šole Šalek, pod vodstvom mentorice Simone, izdelala čudovite raziskovalne naloge o velenjskih drevesih, Pika nikoli ne bi prišla do župana in minister Peter in z njim ostali Velenjčani, še danes ne bi vedeli kakšne zaklade Velenje skriva. Bravo!
Pikino vabilo otrokom in staršem!
Med Pikiniin festivalom nas bodo Pike popeljale po drevesni poti.
Zbirališče ob 16. uri pred panojem dreves v Rdeči dvorani.

Kaj je drevo in kaj grm?
i.
Drevo je rastlina z enojnim, jasno izraženim deblom. V posameznih primerih je drevo težko razlikovati od grma. Deblo je lahko nerazve-jano, kakor pri večini palm, lahko je vse življenje vodilni poganjek, kot pri iglavcih, pogosteje pa deblo nosi kroglasto krošnjo vej. Cvetovi in plodovi se razvijejo na vejicah, na glavnih vejah ali na deblu, pri nekaterih vrstah celo na listih. Zaradi velikosti so drevesa prevladujoča kopenska vegetacija, razen na nekaterih območjih (npr. polarna).
Grm je prav tako lesnata rastlina, vendar brez jasno izraženega debla, a s številnimi osnovnimi poganjki, ki dajejo grmičast videz. Pogosto najdemo grmičevje kot vmesno vegetacijo med travnikom in gozdom. Vrste, kot so glog, leska ali breza, lahko rastejo kot grm ali kot drevo.
Anatomija drevesnega debla
V	mladih steblih prenaša les iz korenin navzgor s hranili bogat sok (beljava). Ko drevo raste, deluje na ta način le zunanji sloj, vloga notranjih slojev ali črnjave pa je strukturna. Med beljavo in lubjem leži kambij, tanka plast delujočega tkiva, ki razvija na svoji notranji površini nov les, na zunanji pa floemsko tkivo, ki prenaša hrano iz listov. Ko tkivo odmre, postane lubje. Količina novega lesa, ki nastane v enem letu je branika, medtem ko se ostro začrtana meja med dvema branikama imenuje letnica. Lubje ščiti notranja tkiva pred mehanskimi poškodbami in okužbami z bakterijami, glivami ali žuželkami.
UVRSTITEV V RASTLINSKI SISTEM
Drevesa in grme botaniki uvrščajo med se-menke (cvetnice) - Spermatophyta, ki so najvišje razvita rastlinska skupina. Poleg korenin, stebla in listov razvijejo tudi cvetove in semena, v katerih je rastlinski zarodek, ki je rezultat spolnega razmnoževanja.
Razvojno najprimitivnejše v tej skupini so golosemenke (Gymnospermatophyta).
V	to skupino uvrščamo več različnih razvojnih oblik. Cvetovi golosemenk so brez cvetnega ode-vala, plodni listi pa so v ločenih, enosplnih, večinoma storžastih socvetjih, ki so pri nekaterih vrstah na istih (enodomne), pri drugih pa ločeno na ženskih oziroma moških rastlinah
- s >- .'.švV^&fžfi* LifcsŽElk fi ml-iKlŠfe (dvodomne). Vse golosemenke imajo sekundarno odebeljeno oziroma olesenelo steblo. Večina pripadnikov te skupine ima v lesu (ksile-mu) samo traheide, le predstavniki treh družin imajo poleg traheid tudi traheje. Razvojno najstarejše in najprimitivnejše oblike golosemenk so znane iz karbonskega obdobja zemeljskega starega veka (paleozoik). Golosemenke so gospodarsko zelo pomemben vir lesa, hkrati pa so tudi ena botanično najzanimivejših skupin. Večji del v Evropi rastočih in gojenih golosemenk pripada družini Pinaceae (borovke). Predstavnikov drugih družin (Taxaceae - tisovke, Taxodiaceae - taksodijevke in Cupressaceae -cipresovke) je precej manj in so v evropskem rastlinstvu tudi manj razširjeni. Borovke so drevesa ali grmi s trdimi, igličastimi listi (iglice), v deblu, vejah in listih pa imajo značilne smolne kanalčke. Posamezne vrste te družine se raz-
b.lj.v.
kambij
lubje
^ ....

TV\
Nemi spremljevalci
Drevesa so k raziskovanju spodbudila tudi mlade raziskovalce osnovne šole Šalek iz Velenja. Pet učencev, Klavdija Sušeč, Klavdija Gaberc, Jerneja Pavčnik, Janoš Kavnik in
Bojan Radulovič, se je z mentorico lotilo raziskovalne naloge o drevesih v osrednjem delu Velenja.
Namen naše naloge je bilo prepoznavanje, ugotavljanje in prostorska razporeditev sedemindvajsetih rodov dreves na določenem območju Velenja. Ti rodovi so:
Gledičija, Tulipovec, Cigarar, Platana, Ginko, Duglazija, Metasekvoja, Sekvojadendrom, Cedra, Omorika, Bodeča smreka. Navadna smreka, Macesen, Bor, Vrba, Topol, Lipa, Hrast, Breza, Jesen, Javor, Bukev, Robinija, Gaber, Divji kostanj in Brest.
Prvih dvanajst drevesnih rodov smo izbrali zaradi nenavadnega videza in njihovega porekla, ostala drevesa pa zato, ker so pri nas najbolj razširjena in poznana.
Podatke smo sistematično zbirali od januarja 1995 do aprila 1996.
Najprej smo se z drevesi seznanili s pomočjo literature, največ časa pa smo porabili na terenu, kjer smo drevesa opazovali, jih prepoznavali in sproti zapisovali opažanja. Nabirali smo liste, iglice, cvetove, plodove in skorjo dreves, naredili smo odtise skorje in z zbranim materialom naredili drevesne karte za dvajset drevesnih vrst. Primer drevesne karte Tulipovca je na fotografiji.
Drevesa smo tudi fotografirali in snemali v njihovem življenskem okolju. Pri tem sta nam pomagala učenca, člana šolskega Video krožka Boštjan Novak in Marjan Kaligaro.
Prešteli smo 2641 dreves in jih vrisali v drevesno karto. Od preštetih dreves je bilo največ smrek (610), javorjev (486), in brez (295). Presenečani in veseli smo bili ob spoznanju, da je v našem mestu toliko dreves, ki niso tipična za naše področje.
mentorica, Simona Skornšek, dipl.ing,kmet.
PIKINA DREVESNA POT
r
Anatomija drevesnega debla
likujejo med seboj po obliki in razvrstitvi storžev (dozorevajočih ženskih socvetij). V moških cvetovih se v prašnikih razvijejo pelodna zrna, ki imajo praviloma po dve z zrakom napolnjeni vrečki, kar jim omogoča raznašanje peloda z vetrovi. V ženskih socvetjih (storžih) so na osrednji osi ali vretenu spiralasto razporejeni številni ženski cvetovi, sestavljeni iz olesenele krovne luske in z njo zrasle plodne luske (plodni list), na kateri sta dve semenski zasnovi. Semena borovk so večinoma krilata, zaradi česar jih lahko veter raznaša prcej daleč od materinske rastline.
Kritosemenke (Angiospermatophyta) so po zgradbi in drugih značilnostih najvišje razvita rastlinska skupina. Njihov razvoj se je verjetno pričel pred približno 200 milijoni let, ko so se v krednem obdobju zemeljskega srednjega veka (mezozoik) začele razvojno ločevati od takratnih predstavnikov raznotrosnih praprotnic (Pteridophyta). Razvoj kri-tosemenk je bil tesno povezan s tedanjimi obsežnimi podnebnimi in ekološkimi spremembami. Te rastline so namreč bile sposobne zaščititi svoje semenske zasnove pred izsušitvijo in se s tem prilagoditi vse manjšim količinam vlage v zraku. Semenske zasnove so tvorba plodnih listov, ki so po svoji funkciji podobni megas-porofilom heterospornih praprotnic in so se verjetno iz njih tudi razvili. Z zraščanjem robov enega ali več plodnih listov nastane pestič. Zgornji del te zaprte tvorbe je brazda, spodnji del pa plodnica, v kateri so pred škodljivimi zunanjimi vplivi zaščitene semenske zasnove. Kritosemenke delimo v dva razreda: dvokaličnice (Dicotyledoneae) in enokaličnice (Monocotyledoneae). Po svoji evoluciji so dvokaličnice starejše in primitivnejše, zato pravimo tudi, da so njihove značilnosti izvirnejše. Vse pomembne značilnosti so se v evoluciji razvile s spreminjanjem podobnih lastnosti dvokaličnic. Poleg morfoloških razlik med dvokaličnicami in enokaličnicami se razlike kažejo v načinu sekundarne odebelitve stebla (olesenitev), v številu in namestitvi predlistov ter v načinu razvejitve in razporeditve stranskih poganjkov. Po številu vrst je dvokaličnic štirikrat več kot enokaličnic.
Še nekaj o rastlinskih imenih
V Sloveniji poznamo za mnoge rastline celo vrsto imen. Tako lipo imenujemo še vsaj s tremi različnimi imeni (inaka, jenaka, velikolistna), podobno pa se dogaja z ostalimi rastlinskimi vrstami. Znanstveno ime pa je zgolj eno, ki velja po celem svetu: Tilia plathyphyllos Scop. Vsako rastlinsko vrsto poimenujemo z imenom rodu (genus) in vrste (species). Prva beseda pove
ime rodu, to je skupine vrst, ki jih lahko primerjamo, torej rodu Tilia. Rod Tilia tvorita dve vrsti, ki sta si sorodni. Poleg vrste Tilia plathyphyllos Scop. tudi vrsto Tilia cordata Mili. (lipovec).
Navadno znanstveno ime dopolnimo" z imenom tistega, ki je rastlino odkril in jo prvi znanstveno opisal. Tako je znanstveno ime za navadno lipo Tilia plathyphyllos Scop., pri čemer je Scop. okrajšava za Scopoli, ki jo je prvi opisal. Nemalokrat sledita imenu rastline imeni dveh avtorjev, pri čemer je prvo v oklepaju. To pomeni, daje avtor v oklepaju rastlino sicer prvi poimenoval, njen dandanes veljavni položaj v rastlinski sistematiki pa določil drugi, čigar ime je za oklepajem.
Včasih bomo opazili ob vrstnem imenu še dodatno oznako, npr. Salix alba (Tristis( (vrba žalu-jka), ki pomeni kultivar oz. vzgojeno vrsto.
LIPA
Tilia plathyphyllos
poreklo: EVROPA
Podobno oblikovane ploščice označujejo izbrana drevesa ob drevesni poti.
mag. Nives Kugonič, dipl biologinja (dalje prihodnjič)
AKTUALNO
26. septembra 1996
Lokalna samouprava
Kdaj in koliko novih občin?
Državni zbor je sredi letošnjega julija sprejel nov zakon o postopku za ustanovitev občin ter določitev njihovih območij. Z njim je nadomestil prejšnji zakon za enkratno uporabo, na podlagi katerega je nastalo v Sloveniji 147 novih občin, ki so v slabih dveh letih obstoja nekaterim bolj in drugim manj po volji. Na podlagi posebnega obvestila vladne službe za reformo lokalne samouprave je bilo treba nove zahteve za ustanovitev občin poslati do 20. septembra, oziroma prejšnje uskladiti z določili novega zakona. Enako velja za morebitne želje po združevanju in za manjše spremembe, med katere sodijo sprememba sedeža ali imena občine ter "preselitve" določenih naselij iz ene v drugo občino.
Dejstvo je, daje tak postopek možen le enkrat v obdobju med lokalnimi volitvami, kljub temu pa po prvih podatkih vladna služba ni prejela pretiranega števila zahtev za ustanovitev novih občin. Našteli so 39 takšnih zahtev, že takoj pa je jasno, da vseh ne bodo niti obravnavali. Razlog je v nepravilnem postopku, saj so jih nekaj poslale kar krajevne skupnosti same, ne pa občinski sveti kot določa zakon. Drugo vprašanje je, koliko pobud bo preživelo na rešetu, saj jih veliko kljub izjemam ne izpolnjuje niti osnovnih pogojev.
Za nove občine se med drugim zavzemajo Braslovče, Polzela, Vransko, Prebold, Tabor in Griže, v Zgornji Savinjski dolini pa še vztraja Solčava. Za Hodošem (420) in Iško vasjo (489) je Solčava med vsemi kraji tretja z najmanjšim številom prebivalcev (584). Vladna služba za reformo lokalne samouprave bo tehtala vsako pobudo posebej, kakšen bo postopek vnaprej pa je tudi vprašljivo, saj državnemu zboru pred iztekom mandata že pohaja sapa.	■ jp
Kmetijska zadrug Šaleška dolina
Dobra, ne pa rekordna letina jabolk
Na 23,5 ha sadovnjakov na Velenjskem griču in na Turnu, last Kmetijske zadruge Šaleška dolina, ne prepevajo slavci, ampak sinice - zaščitna znamka za intergirano pridelavo sadja v Sloveniji. Spravilo letošnjega pridelka jabolk je namreč v polnem zamahu. Pred dnevi so končali spravilo zgodnjih, v ponedeljek pa so začeli obiranje poznih sort jabolk.
Napovedi o letošnji letini so bile skromnejše, kot so šaleški sadjarji načrtovali. Sedaj pa kaže, da rekordnega pridelka (400 ton), ki so ga dosegli lani, sicer letos ne bo, po kakovosti pa se plodovi lahko primerjajo z lanskimi. Po besedah direktorja zadruge Marjana Jakoba sploh preseneča debelina jabolk pri nekaterih sortah, kije precej od povprečja. "Vedeti je potrebno, da smo lani v glavnini nasad
obnovili, da imamo med jablani vrste, ki dobro obrodijo vsako drugo leto. Te pomanjkljivosti bomo poskušali z ukrepi v prihodnje odpraviti, saj v naših sadovnjakik ob polni rodnosti lahko pridelamo dvakrat večjo količino kot smo jo, do 80 vagonov ali 800 ton namiznega sadja."
S prodajo letošnjega pridelka jabolk na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina ne pričakujejo posebnih težav. V izvozne tokove (predvsem za Bosno in Nemčijo) se bodo vključili, če bodo za to dane tudi priložnosti (najbrž bo to sadje iz hladilnic), glavnino pridelka pa, načrtujejo, bodo prodali doma. Slabo polovico za ozimnico v naslednjih dneh, preostale količine pa spomladi, ko bodo cene sadja ugodnejše tudi za proizvajalce. "Zdaj so za potrošnike, ker večine med njimi v tem času ob tolikšni ponudbi ne zanima okolju prijaznejša proizvodnja, ampak cena. Res pa je, da predstavljajo za nas težave zmogljivosti hladilnic. V
lastnih lahko hranimo približno 100 ton, za 30 ton pa smo letos poiskali usluge drugje. V prihodnje predvidevamo rešitev tega vprašanja v sodelovanju z večjim pridelovalcem sadja."
Marjan Jakob še pravi, da se na zadrugi zavedajo potreb sodobnega potrošnika, ki želi uživati čim bolj zdravo sadje ter živeti v čim bolj zdravem in čistem okolju. Zato so pred približno 5 leti bili med 29 sadjarji v Sloveniji, začetniki integrirane pridelave sadja. Žal pa sinička kot simbol okolju sprejemljivejše proizvodnje ne odraža svoje vrednosti v ceni. Varstvo rastlin je pri teh metodah približno od 30 do 40% dražje. Pri tem ne gre le za dražja zaščitna sredstva, ampak mora biti integrirani proizvodnji primerna tudi strojna oprema. "Na dveh letošnjih posvetih smo izvedeli, da v tistih evropskih državah, kjer se ukvarjajo s pridelavo sadja na okolju prijaznejši način, zelo podpirajo sadjarje v njihovih prizadevanjih. V Sloveniji država glede tega še ni
nič naredila. Pritiski sadjarjev, da bi jim prisluhnili v ustreznih ustanovah, za zdaj niso obrodili sadov. Kot da se ne zavedajo večjih možnosti za izvoz sadja, večje potrošnje na domačem trgu (po mojih izračunih bi lahko ves pridelek prodali doma, če bi vsak Slovenec pojedel 2 do 3 jabolki na teden), hkrati pa bi lahko izkoristili dane možnosti, ki jih Slovenija na področju sadjarstva ima. Ob tem najbrž ne gre zanemariti še tega, da bi boljši rezultati v tej panogi spodbudili tudi marsikaterega kmeta, da bi tudi s sadjarstvom rezal drugačen kos kruha kot si ga danes. Ob vstopu v Evropo bi o tem odgovorni morali razmišljati in v zvezi s tem tudi kaj ukreniti."
Če ne bo večjih vremenskih težav, naj bi predvsem najeta domača delovna sila (od 45 do 50 delavcev) obrala pridelek v sadovnjakih Kmetijske zadruge Šaleška dolina tja do 10 oktobra.
■ (tp)
Stiska Jjubenske osemletke
Edina rešitev - samoprispevek
Ljubenski občinski svet je na nedavni seji sprejel zelo korajžno odločitev, velja pa za naložbo v razširitev osemletke. Na osnovni šoli se namreč že dolgo soočajo z veliko prostorsko stisko. Še vedno imajo pouk v dveh izmenah in tudi popoldanske so "deležni" otroci iz zelo oddaljenih zaselkov. En razred celo gostuje v sosednji občinski zgradbi, velike težave pa so tudi v vrtcu, prostore ima v osemletki, zanj pa inšpektorji že pišejo odločbe.
Na razširitev oziroma nadgradnjo osnovne šole se na Ljubnem pripravljajo že dolgo, jasno pa je, da je ovira denar. Z nadgradnjo sedanjega šolskega poslopja bi pridobili šest učilnic; štiri nujno potrebujejo že sedaj, dve pa bosta nujni po uvedbi devetletnega osnovnega šolanja. Naložba presega 100 milijonov tolarjev, česar občinski proračun ne bi zmogel niti v desetletjih, ostalih sredstev pa praktično ni. Občinski svetniki so tako soglasno in z vso odgovornostjo sprejeli odločitev o referendumu za občinski samoprispevek. Resnosti takšne odločitve se v celoti zavedajo, saj je neuspešnih primerov v zadnjem obdobju po vsej Sloveniji več kot dovolj.
Svetniki, učitelji in vneti krajani so se tako odločili, da bodo najprej obiskali sleherno družino v občini in vsakemu krajanu posebej tehtno razložili resnost prostorskega problema. Dobro se zavedajo, da je naloga vse prej kot lahka, odločitev je trdna, referendum pa naj bi izvedli 22. decembra.	■ jp
Občinski svet Ljubno ••••••••••••••••••
Odločen "ne" agrarni skupnosti
V ljubenski občini se že dalj časa lomijo denacionalizacijska kopja. Tamkajšnja agrarna skupnost namreč zahteva nekaterih ključnih zemljišč v naravi, občina pa na takšno rešitev ne more in noče pristati. Precej razgovorov in vroče krvi je že bilo, prejšnji četrtek pa so o tem na redni seji znova razpravljali občinski svetniki ter zavzeli jasno in odločno stališče.
Agrarna skupnost zahteva vračilo v naravi nogometno in ostala igrišča na Forštu, prireditveni in rekreacijski prostor ob Savinji v Vrbju, širši pas nabrežine Ljubnice in Savinje ter gozd v Savini. Občinski svetniki vrnitvi gozdnih površin ne nasprotujejo, odločno pa so se izrekli proti vrnitni ostalih površin v naravi, saj so za kraj in krajane (pre)velikega pomena.
