297
Naši dopisi
Iz Rusije 24. avg. ::   (Konec.)   -   To leto je psev-doliberalno   časopisje   mnogo   pisalo   o „primirenjiji"   s Poljaki.   Posebno „Golos" je priobčil nekoliko člankov, v  katerih  je   položaj   poljske   narodnosti   opisan   tako, kakor da bi Poljakom ce!6 Očenaš po poljski moliti ne bilo dovoljeno.  Neresničnega in naravnost zlaganega je v ,,Golosovih" člankih mnogo ,   in   dokler  si   bodo Poljaki take  advokate   v  ruskem   časopisji   najemali,   ne bode iz vsega besedovanja o ,,primirenjiji" nič. Poljaki bi morali najprej sami biti pravični glede ruske narodnosti  in  za-se terjati samo   to,   kar jim po pravici kot narodu gre,   a  potem,   pustivši  časopisje Hincburga v nemar,   vstopiti v pogajanje naravnost z ruskim narodnim Časopisjem,   katero,   marljivo varujoč svojo narodnost, ne sega na tujo.— Tako, na priliko, Katko v v „Mosk. Vedom." štev. 208.   od  29. julija (10. avgusta) piše tako-le:  „Katoliška cerkev,   kakor  vse  druge  pri nas priznane vere, ima polno svobodo v svoji sferi. Res je sicer,   da v Rusiji je država  v tesni zvezi s pravoslavno cerkvijo;   al ,,zveza" ni „jedinakovost";   Rusija ni cerkev,  in pravoslavna cerkev ni Rusija.    Vsacemu je dozvoljeno želeti, da bi vsi državljani ene in ista države bili   tudi ene in iste vere,  al s tem še ni rečeno, da je treba to terjati;   terjati tega ni mogoče, želja ni neobhodnost, in država, ki ne želi sama sebi in svojim interesom in tadaj tudi nobeni cerkvi,   katero  je   vzela pod svojo ohrano,   škoditi,   se   ne   more   s silo   mešati v verske stvari.   Dolžnost države je varovati, ne pa zatirati svobode vesti, in pri tem gledati na to,  da bi se z vero ne zvezavalo kaj tacega, kar na eni strani nima nič obščega z vero ,   na  drugi strani pa je protivno in sovražno državi in njenim zakonom.   Ne morem si kaj, da bi pri   tej   priliki  ne  omenil davnega   spora o tem, da bi se dopustil v zahodnem kraji v službo božjo ruski jezik za Ruse, kateri so bili ob času poljskega gospod-stva odtrgani od pravoslavne vere,   pa kot ,,hlopci" so
vendar ostali po narodnosti ,,Rusi". Kakor je znano, ritualni jezik katoliške cerkve je latinski, al v dopolni-teljne dele katoliške službe Božje se dopušča narodni jezik: so molitve, kakor tudi propoved (pridiga) v narodnem jeziku. Vprašanje je bilo: je li dopustiti za katoliške Ruse raba ruskega jezika v tistih delih službe Božje, v katerih se po pravilih katoliške cerkve dopušča narodni jezik? Na to vprašanje je bil dan odgovor: „„Ne, ne, tega ni dopustiti"" od dveh strani, od poljske in od ruske. Poljski patrijoti, kateri sicer nimajo nikake pravice, vmešavati se vprašanje, v katerem jeziku hote katoliški Rusi moliti, vendar ne hote dopustiti ruskega jezika za Ruse v katoliško službo Božjo, in sicer iz političnih ozirov; oni smatrajo katoliško cerkev v Rusiji kot narodno-poljsko ustanovo ; ruski gorečneži pa ne dopuščajo ruskega jezika v katoliško službo Božjo iz strahu, da bi jim kdo katoliške cerkve ne zmešal s pravoslavno.    Oj, koliko bolj modri so Poljaki!'
Kar tukaj Katko v piše, je res; o tem so se mnogo prepirali, in proti privolitvi katoliškim Rusom po ruski moliti, so Poljaki poslali v Rim znani protest; al kar je „Golos" trdil, da namreč Poljakom ne dovoljujejo po poljski moliti, to je grda laž.