Nogometno in druga igrišča na znanem Forštu so namenjena športni in rekreativni dejavnosti krajanov, pa tudi športni vzgoji na tamkajšnji osemletki. Obenem je to edini takšen objekt in ga ni mogoče nadomestiti, ker za to preprosto ni prostorskih možnosti. Področje Vrbja je v celoti namenjeno prireditvam in rekreaciji, kar potrjuje tudi odlok o ureditvenem načrtu turistično-rekreaci-
jske cone. na tej površin stoji pet objektov, nove so sanitarije v leseni kašči želi občina urediti flosarski muzej, tu je še betonska plošča za plesišče, s samoprispevkom pa so v Vrbju uredili novo električno napeljavo. Namembnost teh površin je torej v celoti spremenjena, saj vsega tega ob razlastitvi agrarne skupnosti ni bilo, kar organi in člani agrarne skupnosti dobro vedo, menijo občinski svetniki. Pri urejanju Vrbja so sodelovali mnogi krajani, sredstva za to so zbirali tudi s prireditvami, torej tudi zaradi teh razlogov ni možno vračilo v naravi. Savinja in Ljubnica sta hudourniškega izvora in po mnenju svetnikov bi morale biti nabrežine opredeljene kot javno dobro in tako izvzete iz pravnega prometa, poleg tega pa je to zemljišče predvideno za rekreacijsko cono.
Ljubenski občinski svet zato predlaga, da se razen gozdov te površine ne vrnejo v naravi, tudi zaradi dejstva, da ponovno ustanovljena agrarna skupnost teh zemljišč ne namerava uporabljati za namene, za katere je bila ustanovljena. Prehod teh zemljišč v zasebno last bi bil dolgoročno gotovo v škodo krajanov, zato občina kot denacionalizacijski zavezanec predlaga dogovarjanje o odškodnini, so med drugim še sklenili občinski svetniki.
■ JP
Velenje
V Velenju bomb kmalu dobili prvo višjo šolo in z njo prve študente. 9. oktobra bodo tudi v počastitev praznika občine Velenje na nekdanjem Centru srednjih šol, ki se po novem imenuje Šolski center Velenje, pripravili svečanost ob tem za mesto res pomembnem dogodku.
Prejšnji teden v sredo se je pričel, v soboto pa končal vpis na prvo strokovno višjo šolo v Velenju, eno od štirih v Sloveniji, ki so vključene v projekt Phare. 15. oktobra se bo namreč pričelo študijsko leto na višji strokovni šoli - smer elektronika, za prvih 70 študentov, ki bodo izpolnjevali vpisne pogoje. Na prvem roku prejšnji teden se je vpisalo 47 študentov, naknadni vpis pa bodo na Šolskem centru Velenje izvedli ta ponedeljek dopoldne.
Več o prvi višji strokovni šoli v Velenju nam je v dneh, ko je potekal prvi vpis, povedal mag. Milan Meža, ki do imenovanja ravnatelja šole začasno opravlja
tM Vl^tu SUišfl
to funkcijo. "Veseli smo, da nam je uspelo v hudi konkurenci v slovenskem prostoru dobiti ta višješolski program. V slovenskem prostoru bodo po reformi šolstva potekali še višješolski program za strojništvo v Celju in Novem mestu, na Bledu pa višješolski program za gostinstvo in turizem. Na višji strokovni šoli v Velenju smo razpisali 70 prostih mest. Po prvem vpisu so še prosta mesta, saj se je vpisalo 47 študentov."
Z letošnjim letom tako v okviru obeh Univerz v Ljubljani in Mariboru ni več višješolskega študija. Mag. Milan Meža nam je to obrazložil: "Višješolski program, ki smo ga razvili v okviru projekta Phare, se močno razlikuje od prejšnjih višješolskih programov, ki so potekali v okviru univerze. Pri tem programu je dan poudarek na praktičnemu usposabljanju, saj je kar 40 odstotkov programa namenjenega prav praktičnemu usposabljanju, ki bo potekalo v obeh
mag. Milan Meža
šolskih laboratorijih in po podjetjih v našem okolju. Pa tudi v izobraževalni program se bodo vključevali strokovnjaki iz podjetij v Šaleški dolini. Na ta način ne bo več prihajalo do očitkov, da so študentje po opravljenem študiju le teoretiki, saj bo ta nov program usposobil študente, da bodo takoj pripravljeni za delo v podjetju."
Nov študij je zahteval tudi nov študijski program. Ta je nastajal v strokovni delovni skupini. "V njej so bili predstavniki podjetij, sindikata, Zavoda za zaposlovanje in seveda šole. Glede pa zahteve in potrebe industrije v širšem okolju
Občinski svet Žalec »• • ••••••••••••••
Prva seja po

Prejšnji četrtek je prvič po počitnicah zasedal žalski občinski svet. Na seji so svetniki z minimalno večino strank pomladi sprejeli sklep o pobudi Državnemu zboru za začetek postopka ustanovitve sedmih občin na območju sedanje občine Žalec: griže, Polzela, Prebold, Braslovče, Vransko in Tabor.
Odločanje o zaključnem računu proračuna za leto 1995 so spet umaknili z dnevnega reda, sprejeli pa so rokovnik za pripravo proračuna za naslednje leto. Vodja oddelka za finance Lojze Posedel je opozoril na velik proračunski primankljaj zaradi izpada nekaterih virov, saj je med drugim vlada tudi žalski občini znižala sredstva za zagotovljeno porabo.
Na četrtkovi seji so določili novo višino sejnin. Bruto sejnina tako znaša 3,1 odstotek županove bruto plače oziroma 11.500 tolarjev. Prav tako so sprejeli pobudo župana, da dobijo oškodovanci zaradi gradnje avtoceste iz občinskega proračuna posojila za stroške tožb zoper DARS glede odškodnin. Posojila bodo morali vrniti ne glede na izide tožb, vendar pa mora župan prej doseči sporazum z Darsom, da bo ta občini nakazal določena sredstva kot avans za odškodnino na infrastrukturi.	■ rox
Nov stanovanjski blok v Žalcu
Po nekaj letih je občina Žalec zopet dobila nov stanovanjski blok s 30 stanovanji na Bevkovi 5 v Žalcu. Na krajši slovesnosti minuli konec tedna ob otvoritvi je zbranim spregovoril predsednik upravnega odbora stanovanjskega sklada občine Žalec Peter Gominšek, nato pa še žalski župan prof. Milan Dobnik in nato razdelil ključe petim stanovalcem. Te so razdelili v skladu z razpisom za nepridobitna stanovanja občine Žalec. V stanovanja se bodo vselili tisti, ki so že doslej imeli v najemu stanovanja stanovanjskega sklada, pa imajo sedaj večje družine oziroma presegajo cenzus za upravičenca socialnega stanovanja.	■ -er
smo zasnovali poklicno sliko za poklic inženirja oziroma inženirke elektronike in glede na zahtevana znanja sestavili predmetnik," je dodal mag. Milan Meža.
Izvedeli smo še, da v prvi generaciji ne bodo le študentje, saj se je za študij odločilo tudi nekaj deklet, ki pa se bodo vpisale na naknadnem vpisu. Večina vpisanih je bivših dijakov Šolskega centra Velenje -Srednje elektrotehniške in računalniške šole, nekaj študentov pa bo tudi iz celjske in zasavske regije, nekaj iz Maribora, pa tudi iz Dolenjske.
Mag. Mila.i Meža je ob koncu pogovora zatrdil, da je prepričan, da bo tak način študija prinesel številne prednosti. "Delodajalci bodo lahko takoj prepoznali perspektivne kadre in jih tudi takoj vključili v proces dela. Diplomantom ne bo potrebno opravljati pripravništva, pa tudi čas za strokovno usposabljanje naj bi se jim štel v delovno dobo," je povedal. Študenti torej sploh ne bodo potrebovali absolventskega staža, saj bi naj diplomsko nalogo študent izdelal v drugem letniku med praktičnim poukom pod vodstvom mentorja v podjetju, zagovarjal pa jo bo pred tričlansko komisijo predavateljskega zbora.
■ Bojana Špegel
Varnostni inženirji in tehniki
Velenjsko združenje varnostnih inženirjev, tehnikov in drugih strokovnih sodelavcev s tega področja je šestnajsto leto delovanja zaključilo z zapoznelim občnim zborom.
Občni zbor so izkoristili za praktično delo, posvet z republiškim inšpektorjem dela Borisom Ružičem. Ko je ocenil dogajanja na področju, ki ga obvladuje skozi redne in izredne inšpekcijske preglede, njegova ocena ni zvenela optimistično. Malo podjetništvo v veliki večini bolj improvizira izvajanje dela oziroma ukrepov za varnost in zdravje delavcev, mnogo je kršitev zakonodaje pri zaposlovanju na črno, čakanje na novelo zakona o varstvu in zdravju pri delu pa marsikje blokira že ustaljeni ritem skrbi in ukrepov na področju humanizacije dela.
■ Jože Miklavc
)
22. seja mislinjskega sveta »««•••••••••••••••••••••
Poletna neurja in poplave udarile po žepu
Prejšnjo sredo zvečer so se v prostorih občine Mislinja na 22. seji - in hkrati prvi po poletnih počitnicah - sešli mislin-jski svetniki. Kar precej dela se jim je nabralo čez poletje, med drugim pa so obravnavali tudi poročilo o polletnem poslovanju občine in poročilo o škodi, ki so jo povzročila neurja v poletnih mesecih.
V občini je bilo v prvi polovici leta prihodkov proračuna v višini nekaj več kot 145 milijonov SIT - oziroma 47,9%, odhodkov pa je bilo za skoraj 72 milijonov tolarjev, kar predstavlja nekaj manj kot 24% vseh načrtovanih dohodkov. Večji investicijski odhodki so načrtovani za drugo polovico leta, saj bodo v tem obdobju izvajali
večino del. Denarja zanje bo kar nekaj, saj je na občinskem računu ostalo nerazporejenih 73,5 milijona tolarjev sredstev.
Svetniki so na seji obravnavali tudi predlog odloka o komunalnih taksah v občini in se posvetili predlogu kategorizacije cest ter kriterijev za sofinanciranje občine pri rekonstrukciji nekaterih cest. Spregovorili pa so tudi o volitvah v svete vaških skupnosti.
Škode kar za 145 milijonov tolarjev
Julija in avgusta so nenehne in zelo intenzivne padavine povzročile precejšnjo škodo. Najbolj so bile prizadete ceste, na posameznih področjih mislin-jske občine pa tudi kmetijske površine. Velike količine meteornih voda so namreč povzročile spiranje in
odnašanje ustroja vozišč na makedamskih cestah, zato je do največje škode prišlo na gozdnih in lokalnih makadamskih cestah. Največje neurje je bilo 15. avgusta, ko je zaradi utrganja oblaka močan naliv v trenutku povzročil	povečanje
hudournikov. Najbolj prizadeti sta bili območji Završ in Male Mislinje.
Povzročeno škodo je ocenjevalo več organizacij in pooblaščenih posameznikov. Tako je je bilo na gozdnih cestah za 37 milijonov SIT, na lokalnih za 1 milijon, na kmetijskih za 1,6 milijona, hudourniki, ki so povzročili številne plazove, pa so "pridelali" za 105 milijonov tolarjev SIT Skupaj torej kar 145 milijonov SIT
■ Bojana Špegel


Uspeh
Glede na to, kako razdeljeno je Velenje, je še tako sreča, da ima le en občinski praznik!
Različno
Zadnje dni smo se lahko prepričali, da imamo pri nas dvojne podatke o (ne)uspešnosti našega gospodarstva. Vlada še vedno ponavlja zgodbo o uspehu, gospodarska zbornica govori o težavah. Večina državljanov, žal, vse bolj pritrjuje slednji.
Kislo
Ne vem, če je župan Srečko Meh zadnji čas kaj jezen na direktorja Gorenja Jožeta Staniča, ampak njegova izjava ob otvoritvi certifikatkega zavoda v Velenju prvemu možu mestne občine gotovo ni bila všeč. On stalno poudarja mestnost Velenja, direktor pa "zine", daje prav, daje kak zavod tudi na podeželju.
Pocenitev
Zadnja raziskava kaže, da vsem našim najvidnejšim politikom cena pada.
Pa pika
Velenje je te dni v času pravo Pikino Velenje. Nekateri "literati" pa se ne morejo odločiti: ali pikino zaradi raznoraznega medsebojnega pikanja.
V jok
Prebrali smo lahko izjavo Janeza Drnovška, da se bo potrudil, da bo humor pogostejši del politike. Ljudstvo pa v jok.
Očitek
Nekateri menijo, daje med letošnjimi občinskimi prireditvami tudi nekaj "neslanih". Ne vem, kaj mislijo s tem. Prepričan pa sem, da vsaj prva ni bila taka. Tista, ko so knapi odprli bazen z morsko vodo.
Pozor
Trgovci, pripravite se na naval. Upokojenci bodo dobili tri odstotke viška pokojnine.
Kontra
Pri nas se res dogajajo čudne stvari. Prav ob 20-letnici območne obrtne zbornice v Velenju so zaprli "obrat" najstarejše obrti.
Zanimivi ljudje
Uspela 23. Mala kiparska likovna kolonija
Ustvarjalnost "rodila" 15 novih plastik
Vsako jesen, že 23 let zapored, Občinska zveza prijateljev mladine Velenje pripravlja Malo kiparsko Napotnikovo kolonijo. Vsako leto v kraju, kjer je ta znani kipar živel in ustvarjal. Ttidi letos so se udeleženci, večinoma učenci višjih razredov osnovnih šol, zbrali v Zavodnjah nad Šoštanjem. Ustvarjali so v "trojkah", pri tem pa so jih vodili njihovi učitelji likovne pedagogike. Ti se prav tako kot učenci vsako leto znova veselijo te kolonije, ker je to tudi zanje priložnost za druženje in izmenjevanje strokovnih mnenj.
Tik pred sobotno otvoritvijo razstave nastalih skulptur smo za oceno Kolonije prosili Majdo Lesničar, predsednico OZPM Velenje : "Na vsak način je tudi letošnja kolonija uspela. Ko pred seboj vidim ta dela, ugotavljam, da je zopet nastalo veliko lepih plastik, v katere so otroci vložili ogromno truda in znanja. Na letošnji Napotnikovi koloniji je sodelovalo 10 šol; vse šole iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, z nami pa so bili tudi šolarji iz gostujoče šole Brezno-Podvelka, Šaleški likovniki in študentka likovne pedagogike iz Maribora. Vreme nam ni bilo naklonjeno, zato smo morali namesto v naravi ustvarjati v Domu krajanov. Učencev to ni motilo, pridno so delali, saj so ust-varjalni."
Damjan Berložnik, Andrej Pevnik in Simon Usar so le ena od ustvarjalnih trojk, sodelujočih v letošnji koloniji. Tik pred otvoritvijo razstave so se postavili k svojemu kipcu, meni pa so povedali: "Naš kip je trioda, torej tri glave na podstavku. Vsaka je drugače izoblikovana, krasijo jo različni vzorci, naredili pa smo jo vsi skupaj. Tudi drugače smo prijatelji, zato nam je delo šlo dobro od rok. Osnutek smo si zamislili v šoli s tovarišico Mijo Žagar, kije bila tudi tukaj z nami. Ustvarjali smo iz mehke lipe, ki se res dobro oblikuje. Že lani smo bili tukaj v isti zasedbi. Letos smo sedmošolci, zato bomo prišli tudi drugo leto. Spoznali smo vse udeležence in bili so "fajni". Prav zabavali smo se."
Poleti so v Zavodnjah pri Potočniku odprli
Ustvarjalna trojka pred svojo skulpturo
Ob otvoritvi smo se lahko prepričali, da so mladi polni svežih idej in ustvarjalne moči.
Napotnikovo galerijo. Pred njo je tudi potekal zaključek in hkrati otvoritev razstave letošnjih stvaritev. Udeležilo se je je kar nekaj staršev malih kiparjev, dolgoletni mentor Kolonije Janko Dolenc ter šoštanjski župan dr. Bogdan Menih s soprogo. Že dan prej pa je male kiparje obiskal tudi velenjski župan Srečko Meh. Zaključek je pripravila Pika Nogavička, ki je podelila priznanja udeležencem in jim obljubila, da bo še kdaj prišla. Če bo seveda v Sloveniji. Vseh 15 skulptur bo nekaj časa razstavljenih v tej galeriji, zato ste vabljeni k ogledu! ■ Bojana Špegel
V Šmihelu 17 nad Mozirjem, kjer so letos podjetno pripravili že dvajseti ovčarski praznik, smo srečali tudi Ano Mikek, 59-letno gospodinjo, ki je že tretje leto na tej prireditvi kuhala masovnik in obrn-jenik, polento in druge starovaške jedi, značilne za te kraje Zgornje Savinjske doline.
Ana Mikek pa nas je presenetila še z nečim. Ko smo jo mimogrede obiskali na domu, na veliki kmetiji nad Smihelom, je ravno vzpostavila radijsko zvezo z nekim sogovornikom na Paškem Kozjaku. Presenečenje je bilo popolno ob načinu pogovora in obvladovanju strokovnega amaterskega radijskega jezika. "Ančka - Šmihel, Ančka - Šmihel ... potrebujem informacijo ..." Informacijo je dobila, sogovornika sta se simbolično poslovila, konec zveze.
Pri Mikekovih imajo telefon, kljub temu pa jim radijska povezava z dolino in okoljem veliko pomeni. Zvečer, ko se vzdušje na kmetiji umiri, Ana vzame malo city band postajo in posluša različne signale, se odzove na klice ali koga pokliče tudi sama. "Tako je lahko prav zanimivo," je še povedala ob našem obisku.
Mož Tone, leto mlajši gospodar, se ob tem le nasmehne in pove, da ima pač vsak svoje delo in veselje ter da se on zanima bolj za 12 glav živine v hlevu, 20 hektarov travniških površin in gozd, ki pa na štiridesetih hektarih planinskega gozda ne prinaša nobenega profita. Cena lesu je tako padla, da se na zahtevnih terenih eksploatacija sploh ne splača.
Ana Mikek ima okrog kmečke hiše polno
Slika: Ana Mikek vzpostavlja radijsko
zvezo.
zelenja in rož različnih virov, celo iz Primoija. Nekaj je dišavnic za kuho, nekaj pa drugih rastlin in cvetja za veselje. Ob skromni pokojnini, ki si jo je prislužila z raznimi službami v mladosti ter odkupom let na kmetiji, zdaj varčujeta in vplačujeta pokojninsko zavarovanje za Ivana, ki pa še ni dosegel pogoja za upokojitev. "No, pa saj na kmetiji v penzijo sploh ne moreš," je še dejal gospodar, ki se je med radijsko zvezo vmešal kar tako, mimogrede.
Nato je sledil klic, najbrž iz sosednjega hriba in Ana Mikek se je spet lotila slušalke pod lipo. "Tu Ana - Šmihel, Ana - Šmihel!" ■ JožeMiklavc
Bile smo v Dobrniču
V	spomin na prvi kongres Slovenske protifašistične ženske zveze je bilo pred dnevi na Dobrniču srečanje žensk, ki so se ga udeležile delegatke kongresa ter ženske medvojne in sedanje generacije.
V	bogatem programu, ki gaje pripravila kulturna skupina občine Trebnje, so nastopile tudi kulturnice,
ki so med NOB razvijale kulturno prosvetno dejavnost.
Lep, sončen dan, spodbudne besede udeleženk NOB in prijaznost domačinov nas je tako prevzela, da smo se vračale trdno odločene, da se tega in podobnih srečanj udeležimo tudi v prihodnje.
Območni organizaciji ZZB NOV Velenje najlepša hvala, da nam je to omogočila.
■ Udeleženke
V Šentilju so praznovali *------------••••••••
•••••••
Uresničili naloge
Z nastopom družinskega ansambla "Kumar" s Konovega, domačega otroškega in mešanega pevskega zbora pod taktirko Simone Završnik, seje minulo nedeljo dopoldan pričela v Šentilju osrednja slovesnost	ob
tamkajšnjem krajevnem prazniku, ki ga ta kraj letos praznuje skupaj z Mestno občino Velenje. Iz slavnostnega govora podpredsednika KS g. Draga Kolarja je bilo moč razbrati, da so v kraju kljub številnim težavam izpeljali vse naloge, ki si jih je pred petimi leti zadal sedanji svet KS pod vodstvom izredno požrtvovalnega predsednika g. Ivana Jelena. Uspelo jim je posodobiti večji del krajevni t cest in dokončati vodovodno omrežje. Veliko so postorili domu krajanov in v šoli. Izpeljana je bila četrta faza telefonije. Ravno v teh dneh pa je kraj dobil novo digitalno tele-
fonsko centralo, ki bo omogočila, da v Šentilju in v sosednjem zaselku Podkraj skoraj ne bo več gospodinjstva brez telefona. Tudi pred leti zgrajena javna razsvetljava je bila v teh dneh razširjena. Kolikor so jim finančna sredstva dopuščala, so pomagali pri posameznih obnovitvenih delih v domači cerkvi in okrog nje. Na sam praznik pa so svojemu namenu svečano predali vzorno
urejen in osvetljen dokaj velik parkirni prostor ob tamkajšnji mrliški vežici, ki jo je ob tej priliki blagoslovil domači župnik g. Jože Kužnik. Svečani trak na parkirnem prostoru je prerezal g. Ivan Jelen skupaj z županom Mestne občine Velenje g. Srečkom Mehom, ki ima s svojimi najožjimi sodelavci veliko zaslug za posamezne pridobitve v Šentilju.
■ M. H.
14 NAŠ ČAS
OBČINA ŠOŠTANJ PRAZNUJE
26. septembra 1996
erme
Nasmeh	v Termah Topolšica gl-
vam bomo z našimi - '%f strokovnimi	*
izkušnjami in terapijami pomagali, da boste ohranili in okrepili vaše zdravje.
Čestitamo ob prazniku občine Šoštanj!
nepozabna
Melodija
srca.
ESQ kiko
d.o.o.
kleparstvo, izolacije, krovstvo
Kajuhova 17,3325 Šoštanj, teb 063 / 881-026, fax: 063/882-267
Smo mlado podjetje z dolgoletno tradicijo na področju izvajanja krovsko - kleparskih del.
Smo mednarodno uveljavljeni, saj večji del svojega prihodka ustvarimo v tujini.
Nudimo svetovanje, dobavo in montažo strešnih kritin in vseh vrst kleparskih izdelkov po ugodnih cenah.
ČESTITAMO OB
PRAZNIKU OBČINE ŠOŠTANJ!
©
© ©

CcslUatuc č6 pvaaniku občine ^cšlanf!
Javni zavod LEKARNA VELENJE
Vodnikova 1
Lekarna Šoštanj, telefon: 881-329 Lekarna Velenje, telefon: 854-303 Lekarna Šmartno ob Paki, telefon: 885-136
ČESTITAMO OB PRAZNIKU SAMOSTOJNE OBČINE
ŠOŠTANJ!
Občanom občine Šoštanj iskreno čestitamo ob 2. prazniku samostojne občine!
Gostinstvo
Turizem
Trgovina
d.o.o.
Kersnikova 11, 3320 Velenje
restavracija JEZERO restavracija KLUB FAST FOOD KLUB delikatesa bistro ORION vila ŠIROKO bistro ARKADA bistro OAZA
VSE DOBRE STVARI IMAJO TRADICIJO!
ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE ŠOŠTANJ IN VAS VABIMO, DA
PREŽIVITE PROSTE URIGE V NAŠIH GOSTINSKIH OBJEKTIH!
PREMOGOVNIK VELENJE
#	ravnanje s komunalnimi odpadki
#	vzdrževanje mestnih površin
#	vrtnarstvo in cvetličarne
#	pogrebna služba
#	komunalne gradnje
#	storitve z gradbeno mehanizacijo
Trg svobode 12, 3325 Šoštanj telefon (063) 882-567, 882-626 teleta (063) 882-261
jmumimii Kupcem, poslovnim partnerjem in občanom KMETIJSKA ZADRUGA občine Šoštanj čestitamo ob občinskem ŠALEŠKA DOLINA Z.O.O. prazniku ter jih vabimo v naše poslovalnice:
■■taRS	g - Mesnica Šoštanj (za Kajuhovim
domom), tel. 882-527 T — --b-i: JVP*	' Mesnica in delikatesa Šalek
(pri Pristanu), tel. 858-223 ..Jfmm - Mesnica in delikatesa Velenje, Tomšičeva 10 b (pod OŠ MPT), tel.
titiJ/tt^	mM - Kmetijska trgovina Šmartno
-- /Z ^mam obPak,/tel 885.m
WJmM| ■ DE Turn (jabolka), tel. 856-574
VSEM PREBIVALCEM OBČINE ŠOŠTANJ ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU!
Podjetje za urejanje prostora p.o.
3320 Velenje, Koroška 37/b Tel.: 063/ 856 900 Fax: 063/ 853 645
Telovadnica Šoštanj
BOGASTVO LJUDI IN NARAVE
26. septembra 1996
ZA RAZVEDRILO
MS CAS 15
HOROSKOP
Oven od 21. marca do 21. aprila
[V odnosu do partnerja ste lahko neverjetno zahtevni; kar si vbijete v glavo, ste pripravljeni izpeljati tudi s silo. V torek ali sredo imejte to pred očmi, ko se boste morali odločati v pomembnih zadevah. Telesno se boste počutili vsak dan bolje.
Bik od 22. aprila do 20. maja
V	svojih kritikah niste preveč obzirni, tudi če pri tem tistega, ki mu je namenjena, globoko prizadenete. Tudi za partnerja ne najdete vedno pravih besed. Zato se ne čudite, če se vam v teh dneh umika in si išče drugo družbo. Dobro veste, da ste krivi sami.
Dvojčka od 21. maja do 21. junija
c' s .. Partnerjevo vedenje je za vas uganka, vendar t i ■ ~ se ne boste dovolj potrudili, da bi jo rešili.
Ponudba, ki jo boste v teh dneh dobili, je precej drugačna od vaših predstav, zato jo boste brez premisleka odklonili - in naredili veliko napako. Konec tedna praznujte brez alkohola.
Rak od 21. junija do 22. julija
V	ljubezni se vam bodo pričele uresničevati najlepše sanje. Spoznali boste nekoga, ki vam bo pomagal pozabiti boleče razočaranje, ob njem boste spet spoznali, kaj je veselje do življenja. Na srečo v igrah na srečo pa v teh dneh ne smete računati.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Dobro veste, kaj hočete in v tem tednu boste spet dokazali, kako mojstrsko znate izpeljati svoje načrte.. Samozavestni boste pri ljudeh zbujali občudovanje, pa tudi nevoščljivost. Prav zato ne preslišite svarila dobrega prijatelja; prihranili si boste veliko težav.
Devica od 24. avgusta do 23. septembra
Stvari, zaradi katerih drugi postanejo živčni, so vam v pravo veselje. Po naravi ste temeljiti in vsako zadevo raziščete do dna. S tem je polovica težav že rešena. Tako boste v prihodnjih dneh spet dokazali, da ste učinkoviti tudi tam, kjer drugi hitro obupajo.
Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra
HHHH Pred vami je teden, poln prijetnih doživetij, saj so vplivi planetov pozitivni. Izpolnila se vam bo želja po že dolgo načrtovanem potovanju. Povprašajte partnerja tudi po njegovih željah in mu ne ugovarjajte, če si bo zaželel kaj posebnega. Ne bodite slabe volje.
orpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Vplivi planetov bodo v teh dneh tako različni, da boste imeli polne roke dela, ko boste izbirali med najugodnejšimi. Pred vami je precej pomembna odločitev in če ste vsaj malo v dvomih, vse skupaj odložite za nekaj časa. S tem boste ohranili svoje moči in partnerjeve
živce.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Končno bodo kozmični vplivi tudi za vas pozitivni. Razmišljali boste o potovanju, mnogi pa razmišljanje kmalu tudi uresničili. Če se boste držali svojih načel, boste uspeli tudi poslovno. Sploh, ker vas vsi jemljejo zelo resno, kar je bilo v preteklosti prej slučaj kot
pravilo.
Kozorog od 23. decembra do 20. januarja
S svojo neobičajno ljubeznivostjo boste marsikoga spravili v začudenje, pa tudi v zadrego. Sreča v ljubezni vas čaka, če je oseba, ki vas privlači, rojena v znamenju device. Lahko se pripravite na prehodne denarne težave. Za nasvet vprašajte strokovnjaka.
Vodnar od 21. januarja do 19. februarja
Ob koncu tedna se bo nekdo oa vaših bližnjih znašel v težavah, vi pa mu boste nesebično pomagali. Tako boste utišali očitke, da ste sebični in vas skrbi drugih ne zanimajo. Kar seveda ni res. Tako le branite svojo neodvisnost.
Ribi od 20. februarja do 20. marca
Kar pester teden je pred vami; v njem boste uredili marsikaj, kar ste odlagali in odlagali. Zadovoljni boste s svojim Življenjem kot že dolgo ne. Pa tudi okolica bo zadovoljna z vami. Zdravje bo vsak dan boljše, česar boste, razumljivo, najbolj veseli sami. Denarja pa ne bo dovolj.
Sladko-kislo korenje
» v v	v «« •r,i ■«
s piscancjimi fileti
Potrebujemo: (za 4 osebe po približno 480 kalorij) 750g mladega korenja, 1 žlico rjavega sladkorja, 2 žlici masla ali margarine, 2 žlici sojine omake, 2 žlici sadnega kisa, sol, črn poper, 1 žlico suhega Sherrya, limonin sok, nekaj lističev mete.
Za meso: 4 piščančji fileti (500g), 2 žlici moke, 1 jajce, 8 žlic sezamovih semen, 2 žlici topljenega masla.
Korenje oščetkamo pod tekočo vodo, nežne zelene liste odrežemo in jih shranimo. V ponvi karameliziramo sladkor. Dodamo maslo, sojino omako in sadni kis ter mešamo toliko časa, da
se sladkor stopi. Dodamo korenje, pokrijemo in dušimo 15-20 minut. Nazadnje začinimo korenje s soljo, poprom , sherryem in malo limoninega soka.
Za meso: Piščančje filete osolimo, jih popopramo, nato pa povaljamo najprej v moki, zatem v stepenem jajcu in nazadnje v sezamovih semenih. Filete pečemo po 4 minute na vsaki strani pri mahjni vročini na topljenem maslu, da zlato porjavijo. Nato jih poševno narežemo na trakove ter naložimo na krožnike skupaj s korenjem. Okrasimo z zelenimi vejicami korenja in lističi mete.
Hortenzije so lepe tudi v
vazi
Skorajda ni hiše, kjer ne bi rastle v senčnem delu vrta, v stanovanju pa jih prav tako lahko gojimo, le da v posodi. Zagotovo ste vse, ki imate rade šopke že opazile, da se njihovi bujni cvetovi precej dolgo obdržijo tudi v vazi.
Hortenizije lahko kombiniramo z mnogimi rastlinami in tako ustvarjamo prava umetniška tihožitja. Lahko uporabite zeleno listje z vašega vrta, lahko se odločite za dodatek lista kakšne sobne rastline. Če boste v zadregi, ko se boste odločili za hiter obisk pri prijateljih in ne boste vedeli, kaj naj jim nesete, vas lahko "reši" že en sam cvet hortenzije.
Moda ^^hhhmmmhhhm^h^^ Moda
Divji dotik nežne kože
Ni malo predstavnic neženega spola, radi pa se jim pridružijo tudi predstavniki moškega, ki obožujejo usnje. Tako dotik gladkega usnja kot semiš in velur v vseh svojih različicah, ki jih ni malo. Letošnja modna jesen in zima spet nista pozabili na vse to...
Ne le vsem znane jakne v različnih stilih, od rockerskih do onih, ki spominjajo na ameriške pilote, iz usnja lahko ukrojimo in sešijemo prav vse. In marsikaj od tega bo hit letošnje sezone. Predvsem kratke, vroče hlačke, pa tudi obleke in hlačni kostimi. Vse narejeno mehko, prilegajoče, vseeno udobno. Važen so barve; vsi odtenki rjave, živo in manj živo rumena, modra in barva slive. Veliko je krojev iz
šestdesetih, zato se bodo tiste, ki sledijo najnovejšim smernicam morda odločile za plaš, ki bo rezan v pasiu, v spodnjem delu pa bogato zvon, ali pa zelo modno oblekico, krojeno v A stilu.
Česen za sladokusce
Vložen česen je prava poslastica. Olupimo 500g strokov. Zalijemo jih s pol litra kisa in pol litra vode, dodamo 50 g sladkorja, žličko soli, lovorjeve liste, zrna gorčice, popra in korian-dra. Postavimo na štedilnik, da prevre. Potem pustimo stati 24 ur, ponovno prevremo, zlije-mo v kozarce, dodamo svež
timijan in rožmarin in dolijemo malo olja. Kozarce zapremo s pokrovčki na navoj.
HOKOZKOb
16 MS CAS
OBČINA ŠOŠTANJ PRAZNUJE
26. septembra 1996
Vaša prijaznejša sedanjost
vaše

Sedanjost preteklih stvari je spomin. Sedanjost sedanjih stvari je pogled. Sedanjost prihodnjih stvari je pričakovanje.
v
Soštanjčanom čestitamo za občinski praznik!
trgovsko storitveno podjetje, d.o.o.
ODKUP LESA VSEH ASORTIMENTOV
Mobitel: 0609/613-070 (Vrtačnik Rajko)
TRGOVINA IN BISTRO
VRTAČNIK FANIKA s.p. RAVNE 103,ŠOŠTANJ Tel./fax: 063/893-109
Vabimo vas k ugodnemu nakupu:
-	krompir 1/1
-	sladkor 1/1
-	olje 1/1
-	kava 100 g
-	p. Mixal 2,4 kg -p. Persil3,6kg
-	sladoled 1/1
22,00 119,00 175,00 153,00 531,00 983,00 390,00
ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU OBČINE ŠOŠTANJ!
TRGOVINA POSTAJNER
Stropnik Franc s.p.
Ravne 21, Šoštanj
Tel.: 893-157	„ ^
^^—^
Vse za gradnjo ter inštalacijski in izolacijski materiali - UGODNO!
ROTO, trgovina, proizvodnja in storitve PAPIRNICA PERO ANA ROTOVNIK s.p. AŠKERČEVA 11 3325 ŠOŠTANJ TEL./FAX: 063/881-146



vrfcostom.



ga
S^SHMlllMil^Mli-
do6


Janja Praznik s.p. Lokovica 18 c Šoštanj tel.: 882-658
Agencija za	j
podjetništvo 81 obrt
ISKRENE ČESTITKE VSEM KRAJANOM OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKAi Obenem se zahvaljujemo vsem svojih strankam za
-<p> r<L*	f3~»	r<i
- m m m m m m *
GOSTIŠČE PRI VIDI ZAVODNJE
Z izbrano ponudbo domačih jedi in drugih dobrot bomo vas in vaše prijatelje prijazno pogostili. Posebna naročila in rezervacije sprejemamo po telefonu 895-195.
v	v
Čestitamo ob prazniku občine Šoštanj!
m m
e*%f f<i..f c%f 'Hj«	Siti
|H®gSIB>fifl®8Srn Sffi®!®SII«S SS^S®; KM||M(fBN) ,!-v.V i's&ss «p*»sipsipss^f
Mwm
Trg bratov Mravljak 8 Šoštanj	|
Tel.: 063/881-007
IRMAN ČEVLJARSTVO - PROIZVODNJA - TRGOVINA
Občanom občine Šoštanj in kupcem čestitamo ob občinskem prazniku ter jih vabimo v našo trgovino!
Ta hip odlična izbira moških in ženskih čevljev za jesen in zimo!
Ttgovina Elektro CAS
I;?','"--,' **	f)
Levstikova IS, Šoši
*
1
■.' v-' ■ ■
^mmm.
Čestitamo ob prazniku občine Šoštanjl
Nudimo Vam:
-	avtoakustiko KENVVOOD -telefonijo PANASONIC
-	audio in video tehniko TEHNICS in PANASONIC
-	radiokasetofone PHILIPS
AKCIJA OKTOBER: super ugodno ves ELEKTR0-INŠTALAC1JSKI MATERIAL!
I liitaiji ni ii plniji ppiiiiif i tatu ifiisil ti 34 let
EKONOMSKA ENOTA POTNIŠKI PROMET
mestni, primestni, medkrajevni, linijski in prosti prevozi ter avto šola
EKONOMSKA ENOTA TURISTIČNA AGENCIJA
telefon: 858-798
vas vabi s široko ponudbo potovanj doma in v tujini po ugodnih cenah
EKONOMSKA ENOTA GOSTINSTVO CELEIA
hotel Celeia in bifeji na avtobusnih postajah
jOskfene čestitke, ob prazniku občina Šoštanj!
AWARD GARAŽE
PRODAJA IN MONTAŽA
PIRELI d.o.o
AŠKERČEVA 11 A 3325 ŠOŠTANJ TEL: 881-125 MOB.: 0609/613-756
ISKRENE
ČESTITKE
OB
OBČINSKEM PRAZNIKU!
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK IN UVOZNIK
<=3.ahoaljujeMtc se za zaupanja in se priporočamo. - CZ&stitaaiO ob prazniku občine.Šoštanj!
it ni milini
26. septembra 1996
MODRO mm KRONIKA
KAS VAS 17
Odpeljal 7200 kilogramov praška
Policiste Policijske postaje Velenje so v petek, 20. septembra, iz Podjetja Teol Ljubljana obvestili, da jim je 29-letni Šoštanjčan Matjaž K. s pretvezo odpeljal 7200 kilogramov pralnega praška in jih zaprosili za pomoč. Policisti so Matjaža našli, mu zasegli prašek in ga vrnili podjetju.
Vlomilec bo virtuoz
V	času med 7. in 14. septembrom, je neznanec vlomil v prostore Športno kulturnega društva v Kavčah. Odnesel je harmonij (model Harmona), nemške izdelave in kovček sive barve. Društvo je oškodoval za 50.000 tolarjev.
Delovna nesreča v ESO Opremi
V	ponedeljek, 23. septembra, seje ob 6.35 pri razrezu pločevine na pnematskih škaijah hudo telesno poškodoval 33-letni Miran M.
iz Topolšice. Miranu so škarje stisnile kazalec desne roke.
———
Trčil v ograjo mostu
V	soboto, 21. septembra, 15 minut pred 1. uro zjutraj, seje na lokalni cesti v Brezju pri Mozirju pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 23-letni Marko G. iz Šmihela pri Mozirju. Ponesrečencu so morali iz vozila, v katerem je ostal vkleščen, pomagati gasilci. Gmotno škodo, ki je v nesreči nastala, so ocenili na 700.000 tolarjev.