Aksakova „Rusj" v št. 39. od 8. (20.) avgusta je prinesla prekrasen članek Kot odgovor liberalnim čenčam in lažem ,,Golosa" o spravi s Poljaki, v katerem je jasno in določno rečeno , da, kakor hitro bodo Poljaki pošteno pripoznali rusko narodnost tam, kjer je ruska narodnost, — kakor hitro bodo prenehali terjati za-se rusko ,,Ukrajno" in Belorusijo — kakor hitro bodo začeli zase terjati samo tisto, kar jim po pravici gre, kar je „etnografično" poljsko, potem ne bode nikake zapreke več za mir in spravo. Al, kakor je vidno iz poljskega časopisja, posebno iz gališkega in poznanskega, je do take sprave še daleč; Poljaki sezajo še daleč čez ,,etnografičae" meje. Ne samo v časopisih, temuč tudi v drugih plodih svojega ,,uma" oni kažeje tako mržnjo do ruske narodnosti, da o kaki pravi njihovi spravi niti misliti ni mogoče. Vzemite v roke poljsko šolsko L. Gaultierovo knjigo „Geogra-fia powszechna, wydanie osme". Na str. 88. te povšečne geografije je rečeno: „Učena preiskavanja so dokazala, da Rosijani ali Moskali niso slavjanskega plemena, ne kavkazke rase, ampak azijatske mongolske, in da so oruseli še le potem, ko so si podvrgli Slavjane. Treba je tedaj razločevati Rosijane od Rusinov in ne imeti jih za isto pleme." Na strani 89. pa je rečeno: „Pravoslavna cerkev ali shizma je cerkveno občestvo, kateremu načelnik je konstantinopoljski patrijarh. K tej cerkvi se prištevajo Grki, Srbi, Moldovalahi in nekateri turški Slavjani. Načelnik ruske cerkve pa ni konstantinopoljski patrijarh, ampak car, in tedaj ruska cerkev je cesaropapizem ali shizma v shizmi".
Take bedarije vtepajo Poljaki v šolah po vsi Galiciji ne samo svojim, ampak tudi ruskim otrokom v glave, dasiravno dobro vedo, da ruski car je tako malo papež ruske cerkve, kakor malo je rimski papež kralj poljskega kraljestva!*)
Iz Maribora 10. sept. (Naša vinska letina; nadloge vinorejcev in njihove nade na rudarsko družbo za avstrijsko-planinske dežele; ozir na deželni zbor kranjski.) Po naših goricah klopočejo klopotci in prepevajo čirički v veselo znamenje, da se grozdje po vinogradih sem ter tje uže izdatno meča.    Le nekako preveč nejednako se
in .i—       i. ........—...i- —   i,    i
*) Topla zahvala našemu velecenjenemu gosp. dopisniku, da nam tako temeljito kaže resnico, od kod žalibog oni neprestani razpor med Poljaki in Rusi in ono vedno natolcevanje Rusov, da preganjajo katoliško vero na Ruskem.
Vred.
298
to godi;   med tem,  ko so nekatere sorte uže do dobra mehke,  so druge še nekako demonstrativno trde.    Kjer toča ni zadela ali nevihta, posebno ona 28. avgusta, ni škode   delala,   ondi   kaže  trs   še precej grozdja.    Tudi smod in pikec sta pomladanske, precej visoko napete nade izdatno skrčila, tako, da se bode vsaj v naših le-vobrežnih Dravskih goricah trgatev težko kje nad srednje dobro vzpela. Tudi dobrota vina bode prej ko ne daleč za nadami ostala. — Zadnji teden nas je hrup iz frav-hajmske fare prestrašil, da so tam v župnikovem vinogradu trtno uš zasledili,   a  bil je  k sreči  le  prazen strah,   kolikor   se je   pozneje pokazalo.    Poprek pa se sme reči,   da  bode vinorejec zopet dobil vsaj nekoliko kaplje v klet, da jo bode mogel kupcu ponuditi, če ga bode kaj   v naše   zel6  potrebne   kraje.    Odkar namreč na Koroškem in gorenjem Stajarskem *) razne železa-rije ali ce!6 stoje ali vsaj   le na pol delajo,   tudi naši vinorejci   to  nadlogo zel6 Čutijo.    Malo prihaja kupcev iz imenovanih krajev  in   še   ti   se polove večidel po li-manicah   velikih   vinskih trgovcev.    