Marko G. je vozil osebni avtomobil iz Mozirja proti Smihelu. Ko je pripeljal v bližino betonskega mostu čez potok Trnava, je zapeljal desno na bankino in po 17 metrih vožnje s sprednjim delom trčil v železno ograjo mostu. Hudo poškodovanega voznika so z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Vlomilec "obiskal" kinologe
V	noči na nedeljo, 22. septembra, je neznanec v Varpolju vlomil v brunarico last Kinološkega društva Mozirje. Odnesel je glasbeni stolp znamke Schneider, karton laškega piva in nekaj menjalnega denarja. Društvo je oškodoval za 150.000 tolarjev.
ti Šentrupertu. V naselju Preserje je z vozilom, ko je pripeljal iz levega preglednega ovinka, začel drseti po vozišču in bočno trčil v vogal stanovanjske hiše.
Izginjajo avtomobili
V	četrtek, 19. septembra, okoli 23. ure, sta v bistroju Magnum v Gotovljah popivala D.M. in M.Š., oba iz Žalca. Tam je drugi prvemu iz žepa vzel kontaktne ključe osebnega avtomobila znamke Golf, registrskih številk CE 60-64F, kovinsko sive barve, ki je bil parkiran pred bistrojem in se odpeljal v neznano.
Naslednjega dne, 20. septembra, med 12. in 13.30 uro pa je neznanec izpred stanovanjske hiše v Dobriši vasi odtujil zaklenjen osebni avtomobil zamke VW Golf CL, bele barve. Z dejanjem je lastnik Edvard C. oškodovan za okoli 800.000 tolarjev.
V	noči na soboto, 21. septembra, pa je z dvorišča Sadjarstva Mirosan v Kasazah izginilo kombinirano vozilo znamke IMV Trafic, bele barve, registrskih številk CE E4-116. Podjetje je oškodovano za 2.000.000 tolarjev.

Umrl za posledicami prometne nesreče
V soboto, 21. septembra, je v bolnišnici za posledicami prometne nesreče umrl 21-letni Mitja R. iz Pariželj. Hudo se je poškodoval v nesreči 15. septembra.
Tistega dne je Mitja z osebnim avtomobilom vozil iz Pariželj pro-
Gobe povod za prepir
Vneti gobarji se že nekaj časa sprašujejo, kako bo lastništvo gozdov vplivalo na nabiranje gozdnih sadežev v njih, med njimi tudi gob. No, eden od gobarjev je že zvedel, kako bi to znalo biti, pa tudi policisti so že seznanjeni s tem. V soboto, 20. septembra popoldne, sta se namreč v kraju Libeliška gora v občini Dravograd skregala lastnik zemljišča in nabiralec gob. Pri tem je bilo izrečenih veliko ne preveč nežnih besed.
Pri Žepini se /e zgodila ena najhujših letošnjih nesrei v Sloveniji
Slovenika vzela življenja štirim mladim Velenjčanom
Sojenje za umor v Starem Velenju so prekinili
Različni mnenji obtožene ga in glavne priče
TVagična nesreča štirih mladih Velenjčanov v soboto, 21. septembra, je žalostno odjeknila ne samo po celi Šaleški dolini ampak tudi po vsej Sloveniji. Na Sloveniki izven naselja Žepina, so v eni najhujših prometnih nesreč na slovenskih cestah letos, in najhujši na Sloveniki, vkleščeni pod tovornjakom s priklopnikom, umrli 24-letni Ervin Avberšek, 22-letna Vesna Drofenik in mlada zakonca 21-letna Nataša in 24-letni Branko Rednak.
Nesreča seje pripetila ob 13.45.24-letni Ervin Avberšek je vozil osebni avtomobil Renault 19 iz smeri Dramelj proti Celju. Približno 300 metrov za viaduktom Žepina je iz neznanega vzroka nenadoma zapeljal v levo in na nasprotno stran vozišča. V tistem času sta iz smeri Celja proti Dramljam pravilno po svojem voznem pasu vozila voznika tovornih avtomobilov madžarske registracije, 40-letni Gabor S., in 31-letni Laszlo F., oba državljana Madžarske.
Voznik Renaulta 19 je naprej z vozilom
oplazil drsno ograjo na levi strani, nakar je vozilo odbilo v desno in silovito trčilo v zadnji del prvega tovornjaka. Po tem trčenju je osebni avto bočno drsel proti drugemu tovornjaku in silovito trčil tudi vanj. Tovornjak s priklopnikom je osebni avto rinil pred seboj prek odstavnega pasu in nato po nasipu v jarek, kjer seje prevrnil na avtomobil in ga ukleščil pod seboj. To naj bi bilo zaradi orjaškega tovora (vlačilec je vozil več kot 35 ton tovora) za mlade Velenjčane usodno.
Strokovnjaki menijo, da za nesrečo ne bi smeli kriviti ceste ali slabe prometne signalizacije. Odredili pa so izredni tehnični pregled vozila, da bi ugotovili, ali je bilo vozilo tehnično brezhibno.
Voznika tovornjakov v nesreči nista bila poškodovana, škodo nastalo v nesreči pa ocenjujejo na približno 9.500.000 tolarjev.
Konec septembra je. Tisti, ki so v prvih dneh tega meseca na novo začeli hoditi v šolo in tisti, ki so to pot zgolj obnavljali, se bodo morali zdaj v prometu bolj zanesti nase. V času od 2. do 13. septembra jim je pri tem na območju UNZ Celje pomagalo 1103 policistov, ki so bili v prometu v bližini šol in tudi drugje, prisotni kar 5355 ur.
Budno so spremljali tudi dogajanje v soseskah, kjer živi veliko otrok in na mestih, kjer se zbirajo mladi. Statistični podatki namreč kažejo, da so nesreče otrok na poti iz šole in v šolo veliko redkejše od tistih, ki se zgodijo v času, ki ni vezan na šolski urnik.
V času akcije so policisti opravili nič koliko obiskov v šolah, pregledov prometne signalizacije in razdelili kar 5368 letakov z zgovornim
naslovom Predvidimo. Policijske postaje je v času trajanja akcije obiskalo 23 razredov učencev osnovnih šol, po varnih poteh do šol pa so policisti pospremili 92 razredov prvošolčkov. Niso samo svetovali, za najbolj "vnete" kršitelje prometnih pravil so napisali predloge sodnikom za prekške, denarno so kaznovali in opozarjali, opozarjali.
V času trajanja akcije se je na Celjskem pripetilo skupaj 217 prometnih nezgod, od tega 1 s smrtnim izzidom, v njih je bilo udeleženih 9 otrok in mladoletnikov. Ena od nesreč se je zgodila 9. septembra na Kidričevi cesti v Velenju, kjer sta bila poškodovana dva šolarja, eden hudo, drugi lažje.
mkp
Na celjskem okrožnem sodišču so po dveh dneh prekinili obravnavo proti 22-letnemu Josipu Simiču iz Velenja. Obtožnica ga bremeni kaznivega dejanja umora, saj naj bi bil 15. junija letos pred gostiščem Čuk v Starem Velenju z nožem umoril 28-letnega Ervina Gerliha s Polzele. V obtožnici je zapisano, da je to dejanje storil naklepno, sam pa to zanika. Prvi dan glavne obravnave je povedal, daje po nožu segel šele nato, ko gaje Gerlih udaril v glavo. Priča Primož Jelen je izjavil nasprotno. Da Gerlih obtoženega sploh ni udaril, ampak je hotel umiriti obtoženega in Viktorja Smrekarja, ki sta se sprla pred lokalom. Šimič pa ga je z nožem, ki gaje imel v roki, zabodel. Rane, ki mu jih je prizadejal, so bile tako usodne, da je Ervin Gerlih kmalu zatem izkrvavel.
Ta tragični dogodek se je zgodil okoli tretje ure ponoči, razni spori, ki so posredno do njega privedli, pa že prej. Obtoženi Josip Šimič naj bi bil namreč šel iz gostilne domov po nož zato, ker se je sporekel z Željkom Sandrijo. Z njim sta se pred gostiščem tudi spopadla, ker naj bi bil Šimič žalil Sandrijevo hčer. Vendar naj bi se bila kasneje v lokalu pomirila, zato se zdi nekaterim čudno, zakaj se je Šimič naenkrat spet razburil in rekel Primožu Jelenu, sinu lastnika lokala, da gre domov po nož, da bo ubil Sandrijo. Jelen ga je spustil ven in mu dejal, naj gre, v lokal pa ne bo mogel več priti. Šimič se je z nožem res vrnil in Primož Jelen je povedal, da je večkrat zvonil, vendar ga v lokal
ni spustil. Videl je, da ima v roki nož. Je pa zaradi tega v lokalu zadrževal Sandrija in njegovo hčerko. Obtoženi pa je dejal, daje šel domov po nož le zato, da bi Sandrijo z njim prestrašil, saj naj bi mu bil prej rekel, da bo že videl, kaj mu bo storil, ko se bosta srečala pred blokom. Sandrija je zanikal, da bi mu grozil, saj naj niti ne bi vedel, kje Šimič stanuje.
Ko je Primož Jelen vrata odklenil in spustil ven Ervina Gerliha in Viktorja Smrekarja, ni predvideval, da lahko pride do spora med njimi, saj, kot je dejal, se v lokalu niso nič kregali in so skupaj pili. Šimič pa je dejal, da sta ga žalila že v lokalu in tudi, ko sta prišla ven. Gerlih naj bi ga bil pri tem udaril, zato je pograbil nož, ki ga je imel za pasom. Jelen pa je povedal, da ga je hotel Gerlih le pomiriti, vendar je to plačal z življenjem.
V dosedanjem delu obravnave so nastopile še nekatere druge priče, vendar te končnega dogajanja niso videle. Nista pa prišli na sodišče dve, ki sta tedaj bili pred gostiščem. Tako tudi ni bilo Viktorja Smrekarja, ki bi lahko več povedal o samem dogodku. Tudi zato so obravnavo preložili, da pridejo še te priče. Prav tako je senat sprejel predloge javnega tožilca in zagovornika obtoženega, da sodni izvedenec psihiatrične stroke izdela novo izvedensko mnenje. V njem naj se opredeli tudi o tem, če gre pri obtoženem za tako imenovani vietnamski sindrom, saj seje udeležil vojne na Hrvaškem.
(k)
V prvih šolskih dneh je policija na Celjskem opravila ogromno delo
1100 policistov sodelovalo v akciji " PREDVIDIMO"
Točke preganjajo kršilce
Nov zakon o varnosti cestnega prometa bodo poslanci kmalu dobili v drugo branje, vendar verjetno še vseeno ne bo kmalu potrjen. Kljub temu pa se že bolj očino vidi njegova končna podoba.
Poglejmo nekatere spremembe, ki se obetajo. Najvišja dovoljena hitrost na regionalni cesti je 90 km/h, na avtomobilski 100 km/h, na avtocesti pa 130 km/h. V naseljih,
kjer je to možno, naj bi po predlogu lahko vozili 70 km/h, sicer pa 50 km/h. Za kolesarje do 14 let bo obvezna uporaba čelade. Še naprej bo dovoljeno 0,5 g alkohola. Avtomobili bodo morali na tehnični pregled po treh letih, nato vsako leto, vozila stara nad 12 let pa vsake pol leta. Tudi podnevi bo obvezna uporaba zasenčenih luči. Vozniki pa bodo morali na
zdravniški pregled po dopolnjenih 70 letih. Rolkarji, kotalkarji in ostali se bodo morali umakniti na površine, namenjene za pešce, in se tam premikati s hitrostjo do 5 km/h.
Za prekrške so predvidene kazni od 5.000 do 90.000 SIT. Poleg denarne kazni pa so predvidene tudi kazenske točke.
SCT Olimpija - Rudar 1:2 (0:2)
Konec se ene tradicije
V Ljubljani so v nedeljo Velenjčani izbrisali še eno tradicijo. Njihova zmaga za Bežigradom je prva v tej ligi. Navdušenje po srečanju je bilo med Rudarjevim vodstvom in zvestimi spremljevalci veliko, saj so njihovi igralci s tremi točkami porednosti še vedno na prvem mestu, hkrati pa so edina doslej še neporažena ekipa, na nasprotni strani pa je Olimpija edino moštvo, ki letos še ni zmagalo.
Velenjčani so povsem nadigrali domače in veliko priložnost za zadetek so imeli že v 5. minuti, ko je Džuranovič v svojem kazenskem prostoru s prekrškom zaustavil izvrstnega Sama Vidoviča, Ismet Ekmečič pa je enajstmetrovko začetniško streljal in iz tega dvoboja je izšel kot zmagovalec ljubljanski vratar. Zastreljana enajstmetrovka pa gostom ni vzela poguma. Še bolj silovito so začeli napadati in v 27. minuti je Ekmečič z zelo lepim zadetkom pod samo prečko popravil prejšnjo napako. Samo napadati in napadati je bilo geslo trenerja Boruta Jarca in štiri minute pred koncem prvega dela igre so gostje izvedli novo lepo akcijo, domači igralec Kržišnik pa je bil očitno brez kompasa, saj je žogo poslal v lastno mrežo. Ob vodstvu z 2:0 in zastrel-jani enajstmetrovki so imeli velenjski nogometaši v prvem polčasu še vsaj pet izrazitih priložnosti.
Če bi bili nogometaši Rudarja spretnejši in natančnejši pred vrati domačega vratarja, pa tudi manj egoistični, bi bil lahko izid v prvem delu vsaj dvakrat višji. Zaradi enakih "napak" izida tudi v drugem polčasu niso povišali in pred koncem nepričakovano popustili. V 84. minuti je Sebastijan Cimerotič vsaj malce razveselil svoje navijače, ko je z lepim strelom premagal vratarja Dabanoviča. Olimpija je dobila zalet, na srečo pa je ura rešila rudarje, ki so seveda zasluženo osvojili
tri debele točke.
Velenjski nogometaši s trenerjem Borutom Jarcem tudi po četrti zmagi v gosteh (še) ne razmišljajo o jesenskem naslovu, vneto pa seveda razmišljajo o nedeljskem ponovnem srečanju v Velenju z vijoličastimi, ki so jih v sredo prejšnji teden izrinili iz pokalnega tekmovanja.
RUDAR: Dabanovič, Žilnik, Balagič, Ratkovič, Hribar, Hudarin, Pavlovič (S.Javornik), Dema, J.Javornik (Oblak), Vidovič, Ekmečič (Mujanovič).
Vrstni red: 1. Rudar 18, 2. Primorje 15, 3. Maribor Branik 14, 4. Mura 14, 5. Gorica 11, 6. Beltinci 11, 7. Publikum 10, 8. Koper 7, 9. Korotan 6,10. SCT Olimpija 3.
Rudar - Maribor Branik 6:7 (3:3, 1:2)
V tekmi osmine finala so gostje vodili že z 2:0 in 3:2, vendar so domači obakrat izenačili. V podaljšku ni bilo zadetka, zato so o zmagovalcu odločale 11-metrovke. Oba vratarja sta obranila po eno, Balagičeva žoga pa je zletela mimo vratnice.	■ vos
Na katerem obrazu v nedeljo zvečer ne bo nasmeha? Trenerja Bojan Prašnika (levo) in Borut Jarc.
ERA Šmartno - Nafta 2:2 (1:2)
Odlična igra, a le točka
Šmarški nogometaši so tokrat zaigrali najboljše doslej v tem prvenstvu, žal pa osvojili le točko. Obe ekipi sta na razmočenem igrišču prikazali prvoligaški nogomet, posebno poglavje pa je bila sodniška trojka, ki bi srečanje kaj lahko pripeljala v druge vode.
Začetek za domače ni bil prav obetaven, saj so gostje povedli že v 5. minuti. Kasneje so domačini prevzeli pobudo, gostje pa so bili nevarni v nasprotnih napadih, vendar si izrazitih prilik niso priigrali. V 32. minuti je
Polovšak s kakšnih 30 metrov zadel prečko, odbito žogo pa je Kovačič poslal preko vrat. V 35. minuti so gostje po veliki napaki vratarja Kališka povedli z 2:0, le dve minuti kasneje pa so Šmarčani z zadetkom Kovačiča izid vendarle znižali. Zadnje minute pred odmorom so bile po zaslugi slabega sodnika posebej razburljive. Najprej je domačimon razveljavil povsem regularen zadetek, takoj za tem pa v njihovo korist ni piskal očitne enajstmetrovke.
V drugem polčasu so igralci ERE pre-
vladovali na igrišču in že v 55. minuti je Marinček izenačil. Po tem zadetku so igrali le na en gol, vendar je sreča Šmarčanom tokarat povsem obrnila hrbet, saj žoga, tudi po zaslugi odličnega gostujočega vratarja, ni in ni hotela v mrežo.
V	sredo so Šmarčani v pokalni tekmi premagali Odrance s 5:2 in se uvrstili v četrt-finale slovenskega pokala.
V	nedeljo bodo nogometaši ERE Šmartno gostovali pri Rudarju v Trbovljah.
ERA ŠMARTNO: Kališek, Jeseničnik (Podgoršek), Štefančič (Pavič), Bulajič, Polovšak, Irman, Stojko, Grobelšek, Marinček, Radinovič, Kovačič (Smajlovič).
■ Janko Goričnik
Elektra - Celje
64 : 55 ( 31: 21) •••••••••••••••
Solidno za začetek
V prvi tekmi nove tekmovalne sezone so domači košarkarji zasluženo premagali Celjane, saj so bili ves čas srečanje boljši. Prvih točk so si zelo želeli oboji, zato so bili pri metih na trenutke nezbrani, kar se je odrazilo tudi na dokaj nizkem rezultatu. Toda v 28. minuti so Šoštanjčani povedli že s 43 : 27, kar je bila njihova najvišja prednost. Zadovoljni zaradi visokega vodstva so se nato malce poigrali z živci gledalcev, saj so dovolili, da so se jim gostje slabih šest minut pred koncem približali na samo tri točke razlike. Takšna razlika je bila še v 37. minuti (50 : 47), nato pa je Elektra spet zaigrala veliko bolje in zmagala s solidno razliko.
Elektra: Brinovšek 3, Mrzel 11, Rupreht, Pečovnik, Glinšek 11, Štahl 13, Goltnik 4, Kovačevič 2, Maličevič 17, Ferlin, Plešej 4, Nikolič
......... '•■»'■■
KK ELEKTRA v sezoni 1996/97: Stojijo (od leve proti desni): Vezjak (trener), Rupreht, Glinšek, Selimovič, Brinovšek, Goltnik, Pečovnik in Rehar (pomočnik trenerja). Čepijo (od leve prodi desni): Ferlin, Kovačevič, Nikolič, Maličevič, Štahl in Mrzel. Na sliki manjkajo Plešej, Divjak in Sovinek.
v
OK Šoštanj - Topolšica
Cilj: uvrstitev v 1.A ligo
OK Šoštanj - Topolšica deluje na področju TbpolŠice in Šoštanja več kot 30 let. Od Skromnih začetkov v Topolšici je klub vidno napredoval. Zaradi pomanjkanja prostorov in širše pomoči seje preselil v šoštanjsko novo telovadnico. 'Hi so odlični pogoji za vadbo in tekmovanje.
Želimo si, da bi se tudi v Topolšici uredila telovadnica za vadbo. OK Šoštanj - Topolšica v zadnjih letih pod vodstvom predsednika Branka Sevčnikarja in podpredsednika JankTa Zacirkovnika ter trenerjev prof. Darka Meniha in prof. MičaŠteharnika tako po organizaciji in kvaliteti igranja prehaja med najboljše slovenske klube. V klubu posvečamo pozornost predvsem mladim od pionirskih vrst do igralcev I. ekipe.
V sezoni 1995/96 so pionirji osvojili 1. mesto na območnem prvenstvu ter 8. nieto v Sloveniji. Ekipa kadetov je prav tako osvojila 1. mesto (območno) in se uvrstila med 11 najboljših. Mladinci pa so na območnem prvenstvu zasedli 2. mesto. Druga ekipa igralcev je redno tekmovala v 3. državni ligi in zasedla 9. mesto. Delo od mladih selekcij se obrestu-
je, dokaz za to pa je dejstvo, da so nekateri postali člani najmlajših državnih selekcij: pionirskih, kadetskih.
Najboljši odbojkarji I. ekipe pa so zasedli 1. mesto v 1 .B-državni ligi. Tb je rezultat, ki nas uvršča med najboljše.
V sezoni 1996/97, ki je pred nami, pa si srčno želimo ter rezultate še izboljšati.	-
Želimo še razširiti delovanje pri najmlajših pionirjih na celotno občino Šoštanj in tudi Velenje, če bo odziv pozitiven. Organizirati nameravamo tradicionalno šolo odbojke ter sodelovati z mladimi ekipami na turnirjih za državno prvenstvo, še bolj kvalitetno delati z 2. ekipo, da bi morda napredovala v II. ligo. S tem bi igralci dobili prepotrebne izkušnje za 1. ekipo. Prva ekipa bo žc četrto sezono igrala v l.B-ligi in cilj je uvrstitev v 1 .A-ligo.
To so*cilji, v katere bo potrebno vložiti mnogo truda, da bodo uresničeni. Pričakujemo pomoč in posluh ljudi v matični občini in izven nje. Radi bi, da ljudje spoznajo, daje odbojka lep šport, da so mladi, ki trenirajo, pod nazorom in da so vsa sredstva, ki so porabljena, dolgoročno koristno naložena. Vsi dobri športniki so tudi v zrelejših letih dobri državljani in intuziasti za nadaljnje delo.
Vse ljubitelje odbojke vabimo na tekme 1 .B-odbojkarske lige v telovadnico Biba Roecka v Šoštanju.	M Ro
Gorenje - ^Prevent ^17:15 {7:8}
Dobra rokometna predstava
To je bil dvoboj novega selektoija najboljše državne selekcije Slavka Iveziča in njegovega pomočnika Bojana Požuna. Domači igralci so hitro povedli s 3:1, toda do konca prvega dela igre in še nekaj minut nadaljevanja je bilo v ritmu selektorjevih igralcev. V 9. minuti so namreč gostje imeli prvič zadetek prednosti, v 28. minuti, ko so na igrišču ostali le trije domači igralci, pa so prvič povedli z dvema zadetkoma, na odmor odšli z najmanjšo možno prednostjo, dogajanje na igrišču v prvih minutah nadaljevanja pa je napovedovalo drugi zaporedni poraz Gorenja. Slovenjgradčani so povedli z 11:7, kar pa ni bilo dovolj za njihovo zmago. Domači so do tedaj zastreljali kar tri sedemmetrovke, "krivec" je bil izvrstni vratar Strašek, toda tudi domači Anžič je bil na ravni tega sosedskega derbija. Velenjčani so znova zaigrali sijajno v obrambi, v napadu niso bili več tako radodarni z napačnimi podajami kot nekajkrat pred tem in v 48. minuti so se gostom približali na 11:12. Sodnika Repenšek in Požežnik, ki sta bila deležna kar nekaj pozornosti s tribune, sta dosodila četrto in zadnjo sedemmetrovko za goste. Prve tri je uspešno izvedel reprezentant Aleš Leve, udarec v tej minuti pa je domači vratar Anžič ubranil.Njegovi soigralci so dobili krila in v 52. minuti so domači prvič povedli v drugem polčasu. Vodstva niso več spustili iz rok in zmaga v zanimivem, napetem in razburljivem derbiju je ostala doma, s tem pa je bil tudi pozabljen boleč poraz v Dobovi.
V soboto bodo rokometaši Gorenja gostovali pri trenutno zelo slabemu Slovanu in Bojan Požun je napovedal novi par točk.
Gorenje: Anžič, Meolic 1, Krejan 3 (1), Bedekovič, Ojsteršek, Plaskan 3, Himtchenko, Sovič, Semerdiev 5 (5), Cvetko 2, Ilič 3, Stropnik
Prevent: Strašek, Franc 1, B. Leve, Bari, Jeršič, Štrigl, Mavc 2, Leskovšek 3, Maksič 2, Gorogranc, Leve 7 (3), Matovič
Sedememetrovke - Gorenje : 9 : 3, Prevent: 4 : 3; izključitve: Gorenje: 10 min., Prevent: 12 minut.	■ vos
Inles-Gorenje B 29:24^(12:12}
Drugi zaporedni poraz
Drugo moštvo Gorenja je v dveh uvodnih srečanjih v drugi državni ligi doživelo še drugi poraz. Na gostovanju v Sevnici jih je premagal lanski prvoligaš Inles z 29:24 in Gorenjčani so pred tretjim krogom na dnu lestvice.	■
Žalec : Vegrad 27:16 (13:7)
Visok poraz Velenjčank
Savinjsko-šaleški derbi se je brez večjih težav končal z zmago Savinjčank, ki so visoko premagale gostiteljice iz Velenja kar s 27 : 16. Žalčanke so pričele odlično in v 10. minuti povedle 4 : 0. V teh minutah smo videli raztrgano igro Velenjčank, ki so svoj prvi zadetek dosegle šele v 11. minuti. Po izključitvi Vujovičeve (Vegrad Velenje) za 2 minuti so Žalčanke z igralko več dosegle še dva zadetka in v 16. minuti vodile s 6:2. V nadaljevanju so bile bolj povezane Žalčanke, tudi pri zaključnih strelih; zato so polčas zaključile v svojo korist z rezultatom 13 : 7.
Tudi v drugem delu srečanja so tempo diktirale Žalčanke, ki so po izključitvi Hudejeve (Vegrad Velenje) z igralko več v 35. minuti povedle s 16:7. Ko seje srečanje približevalo koncu, so bile Žalčanke še bolj uspešne. Tako so v 51. minuti vodile kar s 22:14. Trener Vegrada Velenje Papek je vzel minuto odmora, vendar so Velenjčanke tudi v nadaljevanju igrale raztrgano in brez prave volje, domači trener Tiselj pa je dal priložnost še mlajšim igralkam.
Sedemmetrovke: Žalec 3:1, Vegrad Velenje 6:3; izključitve: Žalec 6 minut, Vegrad Velenje 6 minut.
Žalec: Jelen, Zidar 6, Križanec, Šimek, Derčar 1, Randl 5, V. Dolar 2, Kline 6, Rorotneva, Kostiukova 6, Pahor 2.
Vegrad Velenje: Lakič, Batinkova 3, Semerdžijeva 3, Nojinovič 2, Hudej 4, Rodič, Kranjc 3, Raukovič, Ibralič, Grudnik, Vujovič 1, Šolaja	■ -er
Šoštanj Topolšica -^ Žužemberk 3:0
Brez presenečenja z novincem
V	uvodnem srečanju nove prvenstvene sezone v 1. B državni ligi so odbojkatji Šoštanja Topolšice v svoji dvorani premagali novince v ligi, ekipo Žužemberka, s 3:0 (12,5,13). V začetku vseh treh setov so imeli pobudo domačini, za tem pa je bil po nekajkratnih menjavah in raznovrstnih akcijah izid bolj izenačen. Ob končnicah setov so domači zaigrali zelo zanesljivo in jih z lepimi akcijami učinkovito zaključili.
V	drugem krogu bodo v soboto odbojkarji Šoštanja Topolšice gostovali v Slovenski Bistrici pri Granitu Preskrbi, povratniku v to ligo.
Lep mednarodni
ivuumimi« "H
POSEBNO OBVESTILO NK RUDAR
Rudar in Maribor Branik sta minuli teden odigrala medsebojno tekmo v osmini finala slovenskega pokala. Trd in do zadnje sekunde napet dvoboj bo gledalcem ostal dolgo v spominu. Tekma, ki je s svojimi preobrati, borbenostjo vseh igralcev in neizprosnostjo rezultata navdušila dokaj številno občinstvo, je v srcih Velenjčanov ponovno vzbudila simpatije do Rudarja.
Maribor in Rudar nimata milosti eden do drugega. To bosta dokazovala še dvakrat v zelo kratkem času, na prvenstvenih tekmah 9. in 10. kroga. Močno in kakovostno mariborsko moštvo je bilo že pred pričetkom sezone proglašeno za enega najresnejših kandidatov za naslov prvaka. Po drugi strani Velenjčani nizajo uspešne nastope in tudi igra je Vedno boljša, tako da so od vsepovsod deležni komplimentov in čestitk. Favorita pred nedeljskim srečanjem ni.
Vse, ki ste kdajkoli obiskali kakšno nogometno tekmo, ali samo pomislili na možnost, pozivamo:
Rudarju gre dobro, trenutno je pr\'i na lestvici, toda liga desetih je neizprosna - pridite in pomagajte fantom s svojim bodrenjem! če boste s svojo prisotnostjo pokazali, da cenite voljo in trud domačih nogometašev, ki se borijo za promocijo Velenja in nogometa, bo v nedeljo lažje, lepše in boljše.
Vabljeni torej v nedeljo, 29. septembra ob 15.30 na štadion ob jezeru.
■ (DB)
Tenis • • • • •
Prvi ženski turnir na Dobrni
Na teniških igriščih žogica na Dorbni je bil minulo soboto prvi ženski turnir, ki ga je organiziral Vinko Žagavec. Med 18 udeleženkami so se od prvega do tretjega mesta zvrstile Nataša
Freitag, Jana Nunčič (obe iz Celja) in Janja Žula iz Velenja.
■
Nov lep uspeli Ivanoviča
Konec minulega tedna seje v Domžalah zbralo preko 150 teniških upov v kategorijah do 14 let A in B. Velik uspeh je znova dosegel 12-letni Nik Ivanovič (ŠTK Velenje), ki je v najmočnejši kategoriji klonil šele v polfinalu s prvim nosilcem.
Iz kvalifikaciji seje v glavni turnir skupine B prebil Hudarin (ŠTK), ki je v 2. krogu premagal klubskega tovariša Prosena, v četrtfinalu mdi on klonil proti prvemu nosilcu Veselinoviču, ta pa je bil v polfinalu usoden za zelo borbenega Retkota (ŠTK). Retko je bil zelo blizu zmage, ki pa se je je očitno "prestrašil" in v odločilnih trenutkih popustil.	■ BA.
Balinanje •v* ••••••
Se v boju za vrh
Zgodilo seje, kar so balinarji RLV po tihem upali - vodilna na lestvici 2. državne lige vzhod Plešivica je nepričakovano igubila srečanje s Trato (mladi) in rudarji sedaj z zmago nad Zarjo za njo zaostajajo le za dve točki. V preostalih dveh krogih za zamgo v ligi potrebujejo dve zmagi, med drugim tudi v gosteh s Plešivico.
Na spominskem tekmovanju Rudija Kopine, nestorja velenjskih balinaijev, je zmagal RLV pred Velenjem in Vegradom.
Na prvenstvu štajersko - dolenjske zveze v hitrostnem zbijanju je zmagal obetavni Zoran Rednak (RLV), na državbno prvenstvo se je poleg njega uvrstil še Rupreht (Megrad), možnosti pa ima še Verlič (Vegrad).
V šaleški ligi še vedno vodi Megrad pred Vegradom, Žalcem in Velenjem.	■
V	soboto, 21. septembra, ob ŠkaJIskem jezeru
V	čast prazniku so tekmovali tudi ribiči
V	počastitev praznika Mestne občine Velenje je Ribiška družina Velenje v soboto, 21. septembra, ob Škalskem jezeru pripravila in izvedla tekmovanje za prehodni pokal. Udeležilo se ga je 43 tekmovalcev iz Celjske regije.
Zmagal je Roman Ramšak (RD Šempeter), 2. je bil Branko Vrečar (RD Celje) in 3. Rudi Bizjak (RD Velenje).
■ mkp
Liga Škale 96 ••••••••••••
Kdo bo napredoval v 1. ligo?
V	Škalah so odigrali nova kroga letošnjih lig. V obeh je položaj na vrhu zelo zapleten, še posebej v drugi ligi, kjer se gneča povečuje.
Rezultati 1. lige - 14. krog: Mister X-Mušketirji Cigrad 3:1, Mušketirji Cigler-Kamnoseštvo Kozjak 9:0 (prekinjeno v 2. polčasu), Saloon Mins-Zlatorog Škale 2:1, Fori Škale-Plešivec Rib.koča 2:3, Tempo Florjan-Vigo 1:5; vrstni red: 1. Vigo 22,2. Zlatorog Škale 20, 3. Mister X 20,4. KMN Fori Škale 17,5. Saloon Mins 17,6. Mušketirji Cigler 11,7. Mušketiiji Cigrad 10, 8. Kamnoseštvo Koazjak 10, 9. Plešivec Ribiška koča 8 in 10. Tempo Florjan 5; Marjan Kotnik (Mušketirji Cigler) je z 18 zadetki najučinkovitejši strelec.
Rezultati 2. lige -18. krog: Mins Saloon-Avtoprevozništvo Sovič 0:3, Krokodilčki-SK Cirkovce 3:4, Pizzeria Toplica-Kremenčkovi 0:1, Club Duo-TTG 1:5, Kalimero-Dekor Stropnik 11:3, Zavodnje proste; vrstni red: 1. TTG 26, 2. ŠK Cirkovce 26, 3. Avtoprevozništvo Sovič 24,4. Kalimero 19,5. Zavodnje 19,6. Kremenčkovi 17,7. Club Duo 14 (-1), 8. Pizzeria Toplica 13,9. Dekor Stropnik 12,10. Krokodilčki 8 in 11. Mins Saloon 2; strelci so bili zelo razpoloženi, saj so na tekmo dosegli 7,75 zadetka, doslej najbolj učinkovit je z 21 zadetki Podpečan (ŠK Cirkovce), le zadetek pa zaostaja Novak (Avtoprevozništvo Sovič).	■
13. mednarodni avtomobilski rally Petrol
Poslastica za ljubitelje hitrosti
Avto moto turing klub Velenje bo v petek in soboto izvedel 13. mednarodni avtomobilski rally, ki bo tokrat štel za prvenstvo Slovenije, Hrvaške in srednjeevropske cone. Vozniki bodo sveoje sposobnosti in vragolije preizkusili na 204 kilometrih, od tega bo 105 kilometrov hitrostnih preizkušenj. Organizatorji so letos poskrbeli, da bodo v vratolomnih vožnjah uživali ljubitelji tega športa v Šaleški in Savinjski dolini, od Celja do Mozirja. Progo so namreč speljali tudi na področju sosednjih občin, rally pa bodo seveda pričeli in sklenili v Velenju. To je pomembno tudi zaradi dejstva, da je velenjski rally Petrol na seznamu kandidatov za organizacijo enega od rallyjev za evropsko prvenstvo. Odločitev bo znana prihodnje leto, ko bo opazovalec mednarodne avtomobilistične zveze ocenjeval organizacijo velenjske prireditve, glede na dosedanje odlične izvedbe torej obstaja možnost, da bo AMTK rally za prvenstvo Evrope organiziral v letu 1998.
Organizatorji so prejeli prijave 58 posadk: 40 iz Slovenije, 11 s Hrvaške, 4 iz Češke, 2 iz Avstrije in eno iz Italije. Uvodne hitrostne preizkušnje bodo na celjskem sejmišču in v okolici Celja, saj velenjski organizatorji želijo, da si tudi ljubitelji tega športa na tem področju od blizu ogledajo mojstre iz petih sosednjih držav. Naslednje hitrostne preizkušnje so speljane po dokaj znanih, razgibanih, zanimivih in zahtevnih odsekih. Novost je preizkušnja po šentflorjanskem grabnu preko Lepe njive do Ljubije, znane in zanimive so proge v Andražu, Lipju in ugrezninskem področju velenjskega premogovnika, vse pa so deležne manjšh in zanimivih dodatkov.
Organizatorji so poskrbeli, da bodo gledalci na večini preizkušenj lahko dobro spremljali rally, seveda pa vse opozarjajo na izbiro najbolj varnih točk, na katere morajo priti pravočasno, saj bodo vse ceste za hitrostne preizkušnje zaprli že uro pred startom prvega tekmovalca.
Urnik: v petek dopoldne bodo tehnični pregledi v avtokam-pu ob velenjskem jezeru. PETEK: 14.00 - start na Titovem trgu, cilj petkovega tekmovanja bo ob 18.35 pred restavracijo Jezero; hitrostne preizkušnje: HP 1 (Celjsko sejmišče) 15.03; HP 2 (Medlog) 15.21, HP 3 (Ložnica) 15.49, HP 4 (Medlog) 17.07, HP 5 (Ložnica) 17.35;
SOBOTA: start (Velenje - jezero) 8.00, HP 6 (Skorno) 8.23, HP 7 (Andraž) 9.10, HP 8 (Skorno) 9.58, HP 9 (Andraž) 10.46, HP 10 (Lipje) 13.18, HP 11 (Jezero) 13.51, HP 12 (Lipje) 14.34, HP 13 (Jezero) 15.07, HP 14 (Lipje) 15.50, HP 15 (Jezero) 16.23, CILJ (Velenje jezero) 16.53.	■
Namizni tenis
V soboto začetek prvenstva
Teden dni pred začetkom državnih namiznoteniških lig so se najbolj slovenski igralci in igralke srečali na 1. spominskem tekmovanju Urha Straška na Ptuju, na odlično izvedenem tekmovanju pa so nastopili mdi Velenjčani. S 4. mestom je zelo presenetaila Karmen Steblovnik, ki je v polfinalu klonila s kasnejšo zmagovalko Todorovičevo. Fantje niso imeli sreče z žrebom in so z močnejšimi nasprotniki klonili že v prvem krogu - Jure Slatinšek z Rusom Kriuskinom, Tadej Vodušek z Ruaparjem in Bogdan Simončič z Rihtaričem.
Damijan Vodušek je nastopil za reprezentanco Slovenije na igrah treh dežel v Italiji. Z reprezentanco je zmagal pred avstrijsko Koroško in Furlanijo, s soigralcem Jagrom pa je slavil tudi v igri dvojic.
Turnir veteranov
V mesecu oktobru se začnejo turnirji državne lige veteranov v namiznem tenisu po računalniški lestvici. Da bi premostili mrtvo sezono, se klubi dogovarjajo za prijateljske turnirje. Tak turnir je v nedeljo, 22. septembra, v Šoštanju organiziral velik šoštanjski zanesenjak namiznega tenisa g. Tone Leber. V medsebojnih tekmah so se v telovadnici OŠ Karla Destovnika Kajuha pomerili predstavniki ekip Celja, Trbovelj, Velenja in Šoštanja. V tekmi za pokale KS Šoštanj so bili najboljši Šoštanjčani pred predstavniki iz Trbovelj. Tretja je bila ekipa iz Čelja, Velenjčani so bili četrti.	■
Tradicionalno strelsko tekmovanje
Lovsko društvo Velenje je pri svojem lovskem domu v Lokah pod Paškim Kozjakom pripravilo že tradicionalno strelsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe - ekipno in posamezno - za prehodni pokal Mestne občine Velenje. Udeležba je bila številna, vreme je zdržalo in, kot se za lovce spodobi, so vse postregli z lovskim golažem in pivom.
Rezultati ekipno: 1. LD Oljka, 2. LD Velenje, 3. LD Škale in 4. LD Smrekovec. Med posamezniki je zmagal Boštjan Pokorny iz LD Oljka, ki ni zgrešil nobenega goloba.	■ L. O.
Smučarski skoki
Lepa tekma pod gradom
Minuli konec tedna je bilo zelo živahno in zanimivo na smučarsko-skakalnem središču ob velenjskem gradu. Delavci velenjskega kluba so izvedli drugo tekmo alpskega pokala v nordijski kombinaciji in v solo skokih za mladince. V sicer precej okrnjeni konkurenci so lepe uvrstitve dosegli tudi velenjski predstavniki.
V nordijski kombinaciji za mladince do 18 let je sicer zmagal Čeh Matura, v tekmi za alpski pokal sta prvi dve mesti za Slovenijo osvojila Velenjčana Adamič in Hriberšek, Tovornik pa je bil deseti. Pri mladincih do 20 let je v nordijski kombinaciji zmagal za alpski pokal zamagal Perko iz Slovenije, odličen peti je bil za Slovenijo Velenjčan Čeh, šesti pa Robnik iz Mislinje. V solo skokih za mladince do 18 let je bil med Velenjčani z 19. mestom najboljši Zorko.
Na drugem regijskem zboru v Dobji vasi pri Ravnah na Koroškem so imeli skupne priprave dečki do 9,11 in 13 let, pomerili pa so se tudi na tekmi. Pri dečkih do 9 let je zmagal Tadič (Ljubno), pri dečkih do 11 let je bil najboljši Petrov Saronja (Velenje) pred Jurjevcem (Ljubno) in Čutukom (Velenje), pri dečkih do 13 let pa je slavil Perše (Velenje) pred Juvanom (Ljubno) in Klemenčičem (Velenje).
Prihodnjo soboto in nedeljo, 5. in 6. septembra, se Velenju obeta nova velika skakalna prireditev. Na 80-metrski skakalnici bo namreč letošnje državno prvenstvo za mladince in člane, na katerem bodo nastopili vsi najboljši slovenski skakalci.	■ J.O.
David Adamič	Bojan Hriberšek
Mednarodni motociklistični rally
Marovt Helešič odličen
Na slovitem enduro motociklističnem rallyju "Ttansdanubia ride 96" iz Nemčije preko Avstrije, Češke in Slovaške do Madžarske je septembra nastopil tudi Andrej Marovt Helešič z Ljubnega ob Savinji. Na 3.400 kilometrov dolgem rallyju s 6 etapami in 11 hitrostnimi preizkušnjami je nastopil pod pokroviteljstvom nemške ekipe WNT NC technik z"motornim kolesom KTM. V generalni uvrstitvi je dosegel 7. mes to, v razredu enovaljnih motorjev pa je bil v skupnem seštevku celo tretji. Za Slovenijo je v isti ekipi tekmoval tudi Miran Stanovnik in bil v končni uvrstitvi dvanajsti, pri enovaljnih motorjih četrti, nastopilo pa je preko 100 evropskih tekmovalcev.
20 MS *AS_TV SPORED_26. septembra 1996
ČETRTEK, 26. septembra
SLOVENIJA 1
10.45 Otroška oddaja 11.10 Pustolovščine in odkritja, 8/26
11.40 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.05 Alica, evropski kulturni
magazin 16.00 Gore in ljudje 17.00 TV dnevniki 17.10 Delfi in prijatelji, 14/26 17.35 Operacija strogo zaupno,
16/24 18.00 Po Sloveniji 18.30 Svetovalna oddaja 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.20 Majhne skrivnosti velikih
kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 2 20.00 V žarišču 20.30 Tednik 21.20 Zlata šestdeseta
slovenske popevke 22.20 Včeraj, danes, jutri 22.25 Nikar, oddaja o prometu 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 22.55 Poslovna borza 23.10 SOVA:
sledi Red in zakonitost, 8/21 00.00 Ljubezen in igra, 2/3
SLOVENIJA 2
11.05 Japonska 11.35 V žarišču 12.00 Košarka 13.20 Evrogol
14.20 Soba z razgledom, ang. film
16.10 Don Kihot, 1/5 17.40 SOVA, pon. sledi Red in zakonitost, 7/21 18.30 Svetovni poslovni utrip 19.00 Ljubezen ni igra, 2/3 19.25 Včeraj, danes, jutri 19.30 V območju somraka, 25/61
20.00 Dr. Ouinnova, 16/18 20.50 Zgodovinska kitajska
mesta, 9/13 21.50 Povečava 22.40 Igrani film
10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 15.30 16.00 16.30 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.00 01.00 01.30
09.30
09.55 10.00 12.00 18.55 19.00 19.05
19.30 20.00
20.05
21.05 22.35 22.40 22.45 22.50 22.55
Santa Barbara, nad. E.N.G., pon. nanizanke Pop kviz, pon. M.A.S.H., pon. nanizanke Lov na rdeči oktober,pon. POP 30 Mulci!, naniz. Santa Barbara, nad. Obalna straža, naniz. POP kviz Cosby, naniz. 24 ur
Beverly Hills 90310, nad. Melrose plače, nad. M.A.S.H., naniz. Argument Sedma sila, naniz. Mož pravice, naniz. 24 ur, pon. POP 30, pon.
RADIO FM, 13. zadnji del nanizanke
EPP/Vabimo k ogledu VIDEO TOR pon. Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA EPP/VABIMO K OGLEDU
KAKO SPREJETI DRUGAČNOST?, pogovor v studiu
NOVINCI, film REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK, 27. septembra
SLOVENIJA 1
09.50 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.05 Pasje mesto, 18/31 10.25 Zlata šestdeseta
slovenske popevke 11.20 Trije možje in zibelka,
franc. film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.50 Nenavaden poklic,
glasbena oddaja 17.00 TV dnevniki 17.10 TOK TOK 18.00 Po Sloveniji 18.30 Svetovalna oddaja 18.40 Risanka 18.50 Hugo, tv igrica 19.20 Včeraj, danes, jutri 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Forum
20.30 Paul Henry in plesna šola kazina
22.00 Skrivnostni svet A. Clarka 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 SOVA:
sledi Red in zakonitost,9/21 23.50 So leta minila, 7/20 00.20 Mishima, amer. film
SLOVENIJA 2
11.30	Svetovni poslovni utrip
12.00	V žarišču
12.25	Povečava
13.15	Igrani film
14.55	Zemljevid človekovega
srca, avstralski film
16.45	Svet dinozavrov, 2/13
17.15	Gradovi, 9/13
17.40	SOVA, pon.
sledi	Red in zakonitost, 8/21
18.30	Alpe jadran
19.00	So leta minila, 7/20
19.25	Včeraj, danes, jutri
19.30	V območju somraka
20.00	Skrivnostna znamenja
21.00	Ameriški film
23.20	Videošpon
23.50	Brane Rončel izza odra
10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 14.30
15.30 16.00 16.30 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 23.30 00.30 01.00
09.00
09.45
10.20 10.25 12.00 17.55 18.00 19.00 19.05
19.30 20.00
20.05
21.05 22.10
22.40 22.45 22.50 22.55
Santa Barbara, nad. E.N.G., pon. nanizanke Pop kviz, pon. M.A.S.H., pon. nanizanke Edera, pon.
Roseanne, amer. naniz. Ženska na begu, mini serija POP 30 Mulci!, naniz. Santa Barbara, nad. Obalna straža, naniz. POP kviz Cosby, naniz. 24 ur
Urgenca, naniz. Dosjeji x, naniz. Krvavi praznik, film Highlander, naniz. 24 ur, pon. POP 30, pon.
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja KAKO SPREJETI DRUGAČNOST?, pon. EPP/Vabimo k ogledu NOVINCI film, pon. VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA MIŠ MAŠ, otroška oddaja REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA EPP/VABIMO K OGLEDU
ODDAJA 0 ŽIVALIH -PTICE V KLETKAH CLARENCE, film GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 28. septembra
SLOVENIJA 1
08.45 Radovedni Taček 09.05 Jakec in čarobna lučka 09.15 O.J.
09.25 Kraljičin nos, 4/6 09.50 Zgodbe iz školjke 10.20 Učimo se tujih jezikov:
angleščina 10.35 Polona Maver, klavir 11.10 Svet divjih živali 11.40 Analitična mehanika 12.10 Tednik 13.00 Poročila 14.25 Reka upanja, 12/18 15.20 Noč Legvana, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Svet geologije 18.00 4x4, oddaja o ljudeh in
živalih 18.30 Ozare 18.35 Hugo, tv igrica 19.10 Včeraj, danes, jutri 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Zakladnica Slovenije 21.15 Za tv kamero 21.30 National geographic 22.30 TV dnevnik 3 22.40 Šport 23.00 SOVA:
sledi Red in zakonitost, 10/21 23.50 Večni sanjač, 14/25 00.20 Prospero's books, ang.nizoz.film
SLOVENIJA 2
10.00 Paul Henry in plesna šola
kazina 11.30 Mostovi 12.00 Slovenski utrinki 12.30 Igrani film 16.35 Zgodovinska kitajska
mesta, 2/13 17.55 Športna sobota 19.30 V območju somraka 20.00 Priča, amer. film 21.55 10.000 obratov 22.25 Sobotna noč
08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 12.00
13.00 13.30 14.00 15.00 16.30 17.00 17.30 18.30 19.30 20.00
22.00 23.30
00.30 02.00
09.30 10.30 10.35
11.35 12.05 18.55 19.00
19.35 20.00 20.05 20.30
21.30
23.00 23.05 23.10 23.15
Mož pajek, risana serija Junak akcije, mlad. serija Zvezdne steze, ris. serija Kje je Wally, risana serija Max Glick, mlad. serija Heidi, 2. del Nove Supermanove dogodivščine, naniz. Grand prix magazin Obraz tedna, pon. Highlander, pon. naniz. Greh nedolžnosti, film Argument, pon, Imamo jih radi Beverly Hills 90210, pon. Melrose Plače, pon. nad. 24 ur
Miss Slovenije, neposredni prenos izbora Ljubezenske prevare, film Teksaški mož postave, naniz.
Pobeg iz Irana, film 24 ur, pon.
OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. EPP/Vabimo k ogledu ODDAJA O ŽIVALIH -PTICE V KLETKAH CLARENCE, film Videostrani NAJ SPOT DNEVA Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA
EPP/VABIMO K OGLEDU 517. VTV MAGAZIN DAVOR RADOLFI IN SKUPINA RITMO LOCO DVOJNA OSTRINA, film, pon.
HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI DO 24.00
NEDELJA,
29. septembra
SLOVENIJA 1
09.05 Delfi in prijatelji, 14/26 09.30 Sredi galaksije zavij levo 10.00 Balerina, 3/4 11.00 Vsi smo ena družina 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Zborovska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.35 Karaoke, pon. 14.35 Nedeljska reportaža 15.05 Dlan v dlani 15.20 Ko gozd oživi, špan. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Zavrtimo stare kolute 17.40 Po domače 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.10 Očetje in sinovi 22.00 Včeraj, danes, jutri 22.10 TV dnevnik 3 22.20 Športni pregled
SLOVENIJA 2
09.00 Kralj bistrih voda, ang. film
10.45 Videošpon
11.15 TOK TOK
12.00 4 x 4, oddaja o ljudeh in
živalih 12.30 10.000 obratov 13.00 SOVA, pon. sledi Red in zakonitost, 9/21 13.50 Noč Legvana, amer. film 15.50 Športna nedelja: Mlad. evr.
prvenstvo v atletiki, rep.' 16.10 Zadnja preizkušnja, franc. film
17.45 SP v malem maratonu, posn. iz R de Mallorce 18.30 Kolesarska dirka po
Španiji, posn. iz Vuelte 19.25 Včeraj, danes, jutri 19.30 V območju somraka 20.00 Don Kihot, 2/5 20.55 Umetniki in modeli, am. film 22.45 Novice iz sveta razvedrila
II«
08.00 08.30 09.30
10.00 10.30 11.30
12.00 13.00 13.30 16.00 17.00 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 01.00
08.15 08.40 09.40 10.05
10.30 10.50
11.40
12.10 12.15 12.45
13.15 14.15
15.15
16.15
17.15 18.45
19.15 19.20
Pink Panter, risanka Spidi in Gogi show Prigode Ani in Nejčka Krpice, risana serija Peter Pan, risana serija Edera, naniz. Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja Razprtije, naniz. Avtodrom, pon. ITC: Mugello, prenos Teksaški mož postave, pon. Neresnična zgodba,film Ljubezan na Donavi, nad. 24 ur
FX - umor s trikom, film Na sever, nad. Projekt X, film 24 ur, pon.
MLADI UPI
OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon.
516.	VTV MAGAZIN, pon. GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO ŠPORTNI TOREK, pon. KOLESARSKA TRANS-VERZALA
GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO EPP
517.	VTV MAGAZIN, pon. GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO MOČNEJŠI OD USODE DAVOR RADOLFI IN SKUPINA RITMO LOCO KAKO SPREJETI DRUGAČNOST?
ODDAJA O ŽIVALIH -PTICE V KELTKAH CLARENCE, film MEDN. POLETNA ŠOLA SAKSOFONA HOROSKOP
VIDEOSTRANI do 24.00
PONEDELJEK,
30. septembra
SLOVENIJA
10.45	Aneta, 4/6
11.10	Umetniki in modeli, amer. film
13.00	Poročila
13.05	Novice iz sveta razvedrila
13.45	Utrip
14.00	Zrcalo tedna
14.10	Za tv kamero
14.30	Forum
14.50	Nedeljska reportaža
15.20	Očetje in sinovi
16.20	Dober dan, Koroška
17.00	TV dnevniki
17.10	Radovedni Taček
17.25	Lov na znamko, 4/4
18.00	Po Sloveniji
18.30	Delničarji, 4/10
18.40	Risanka
18.50	Lingo, tv igrica
19.20	Žrebanje3x3
19.30	TV dnevnik 2
20.00	V žarišču
20.25	TV konferenca
21.25	Roka ročka
22.20	Včeraj, danes, jutri
22.30	TV dnevnik 3
22.50	Šport
23.00	Sova:
sledi	Red in zakonitost, 11/21
23.50	Noro zaljubljena, 8/25
SLOVENIJA 2
11.50	Učimo se tujih jezikov,
angleščina
12.20	Christy, 21/21
13.05	Zakladnica Slovenije
14.05	Sobotna noč, pon.
16.05	Športni pregled
16.50	VVildbach, 5/13
17.45	SOVA, pon.
sledi	Red in zakonitost, 10/21
18.30	Sedma steza
19.00	Noro zaljubljena, 8/25
19.25	Včeraj, danes, jutri
19.30	V območju somraka, 29/61
20.00	Wojeck, kanadska drama
21.25	Osmi dan
21.55	Turistična oddaja
22.25	Svet poroča
22.55	Brane Rončel izza odra
10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00
15.00 15.30 16.00 16.30 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00
22.00 23.00 00.00 01.00 01.30
Santa Barbara, nad. Spidi in Gogi show, pon. POP kviz, pon. Imamo jih radi, pon. Razprtije, pon. naniz. Ljubezen na Donavi, pon. nad.
Max Glick, pon. POP 30 Mulci!, naniz. Santa Barbara, nad. Obalna straža,naniz. POP kviz Cosby, naniz. 24 ur
Vrnitev v plavo laguno, film
Športna scena Brisco County mL, naniz. Sedma sila, naniz. 24 ur, pon. POP 30, pon.
09.00	DOBRO JUTRO, informa-	09.30
	tivno-razvedrilna oddaja	
09.45	EPP Vabimo k ogledu	10.30
09.50	517. VTV MAGAZIN, pon.	10.35
12.00	Videostrani	12.00
18.55	NAJ SPOT DNEVA	18.55
19.00	REGIONALNE NOVICE	19.00
19.05	Otroški program:	
	RISANKE	19.30
19.30	TV IZLOŽBA	19.40
20.00	EPP /VABIMO K OGLE-	20.00
	DU	
20.05	SAMOMOR - ZAKAJ ?	20.05
	pogovor v studiu	
21.05	REGIONALNE NOVICE	
21.10	NAJ SPOT	20.25
22.10	GOST ODDAJE DOBRO	20.45
	JUTRO	21.10
22.40	HOROSKOP	21.15
22.45	TV IZLOŽBA	21.20
22.50	VIDEOSTRANI do 24.00	21.25
TOREK, 1. oktobra
SLOVENIJA 1
10.50 Otroški program 11.20 Kralj bistrih voda, ang. film 13.00 Poročila 13.05 Lingo
13.50 Vsi smo ena družina 14.20 Obzorja duha 14.50 VVojeck, kanad. drama 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Sredi galaksije zavij levo 18.00 Po Sloveniji 18.30 Svetovalne oddaka 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.30 TV dnevnik 2 20.00 V žarišču 20.30 Dokumentarna oddaja 21.20 Prijateljice iz hiše žalosti, 1/4
22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 22.55 Poslovna borza 23.10 Sova
sledi Splošne poizvedbe, 5/14 00.40 Davov svet, 10/25
SLOVENIJA 2
11.20 Osmi dan 11.50 V žarišču 12.15 Svet geologije 13.05 Alpe jadran 13.35 Glasbena oddaja 15.20 Zoom
16.20 Pustolovščine in odkritja, 9/26
16.55 Dr. Ouinnova, 16/18 17.40 SOVA, pon. sledi Red in zakonitost, 11/21 18.30 Izobraževalna oddaja 19.00 Davov svet, 10/25 19.30 V območju somraka, 30/61
20.00 VVildbach, 6/13 20.50 Studio city 22.00 Obiski 22.50 Somrak stoletja
10.00 11.00
12.00 12.30
13.00 13.30 14.30 15.30 16.00 16.30 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00
22.00 22.30
23.00 00.00 01.00 01.30
Santa Barbara, nad. Sedma sila, pon. nanizanke POP kviz, pon. Prigode Ani in Nejčka Krpice, pon. Kuhajmo skupaj, pon. Športna scena, pon. Acapulco H.E.A.T., naniz. POP 30 Mulci!, naniz. Santa Barbara, nad. Obalna straža, naniz. POP kviz Cosby, naniz. 24 ur
Chicago Hope, naniz. Newyorška policija, naniz.
M.A.S.H., naniz. Avtodrom, oddaja o avtomobilizmu Sedma sila, naniz. Mož postave, naniz. 24 ur, pon. POP 30, pon.
SAMOMOR - ZAKAJ ? pogovor v studiu, pon. EPP/Vabimo k ogledu NAJ SPOT, pon. Videostrani NAJ SPOT DNEVA MINI 5, otroška glasbena lestvica TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU
518. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
ŠPORTNI TOREK ŠPORTNI GOST HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00
SREDA, 2. oktobra
SLOVENIJA 1
09.30 Karaoke 10.30 Otroški program 10.50 Roka ročka 11.40 National geographic, 13/20
12.30 Zborovska oddaja
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče
13.35 Zgodbe iz školjke
14.45 Dlan v dlani
15.00 TV konferenca
16.20 Ljudje in zemlja
17.00 TV dnevniki
17.10 Otroški program
18.00 Po Sloveniji
18.30 Svetovalna oddaja
18.40 Risanka
18.50 Kolo sreče, tv igrica
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.00 V žarišču
20.30 Zero Kelvin, švedski film
22.40 TV dnevnik 3
23.00 Šport
23.10 Sova:
sledi Red in zakonitost, 12/21 00.00 Skrajnosti, 4/7
SLOVENIJA 2
09.15	Poslovna borza
09.25	Izobraževalna oddaja
09.55	V žarišču
10.20	Obiski
11.10	Somrak stoletja
12.50	Ko gozd oživi, španski film
14.30	Turistična oddaja
15.00	Studio city
16.10	Skrivnostna znamenja
17.00	Splošne poizvedbe, 5/14
18.30	Rokomet KF za SP:
SLOVENIJA-AVSTRIJA
19.00	Skrajnosti, 4/7
19.30	V območju somraka
20.00	EV. liga v košarki: SMELT OLIMPIJA-BARCELONA
22.00	Made in Slovenia
22.50	Lizistrata, posnetek opere
00.30	Videoring
10.00 11.00
12.00 12.30 13.00 13.30
14.30 15.30 16.00 16.30 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 22.00 22.30 23.30 00.30 01.30 02.00
09.00
09.45 10.05 10.10 10.30 12.00 18.55 19.00 19.05
19.30 19.40 20.00 20.05
21.05 22.05
22.35 22.40 22.45 22.50
Santa Barbara, nad. Sedma sila, pon. nanizanke POP kviz, pon. M.A.S.H., pon. nanizanke ITC magazin Newyorška policija, pon. nanizanke
Chicago Hope, pon. naniz. POP 30 Mulci!, naniz. Santa Barbara, nad. Obalna straža, naniz. POP kviz Cosby, naniz. 24 ur
Biti ali ne biti, film M.A.S.H., naniz. Obraz tedna Sedma sila, naniz. Mož pravice, naniz. 24 ur, pon. POP 30, pon.
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 518.VTV MAGAZIN, pon. EPP/Vabimo k ogledu ŠPORTNI TOREK, pon. ŠPORTNI GOST Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU ANNE IZ GREENA GABLESA, 1. del nadaljevanke VIDEO TOP - ročk glasba GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in rač. prelom: STUDIO MREŽA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek._
OBČINA ŠOŠTANJ
Trg svobode 12, 3325 ŠOŠTANJ
Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS št. 18/74 in 34/88) objavljamo
JAVNI RAZPIS
za oddajo poslovnih prostorov v najem v pritličju objekta Koroška 2, Šoštanj.
Lokal zajema dva prostora:
-	poslovni prostor	4,30mx3,40m = 14,62mz
-	priročno skladišče 1,84m x 2,65m + 1,60m x 0,80m - 6,15nf
SKUPAJ 20,77 m
Izhodiščna najemnina za poslovni prostor - lokal znaša 10 DEM/m2 in se bo obračunavala mesečno po srednjem tečaju Banke Slovenije.
Poslovni prostor je namenjen za mirno dejavnost in se oddaja za nedoločen čas.
Interesenti naj dostavijo pisne vloge v roku 8 dni od objave razpisa na naslov: Občina Šoštanj, Trg svobode 12,3325 Šoštanj.
Vloga naj vsebuje dejavnost najemnika ter ponujeno ceno za m2 najemnine. Vlogi naj bo priloženo tudi dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti.
0 izbiri najemnika bo na predlog komisije odločal župan. Vsi interesenti, ki bodo oddali vloge pravočasno, bodo o izbiri pisno obveščeni.
OBČINA ŠOŠTANJ
26. septembra 1996	TO IN ONO	NAŠ vas 21
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d.o.o.
Ulica Iva Lola Ribarja 18 3325 ŠOŠTANJ
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo buldožerja goseničarja Caterpillar D9H, letnik 1979. Izklicna cena stroja znaša 8.600.000,00 SIT. Javna dražba bo 1. oktobra ob 9. uri v prostorih Termoelektrarne Šoštanj, Ulica Iva Lola Ribarja 18. Ponudniki morajo vplačati 1 uro pred pričetkom dražbe varščino v znesku 860.000,00 SIT na blagajni Termoelektrarne Šoštanj.
Dokaz o plačilu varščine morajo ponudniki predložiti pred pričetkom dražbe.
Ponudnik, ki na dražbi uspe, mora plačati dražbeno ceno v roku 8 dni po podpisu pogodbe, sicer se zaračunajo zakonite zamudne obresti.
V primeru, da uspeli ponudnik ne podpiše pogodbe v roku 3 dni po predložitvi pogodbe ali ne plača kupnine v roku 8 dni po podpisu pogodbe, varščina zapade. Varščina se vračuna v kupnino. Neuspelim ponudnikom se varščina vrne takoj po opravljeni javni dražbi. Vse stroške v zvezi s pogodbo plača kupec. Ogled stroja je možen dne, 30. septembra, od 8. do 10. ure v komerciali Termoelektrarne Šoštanj. Vse ostale podrobnejše informacije v zvezi z javno dražbo lahko interesenti dobijo v komercialni službi Termoelektrarne Šoštanj, telefon 063/852-115.
DOLINA z.o.o.
INTEGRALNA PRIDELAVA - OKOLJU PRIJAZEN NAČIN
NAMIZNIH JABOLK
različnih sort (elstar, gala, jonagold, zlati
delišes, gloster, idared, melros) Cena: UGODNO	a
- že od 49,00 SIT/kg. Možnost plačila na 2 čeka!
Pri gotovinskem nakupu nad 5.000 SIT 5% POPUST
POZOR: MENJAMO uporabne standardne zaboje jabolk za 1 kg jabolk (menjava: 1 zaboj = 1 kg jabolk)
Prodaja Delovna enota TURN vsak dan (razen nedelj in praznikov) od 8.00 do 17.00 h Podrobnejše informacije: tel. 856-574 ali 883-005.
VUUDNO VABUENI!
LASTNIH
SAVINJSKA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA d.d. ŽALEC
CERTIRKAT DELNICA DENAR
Obveščamo vas, da odkupujemo oz. posredujemo pri prodaji delnic, ki ste jih pridobili v javni prodaji z vložitvijo lastninskega certifikata v naslednja podjetja:
CETIS Celje ETOL Celje ISTRABENZ Koper KRKA Novo mesto PETROL Ljubljana PIVOVARNA Laško PIVOVARNA UNION Ljubljana
POTROŠNIK Celje RADENSKA Radenci
GEA tovarna olja SI. Bistrica DROGA Portorož HELIOS Domžale KOLINSKA Ljubljana KOVINOTEHNA Celje LEK Ljubljana MERCATOR Ljubljana PINUS Rače
TOVARNA SLADKORJA
Ormož
in druge...
S tem Vam omogočamo, da vaša delnica postane denar.
Smo člani Ljubljanske borze d.d. Ljubljana in član KDD d.d. Ljubljana.
Dodatne informacije lahko pridobite na tel. št. 715-572 in 715-573 ter na okencih Hmezad banke, d.d. Žalec, na sedežu in njenih agencijah, oz. na tel. št. 715-602.
Priporočamo se za obisk na sedežu naše družbe v 1. nadstropju poslovne stavbe na Savinjski c. 21 (nasproti Banke Celje, eksp. Žalec, nad bistrojem Tanja, vhod zadaj).
D.E. TURN
(pri Velenju) Tel. 063/856-574
Čuda narave
Kaj vse pridnim pridelovalcem in obdelovalcem vrtnin in vrtov prinese jesen! Ne le obilo plodov, marsikomu narava dokaže, da je za šale. In se poigra z njo. To se je zgodilo tudi Marjanu Klakočeiju, ki je pred petorčkom v Velenju, kjer živi, iz svojega semena vzgojil okusen paradižnik. Na steblu ene od rastlin pa je zrasla tudi tale račka. Res da ni gagala, zanimiva je pa vseeno.
bš, foto: VOS
Lesna goba velikanka
Pri Ivanu Goltniku, po domače pri Napotniku, v Šmihelu nad Mozirjem je v mogočno lipo pred stanovanjsko hišo kakšno leto nazaj udarila strela. Drevo, precej poškodovano, si je od poškodbe sicer opomoglo, vendar pa je del debla napadla gniloba. Letošnjo pomlad so na zagnitem delu pognale tri lesne gobe. To ne bi bilo nič neobičajnega, če ne bi bile vse tri zelo velike, ena pa celo precej večja od moškega klobuka s krajniki. Najbrž bi v deželi težko našel večjo, gotovo pa ne tako lepe. Gospodar Ivan je žal najavil, da bo lipa morala "za drva", dokler je les še dober, glavni vzrok pa je nevarnost, da se drevo ne zruši na bližnja ostrešja ali na ljudi. Tako rekordna drevesna goba ne bo dosegla dimenzij, ki bi mogoče pomenile svojstven rekord.
Tekst in slika: Jože Miklavc
MIZARSTVO POLOVŠAK
SK0RN0 I a, 3325 ŠOŠTANJ, Tel.: 063/882-868, M; 0609 622-446
UNIKATNI PARKETI MIZARSKA DELA PO NAROČILU
(NOTRANJA OPREMA, OBNOVA OKEN) ŠOLSKA OPREMA (STOLI IN MIZE) ORTOPEDSKI COKLI PISARNIŠKI IN DELOVNI STOLI ŠPORTNI IZDELKI (JUMPER)
VSEM OBČANOM OBČINE ŠOŠTANJ ISKRENO ČESTITAMO!
Ob 50-letnici organiziranega ribištva v Velenju usem ribičem in njihovim privržencem čestitamo.
v
Želimo, da bi tudi naprej tako skrbno delali na vzreji in varstvu rib kot so doslej.
Izuršilni odbor Ribiške družine Velenje
22 KAK vas
OBVEŠČEVALEC
26. septembra 1996
DEŽURSTVA
GIBANJE PREBIVALSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki:
Četrtek, 26. septembra - dnevni dežurni dr. D.Vrabič, nočni dr. Slavič in dr.Rus Petek, 27. septembra - dnevni dežurni dr. Mijin nočni dr. O.Renko in dr. Kozorog
Soboto, 28. septembra in nedeljo 29. septembra - dežurni dr.
Friškovec in dr. Kozorog
Ponedeljek, 30. septembra -dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dr. Mijin in dr. Grošelj Zobozdravstvo:
Nedeljo, 29. septembra - dr. Eta Rogan v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 27. septembra do 4. oktobra -Tomo VVankmiiller, dr.vet.med.,mobitel: 0609/633-676.
Upravna enota Velenje
Poroke: Franc Hriberšek, Škale št. 76 in Julijana Bajde, Velenje, Jenkova c.št. 15; Cvetko Burič, Velenje, Šalek št. 104 in Darja Krnc, Velenje, Šalek št. 104; Anton Urbane, Bele vode št. 29 in Martina Vačun, Bele vode št. 29; Mirko Čretnik, Velenje, Stantetova ul.št. 11 in Polonca Lukman, Velenje, Stantetova ul.št. 11; Bojan Brcar, Velenje, Cankarjeva c.št. 1/c in Marija Obu, Podkraj pri Velenju št. 37; Andrej Kosi, Velenje, Koželjskega ul.št. 3 in Metka Goršek, Bevče št. 28.
Smrti: Jožef Pirmanšek, roj. 1919, Velenje, Pokopališka c.št. 8; Anton Prassnitz, roj. 1922, Rdeči breg št. 64; Ludmila Selič, roj. 1912,
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8, 3320 VELENJE TELEFON.: 063/858-226, MOBITEL.: 0609 636-939
-	POSTAVITEV MRLIŠKEGA ODRA NA DOMU
-	NABAVA CVETJA
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
ZAHVALA
Bolečina se da skriti,
tudi solze ni težko zatajiti,
le dragega moža, očeta ter omeka nam ne more nihče več vrniti.
Ob smrti dobrega moža, očeta in omeka
JOŽETA PIRMANŠKA
iz Pokopališke 8 12.12.1919 -13. 9.1996
Iskrena hvala vsem, ki ste ob njegovi žari položili cvetje, sveče in darovali za sveto mašo. Hvala častni straži, govorniku, pevcem, upokojencem in gospodu župniku. Posebej se zahvaljujemo osebju Intenzivne nege Bolnišnice Topolšica.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI!
Srce Tvoje več ne bije,
bolečin več ne trpiš,
nam pa žalost srce trga,
solza lije iz oči, dom je prazen in otožen
ker Te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta
LEOPOLDA FRIŠKOVCA
16.11.1914 - 16. 9.1996 rudarja v upokoju iz Lokovice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja družini Friškovec iz Škal, družini Sešel iz
Velenja, dr. Lazarju in patronažni sestri Dragici. Iskrena hvala gospodu govorniku za poslovilne besede, pevcem, godbi, častni straži, gospodu kaplanu za opravljen obred, gospodu Golavšku za odigrano Tišino in praporščakom za zadnji pozdrav.
Žalujoča: Hči Marija z možem Francem, vnuka Dani in Bernarda.
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama,
prababica
MILKA SELIČ
30. 8.1912 - 17.9.1996
Hvala vsem, ki ste ji ob bolezni kakorkoli pomagali. Iskrena hvala vsem vam, ki ste ji ob slovesu izrazili spoštovanje, ji darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni.
Hrastovec št. 25; Sonja Ivanka Mandl, roj. 1914, Bočna št. 43.
Upravna enota Žalec
Poroke: Dušan Lazar, Šmatevž in Nada Druškovič, Brode; Boštjan Brišnik, Gomilsko in Simonca Grobelnik, Mozirje; Damjan Privošnik, Drešinja vas in Nataša Gorišek, Žalec. Smrti: Danijel Zupane, star 57 let, upokojenec, Polzela št. 175/a; Janez Vinarnik, star 91 let, upokojenec, Žalec, Šlandrov trg; Franc Kokot, star 68 let, upokojenec, Šempeter v Savinjski dolini 35/b.
Upravna enota Mozirje
Poroke: Lovro Vodušek, Gornji Grad, Novo naselje 1 in Franja Grčar, Gornji Grad, Novo naselje 1; Boris Ermenc, Radmirje 82 in Marija Jurjevec, Juvanje 1.
Smrti: Sonja Mandl, 1914, Bočna 43.
...KINO.
DOM KULTURE VELENJE
Sobota, 28.9. ob 23. uri Nedelja, 29.9. ob 18. in 20. uri TOISTER - pustolovski spek-takel
Režija: Jan De Bont (Hitrost) Vloge: Helen Hunt, Bili Paxton, Jami Gertz, Cary Elvves Skupina znanstvenikov - lovcev na nevihte se podi iz mesta v mesto, zasleduje največje tornade in ugotavlja, ali se bodo spustili na tla in uničili vse pod seboj. Vodja take odprave je Jo Harding, ki zasleduje največji tornado na svetu - Tvvsiter, ob tem pa vodi konkurenco, skupino veliko bolje opremljenih lovcev, a z veliko manj občutka za pravi trenutek in položaj divjanja neviht. Ti ljudje tvegajo življenje za to, da bi prišli v njegovo osrčje in da bi vanj spravili majhne kroglice, ki bi najavile prihodnja divjanja in tako pripravile ljudi na uničujoč čudež narave.
Jo se po naključu pridruži še bivši mož, ki najprej želi samo, da podpiše ločitvene obrazce, kasneje pa se ne more upreti skušnjavi, da bi se še zadnjič zapodil za največjim, za Tvvisterjem.
Film z neverjetnimi prizori, specialnimi efekti in simpatično zgodbo.
Ponedeljek, 30.9. ob 20. uri HIŠA DUHOV - melodrama Režija: Bille August Vloge: Meryl Streep, Jeremy Irons, Antonio Banderas, Wynona Ryder Dolžina: 138 minut Nasilje, izprijenost in oblastoželjnost usodno zaznamujejo vzpone in padce ugledne južnoameriške družine. Njena kronika je pretresljiva zgodba o krutem in neizprosnem odnosu tiranskega veleposestnika do njegove nežne žene in trmoglave hčerke, ki se ji odreče, ker se je zaljubila v hlapčevega sina.
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 29.9. ob 16. uri TVVISTER - pustolovski spek-takel
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Ponedeljek, 30.9. ob 20. uri TVVISTER - pustolovski spek-takel
Naslednji filmi: Misija nemogoče, Golo mesto, Skrivnost jezera Loch Nessa, Trenutki odločitve, Alcatraz,... Rezervacije vstopnic: vsak delovnik samo na št. 856-384 od 8. do 14. ure!
It AIII0 TELEIJE.
ČETRTEK, 26.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvet; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža - skupna odaja lokalnih radijskih postaj Slovenije; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 27.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Zanimivosti z Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 28. SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 29.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 30. SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila;6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00107,8 Avtomoto her-cov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 1. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 2. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje;
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
V tednu od 16. septembra do 22. septembra 1996 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 19.9. AMP Veliki vrh 140 mikro-g/m3
MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 16. septembra do 22. septembra 1996
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA O.
[■16. 9. D17. 9. me. 9. M19. 9. 1320- 9. D21.9. »22. 9.|
Golf Rabbit
Posebna kreditna ponudba do konca oktobra!
lil IIII l J IH
Volkswagen -/// ko veš, kaj imaš.
ugoden nakup tudi na PORSCHE LEASING ali kredit
Avtocenter Meh d.o.o.
Koroška 7d 3320 Velenje
Telefon: 063/ 852 955 in 856 824 fax: 063/ 85 28 84
MALI OGLASI
NUDIMO ZIDARSTVO, FASA-DERSTVO. Telefon 885-144.
TROSED IN DVA FOTELJA PRODAM, dobro ohrnanjena, zelo ugodno. Telefon 863-602.
STE ŽE VLOŽILI CERTIFIKAT?
Zanj dobite delnice in nagrado: mlinček, likalnik, radio. Telefon 062-631-164 po 16. uri.
NOVO ATRIJSKO HIŠO NA ATRAKTIVNI LOKACIJI v Velenju in gradbeno parcelo 2000 m2 prodam. Telefon 063-851-326. V CENTRU VELENJA prodam dvosobno stanovanje. Telefon 850-183 zvečer po 19. uri.
SLOVENSKA KNJIGA LJUBLJANA zaposli več komercialistov za trženje reklam, oglasnega prostora in poslovnega programa - prodaja po podjetjih. Telefon 063-856-169.
R-9 TL letnik 83, reg. do 8.97, prodam za 2300 DEM. Telefon 864-202.
DVE KOZI ZA NADAUNO REJO
ugodno prodam. Telefon 885-061 zvečer.
TELIČKA težkega 120 kg, sivčka, prodam. Telefon 893-280. KUPIM RABLJEN FAX-TELEFON,
brezhiben, po zmerni ceni. Telefon 851-804.
HIŠOVLAZAH prodam za 100.000 DEM. Telefon 858-574. MIKSER - ŠROTER proda. Cena po dogovoru. Telefon 856-715. POLOVICO PRAŠIČA, 150 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. Telefon 851-906. SKORAJ NERABLJEN kombiniran štedilnik in manjšo peč na trdo gorivo, prodam. Telefon 857-680 po 19. uri.
RABLJENE KUHINJSKE ELEMENTE in pomivalni stroj prodam. Telefon 861-161.
PUJSKE TEŽKE do 20 kg prodam po 6000 sit/kom. Telefon 885-056. DOMAČA NEŠKROPLJENA JABOLKA za ozimnico po 20 in prešanje po 10 sit, prodam. Telefon 885-734.
reklam in poslovnega programa. Telefon 063-856-169.
IŠČEMO SVETOVALCE ZA
dodatno pokojninsko zavarovanje. Možna redna zaposlitev. Pogoj srednja izobrazba. Telefon 852-824.
PREVOZI POTNIKOV ZA BIH!
Telefon 863-516 Zahirovič.
ODDAM - PODARIM dve peči na trda goriva in dva štedilnika plin -elektrika. Za prevoz poskrbite sami. Telefon 881-071. STANOVANJE V STANOVANJSKI HIŠI ODDAM. Telefon 855-631.
MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE
obvešča, da bo v nedeljo dne 29.9. prodajala mlade kokoši nasnice rjave in grahaste stare 6 mesecev, ki so cepljene od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202.
MAČEHICE prodam. Telefon 893-071.
TRAKTOR HANOMAG 23 KM,
zapravljivček obnovljen in paruč za obnovit, prikolico za prevoz konjev in brejo kobilo, prodam. Telefon 850-918.
KUPIM MOTOR ZA W TRANSPORTER 2000, zračno hlajenje. Telefon 863-516. JABOLKA ZA OZIMNICO zelo ugodno prodam in za jabolčnik po 10 sit. Telefon 885-396. 400 litrsko kad prodam. Telefon 882-220.
ZAPOSLIMO KOMERCIALISTA ZA TRŽENJE oglasnega prostora,
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
ANTONA BRINOVŠKA
iz Andraža 5. 6.1918 - 13. 9.1996
se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče, poslovilne besede in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
VESNI VSLOVO
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate!
Sodelavci Bolnišnice Topolšica Te bomo ohranili v najlepšem spominu!
ZAHVALA
ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
ADAMA VOVKA
25. 5.1931 - 7. 9.1996
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sostanovalcem za izrečena ustna in prejeta pisna sožalja, darovano cvetje ter množično udeležbo na njegovi
zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani.
Žalujoči: žena Milka, sinova Branko in Milan z družinama ter ostalo sorodstvo.
ZAPOSLIMO KV PEKE IN KOMERCIALISTE za prodajo z avtom. Pekarna JAKA, telefon 0609-632-431.
NOVI DOM, Trg mladosti 6, Velenje, Agencija za promet nepremičnin. Tel/fax 063-856-899 g. Vrabič.
ZELJE ZA KISANJE PRODAMO, po
želji tudi zribamo. Telefon 857-219. HIDRAVLIČNO STISKALNICO, hrastove sode, kotel za žganje prodam. Telefon 882-434. GRLICE, bele, čarovniške, prodam. Telefon 855-312. HRASTOV LAMELNI PARKET, ugodno prodam. Telefon 893-157. KUPIM STANOVANJE v Velenju. Telefon 857-825. SPREJMEM DELO ČISTILKE. Naslov v uredništvu. V CENTRU VELENJA menjam 4 sobno stanova.91 m21, nadst. za dve manjši. Telefon 852-731. FORD MONDEO 20 GHIJA, letnik 93 in Ford Fiesta 1,4 CL X, letnik 90 prodam. Telefon 063-861-328 ali mobitel 0609-624-280. ODDAMO POSLOVNI PROSTOR V
CENTRU VELENJA, 15 DEM/m2. Telefon 859-074 po 15. uri. KRAVO, simentalko, brejo 4 mesece, prodam. Telefon 885-192. TRODELNO OMARO ZA SPALNICO, ugodno prodam. Telefon 851-049. ZAMRZOVALNO OMARO, 2401, prodam. Telefon 882-672. TELIČKO SIMENTALKO težko 400 kg prodam. Telefon 888-223. ZASTAV0101, letnik 1987, prevoženih 65.000 km, ugodno prodam. Telefon dopoldan 853-321 interna 391, popoldan 855-064. NUDIM POMOČ PRI UČENJU matemetike, kemije za osnovno šolo in I. letnik srednje šole. Telefon 858-041.
IŠČEM ZIDARJA za hišno adaptacijo v Mozirju. Telefon 063-858-321.
Telefon 063-879-1271. PURANJI GNOJ PRODAMO. Telefon 885-550. MOTOKULTIVATOR GORENJE MUTA in rotacijski plug prodam. Telefon 894-525. KARTO ZA PREMOG PRODAM. Telefon 831-673.
ZA PRIDNE DOBER ZASLUŽEK.
Če imate čas in avto pokličite. Prednost imajo ženske. Telefon 066-272-111 ali 0602-43-857.
V TOPOLŠICI ODDAM V NAJEM
opremljeno in vpeljano trgovino. Ostalo po dogovoru. Telefon 892-150.
NOVO TROSOBNO STANOVANJE,
še ne vseljeno, prodam. Telefon 882-063 ali 855-616.
POSODIM D01000 DEM.
Garancija čeki. Telefon 0609-637-322.
ODDAMO POSLOVNI PROSTOR V CENTRU VELENJA, 50 m2,15
DEM/m2, telefon. Tel. 852-376 po 15. uri 859-074.
V MOZIRJU PRODAM GRADBENO PARCELO. Telefon 832-756. RISALNO DESKO A-0 format, paralelogram, ugodno prodam.
J
ANDRAGOŠKI ZAVOD
j
i VELENJE ;
Organiziramo 20-umi tečaj za
snemalce z videokamero "VIDEODELAVNICO" s pričetkom 10.oktobra 1996 ob 16. uri na Ljudski univerzi Velenje, Titov trg 2.
Informacije in prijave od 8. do 12. ure. Telefon: 063/854-539!.
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO TEL.: 0631720 - 003,720 - 660,720 - 662
Brez Tebe spravljamo to jesen sadove za zimo. Spravljamo jih, da brez Tebe to zimo preživimo,..
(T- Kuntner)
ZAHVALA
izgubili smo dragega moža, očeta, brata, prijatelja
FERDA KRAJNCA
22. 3.1946-14.9.1996
s Paškega Konjaka
V nesreči spoznaš človeka. Hvala vsem za pomoč v težkih trenutkih!
VSI NJEGOVI!
Ni smrt tisto kar nas loči,
in življenje ni, kar dniži nas; So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Tvoje poštenje in dobro srce sta naš vzor in lep spomin na Te!
ZADNJI POZDRAV SOSEDU, PRIJATELJU
FERDU KRAJNCU
s Paškega Kozjaka ZBOGOM!
DRAGO, OLGA, VID
TINU V SPOMIN
1.10.1996 bo minilo leto žalosti.
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu posvetite trenutek spomina, prinašate cvetje in prižigate svečke.
Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Ne mine ura, dan in noč, med nami vedno si navzoč.
Nihče ne ve, kako zelo boli,
ko tebe ljubi mož in dragi ati
več med nami ni
Tvoji: Žena Katja ter otroka Anja in Gregi.
Velenje - prijazno in moderno mesto priložnosti je praznovalo
?<J ":jJ h I j y Mri Ii i j y [j.ry iy k.l u y<)>\ 't hi prihv
V petek, na 37. rojstni dan Mestne občine Velenje, se mesto ni kopalo v sončnih žarkih. Vseeno je bilo že dopoldne čutiti praznično vzdušje, ki se je čez dan, kljub vedno bolj pogostim dežnim pozdravom z neba, še stopnjevalo. Popoldne v mestu že dolgo ni bilo tako živahno, večer pa ne tako slovesen in na koncu še obsijan s-prazničnim ognjemetom.
Letošnja osrednja prireditev ob prazniku Mestne občine Velenje, Svečana seja sveta v Domu Kulture v Velenju, je bila res slovesna. Predvsem pa lepa, prijetna. Za to je že uvodoma poskrbel slavnostni govornik Drago Martinšek, predsednik Sveta MO Velenje. Njegove misli so bile tako drugačne od tistih, ki smo jih bili dosedaj vajeni na proslavah, poleg tega domiselno podkrepljene z diapozitivi.
Takole je nagovoril povabljene v dvorani: "Mesto Velenje je danes staro 37 let. V primerjavi z vitalnim človekom je to samo nekoliko več kot rosna mladost, povprečno pa blizu zlate sredine življenja. Pri teh letih se človek že ustali in si ustvari normalne pogoje za življenje - in tako je tudi z našim mestom: otroških bolezni tako rekoč ne pozna več, bolj ga tiščijo že one, priletnejše skrbi. Težave v križu - v hrbtenici našega mesta, rahle bolečine v glavi - pravilni ali nepravilni razsodnosti v političnih, gospodarskih in drugih odločitvah. In nenazadnje sledi na srcu in duši - kiju takšno mesto mora imeti, da bo še naprej polnokrvno in zdravo. A oči tega mesta še ne pešajo: so samosvoje, poželjive, kritične in nikoli ene ter iste. In prav to slednje je dobro; iz različnosti pogledov se napaja in uči naša uradovalna, mestotvorna in izvoljena politika..."
Potem se je z besedo in sliko spre-
ERA d.d. obogatila ponudbo Vis-a-Visa
Vrtni program; darilo ob prazniku
hodil skozi zgodovino Šaleške doline in mesta Velenje, ob koncu pa poudaril: "Velenje svojo pravo identiteto šele oblikuje. Družijo in oblikujejo nas resničnosti. Velenjčani smo morda res nekoliko zodregarski in dosledni za boljše življenje. Vse to smo: preteklost, sedanjost in prihodnost."
6 zasluženih priznanj...
V nadaljevanju svečane seje sta in župan Srečko Meh, ki si je ob tej priložnosti nadel župansko ogrlico, in predsednik sveta MO Drago Martinšek, podelila letošnje nagrade ob občinskem prazniku. Na razpis je letos prispelo precej pobud, vse so bile utemeljene, vsi dobitniki zagotovo upravičeno predlagani. Svetniki so sklenili, da podelijo štiri Plakete MO Velenje in dva Grba MO Velenje.
Prvi od dobitnikov Plaket MO Velenje Anton Seher žal iz upravičenih razlogov ni bil prisoten, priznanje pa je dobil za neprecenljiv prispevek k zgodovini kraja, saj trenutno ustvarja že drugo knjigo o zgodovini Premogovnika Velenje, že prva pa je izredno dobro strokovno delo. Za svoje delo je bil dosedaj odlikovan z več priznanji, med drugim je dobitnik Reda zaslug s srebrnimi žarki.
Plaketo MO Velenje je prejel Kari Seme, ki je vse od rosnih let predan kulturnemu dogajanju v občini. Že v osnovni šoli je bil recitator, odigral je številne gledališke vloge, te tudi režiral in pisal scenarije, na nešteto prireditvah je bil moderator ali napovedovalec... Je soorganizator vsakoletnega srečanja narodnozabavnih ansamblov na Graški gori. Zagotovo pa je nepogrešljiv v vlogi Dedka Mraza, ki jo z vesel-
jem odigra vsakega decembra že od leta 1966. Tudi Drago Seme je za svoj prispevek k kulturnemu utripu mesta dobil že nekaj priznanj, med drugimi občinsko Napotnikovo in priznanje ZKO Slovenije.
Plaketo so za svoje neutrudno in plodno delo dobili tudi vsi obrtniki Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, združeni v Območni obrtni Zbornici, Velenje. Prav v teh dneh slav-
Zlate Gallusove značke. Od ustanovitvenih članov še danes v zboru delujeta dva. Jože Oštir, v Dolini dobro poznan kot odličen in predan pevec, je zato v imenu vseh, ki so kda-jkoli peli v zboru, prejel Plaketo MO Velenje. V želji, da njihova pesem nikoli ne bi zamrla.
Najvišje priznanje, Grb MO Velenje, je prejel Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje.
Dobitniki letošnjih občinskih priznanj so si te resnično zaslužili
Era d.d. Velenje je zaključila letošnje zelo uspešno naložbeno leto z otvoritvijo še ene nove pridobitve. V petek, 20. septembra, opoldne, so namenu predali Vrtni center Era Vis-a-Vis ob Kidričevi cesti v Velenju.
Bil je to dan, ko Mestna občina Velenje praznuje občinski praznik in to je bilo darilo ERE vsem njenim prebivalcem in tudi drugim, ki bodo prihajali v Velenje od drugod.
V ERI Vis-a-Vis na so na novo uredili 230 kvadratnih metrov prodajnih površin, od tega so jih 115 kvadratnih metrov namenili Vrtnemu centru, ostalo pa razširjenemu programu Agro - prodaji
strupov in škropiv, hrani in opremi za male živali, nekaj novih kvadratnih meterov pa tudi dopolnjenemu lesnemu programu.
Na slovesnosti sta spregovorila generalni direktor ERE d.d. Gvido Omladič in župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, ki sta tudi prerezala otvoritveni trak. Dogodku so se pridružili mladi likovniki osnovne šole Miha Pintar -Toledo Velenje, ki so izdelali in na ogled postavili plakate, ki so predstavljali	pestrost
ponudbe te Erine poslovne enote. Posebna komisija je izbrala tri, ki jih bodo v ERI posebej nagradili.
mkp
ijo 20 letnico, odkar so se jim uresničile želje in so ustanovili svojo stanovsko organizacijo. Tajim vsa leta nudi tako strokovno kot stanovsko pomoč. Danes v OOZ Velenje deluje že preko 1000 obrtnikov, priznanje pa je v njihovem imenu prejela predsednica Ivanka Malus.
Moški pevski zbor Društva upokojencev Velenje je ena najvitalnejših sekcij tega društva, ki meščanom lepša in bogati jesen življenja. Mnogi med njimi radi zapojo, zato ni čudno, da se je 18 entuziastov pred 34 leti odločilo in ustanovilo ta zbor, ki vsa ta leta deluje neprekinjeno. Za njimi je ogromno nastopov, med pevci kar 12 dobitnikov
Izobraževanje otrok s posebnimi motnjami v razvoju so v Dolini pričeli izvajati že leta 1935 v Šoštanju. Usposabljanje je takrat temeljilo na razvijanju ročnih spretnosti, pozneje so k temu, za razvojem Centra, pridali še marsikaj, kar ogromno pomeni tako staršem kot otrokom, kijih tu uspešno usposabljajo za življenje. Vsa ta leta se uspešno vključujejo v vsa regijska in državna dogajanja, še najraje pa v tista v Velenju. Njihov prispevek je neprecenljiv, priznanje pa zahvala in vzpodbuda za delo vnaprej. Nagrado je prejela Helena Imperl, sedanja ravnateljica Centra.
Grb MO Velenje je prejel Šolski
center Velenje. Ta je vseskozi rasel v skladu z družbenimi potrebami in postal neizčrpen vir dobrih kadrov, od katerih se jih vedno več vrača v rodno mesto. Njihovi učni uspehi so cenjeni tako doma kot v tujini. Ko so leta 1958 začeli z izobraževanjem v Dolini, so šolo obiskovali le 103 dijaki. Potem se je CSŠ širil in danes, ko si znanje na njem nabira kar 2840 dijakov in dijakinj, kmalu pa se jim bo pridružilo še 70 študentov, postal eden največjih in najpomembnejših v Sloveniji. Nagrado je prejel ravnatelj Šolskega centra Velenje Peter Robida, ki seje v imenu vseh svojih sodelavcev zahvalil za lepo priznanje. "To je vzpodbuda za vse nas. Vliva nam voljo in zaupanje, da smo v tem okolju potrebni in vmesni. Kajti ta šola je v našem kraju in ni državna!"
Po končanem uradnem delu svečane seje so se nam s kratkim a prijetnim in kvalitetnim plesnim programom predstavile plesne skupine, ki delujejo v okviru ZKO.
S tem pa praznovanje še ni bilo zaključeno. Župan Srečko Meh je namreč ob 20.00 uri nagovoril Velenjčane na Cankarjevi ulici. Med drugim jim je dejal:
"Danes je čas in so razlogi za veselje... Želim si, da bi živeli v Mestni občini Velenje prebivalci drug z drugim, z roko v roki. Da bi ohranimi medsebojno spoštovanje in razumevanje, otrokom pa zagotovili lepo otroštvo in perspektivno prihodnost. Želim, da bi se imeli vsi možnost izobraževati, tudi na visokošolski stopnji. In da bi svojo perspektivo naši otroci našli v našem prostoru, v Šaleški dolini, v Velenju."...
Rojstni dan Mestne občine Velenje, kije 20. septembra pred 37. leti postala mesto, se je zaključil bučno. Z ognjemetom, saj meščani in meščanke niso bili navdušeni za ples v dežju, zato je glasba na Cankarjevi kmalu zamrla.
Bojana Spegel
Vrtni program Vis-a-Visa so predali namenu v petek, ko je Mestna občina Velenje slavila občinski praznik. (foto:bz)
Območna obrtna zbornica Velenje
"Ker smo..., se ne bojimo prihodnosti!"
"Sedanjost, stkana v preteklosti, je porok prihodnosti" je slogan, ki pove skorajda vse. Z njim so opremili vabila in druge priložnostno izdane publikacije člani Območne obrtne zbornice Velenje, in sicer ob letošnjem praznovanju 20-letnice organiziranega delovanja obrtnikov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Niso ga izbrali za to priložnost po naključju, ampak so z njim dovolj nazorno spregovorili o doseženih uspehih v teh letih, o pričakovanjih ter o vključevanju obrti v prostor, kjer živijo. Na svečani seji Skupščine omenjene zbornice, bila je v ponedeljek popoldan v dvorani Mestne občine Velenje, so prav tem temam namenili osrednjo pozornost.
Tako se je v svojem govoru Ivanka Malus, predsednica Skupščine velenjske obrtne zbornice opisala dosedanjo pot, seznanila udeležence svečanosti z zavidanja vrednimi dosežki obrtnikov v minulih letih. Z gotovostjo pa je med drugim zatrdila, da se prihodnosti ne bojijo, "ker gradimo svoj jutri na doseženih rezultatih, ker
znamo opravljati svoje delo, ker smo veliko dosegli." Predsednik Upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Stanislav Kramberger je v svojih besedah čestital obrtnikom občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki za dosežke in jubilej, v nadaljevanju govora pa se je dotaknil nepogrešljivih lastnosti (znanje, sposobnost, inovativnost, prodornost), s katerimi stopajo obrtniki v Evropo. Opozoril je na vrsto odprtih vprašanj, na katere so obrtniki že opozarjali, a za zdaj zaman. "Prazne predvolilne obljube naj zamenjajo konkretni dogovori, ki bodo zavezujoči v naslednjih obdobjih!"
Čestitkam se je pridružil tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Menil je, da se je Svet občine pravilno odločil, ko je namenil delček letošnjega občinskega praznika tudi drobnemu gospodarstvu, ki ob velikih sistemih v dolini postaja vse pomembnejši sestavni del nadaljnjega razvoja-
Svečana seja seveda ni mini-
la brez podelitve priznanj. Tako je Stanislav Kramberger vročil predsednici skupščine Območne obrtne zbornice
Slovenije pa sta 26 nosilcem obrtne dejavnosti podelila priznaj a obrtnikom, katerih delavnice je zbornica verifici-
x§w - r	r 'j * 1	► M-	v /r - fex,Jt
m* m / " * 1 . " r. > Ml	m*	. Ml J V ,	i f i
		Jg	f S
f mWr" t-mr- <m£* z* K '	m M ^		jjfiij!
7 /f „	[I Iti		i
/M VA.	iZ	1/. f	iJ M : r~f
|	\	jllf	1 Jt i»
"Smo trdi sogovorniki, vendar dano besedo držimo.'" so ob uspehih, pričakovanjih ter o vključevanju obrti v prostor, kjer živijo, med drugim poudarili na svečani seji Skupščine Območne
obrtne zbornice Velenje
Velenje zlato plaketo Obrtne zbornice Slovenije, priznanja velenjske zbornice pa so prejeli vsi njeni dosedanji predsedniki. Majda Može, strokovna svetovalka ter Anton Lampič, predsednik odbora za izobraževanje pri Obrtni zbornici
rala kot obratovalnice za "kaljenje" novih mojstrov v obrtni dejavnosti.
Kulturni program so ob tej priložnosti pripravili Rudarski oktet in kvartet saksofonov velenjske glasbene šole.
(tp)