Nekoliko se v tem nade naših vinorejcev na boljše obračajo,   odkar so izvedeli, da hoče rudarska družba za avstrijsko-planinske   dežele    (osterreichisch ajpine   Montange-sellschaft) železno obrtnijo na gornjem Stajarskem zopet oživiti   in   tako   tudi   našemu   vinu zopet pot   v gornje Štajersko odpreti. Dne 19. tega meseca je namreč glavni zbor imenovane, na novo ustanovljene rudarske družbe sklican in na dnevnem redu stoji na prvem mestu vprašanje : kako bi se dal delniški kapital pomnožiti? Prvi korak k temu cilju in koncu, kakor mislijo, je ta,   da  se  upravništveni svet pooblasti,   da izda na novo nadaljšnih 150.000 delnic, k čemur je po družbinih pravilih opravičen, ker je v njih uže tudi za ta primer-ljej preskrbljeno.    Vseh   delnic  vkup  bode  300.000 izdanih v nominalnem znesku od 30 milijonov gld.   Vrhu tega   pa se ima še taka  sprememba pravil   skleniti, da se sme   kapital   pomnožiti.    V pravilih   do  zdaj veljavnih je  družbin  kapital   tako   omejen,   da je družba upravičena,  delnic do zneska od 30 milijonov gold. izdati in pa prioritet do visočine vsaki čas izdanega delniškega kapitala,   tako,   da  skupni   kapital ne presega 60 milijonov gold., in sicer do 30 milijonov delnic, ostalih 30 pa prioritet.   Ta razmera družbinega kapitala se ima zdaj po pravilni določbi tako spremeniti,   da bode družba imela pravico, v mejah imenovanih 60 milijonov gold.  tudi   več ko za 30 milijonov gold. delnic izdati in sicer tako, da za en del po pravilih dopuščenih prioritet ali primeroma tudi za celi prioritetni kapital delnice izda.    In zelo je verjetno,   da   se bode   družba te pravice,   ki ima še le v pravila vzeta biti,   tudi poslu-žila. V poslednjih dneh je avstrijsko-planinska rudarska družba tudi pri komori dunajske borze za kotiranje svojih delnic prosila.   Iz vseh teh prikazni mi Spodnje-štajerski vinorejci   toraj   tudi   za-se nekaj  boljših časov pričakujemo.    Bog  daj!   —   Naj   tem   imenitnim   spremembam, katere se zdaj v gornjem Stajarskem gode z raznimi fužinskimi družbami, dodam še radovedno vprašanje mnozih  naših   rodoljubov,   ki  zmerom vso   svojo pozornost obračajo na „belo Ljubljano": ali narodni poslanci  kranjski   03tanejo konsekventni  na dveletnih objavah, da ne gred6 več v Vesteneckov deželni zbor ali pa, če se vkljub temu udajo oportunitetnim pomislikom grofa Taaffe a, ne zapustijo deželnega zbora hipoma, ko jim nasprotna nepoboljšljiva večina zopet roge pokaže?
V Gorici 12. sept. — Volitev državnega poslanca (na mesto grofa Coronini-a) bo 3. in 5. dne oktobra t. 1. Gotovo je, da bode zopet izvoljen grof Coronini.   —   Goriška čitalnica   se   preseli   1. dne
*J Pa tudi na Kranjskem.                               Vred.
novembra t. 1. v tisto poslopje na Travniku, v katerem je stanovala koj od  začetka,   ko je bil nje predsednik sedanji  c. kr. deželni  predsednik  kranjski gosp. Andr. Winkler. — Telegrafski urad,   ki  je zdaj v imenovani (Stabile-novi) hiši, združi se s pošto v njenih prostorih. — Kdo in kaj je Pietro Cossa? Brezbožnik, frama-son, pogan, kot pesnik pa zagovornik — Nerona in Ju-lijana apostata! Ta človek je v Livornu umrl in v Rimu so mu napravili 3. dne t. m.   velikansk   demonstrativen pogreb,   s   katerim   so   poveličevali   poganstvo nasproti krščanstvu.    Kaj pa   ima   to   opraviti z goriško kroniko?    Pač!   Letel je namreč tudi — iz Gorice telegram v Rim izrazujoč dotičnikom sočutje.   Poslal je ta telegram tukajšnji „Gabinetto d i lettura", v katerem je ni davno policija neke prepovedane knjige iskala. Novomesto 10. sept.   (Občni zbor kmetijske podružnice novomeške.) K občnemu zboru novomeške kmetijske podružnice   došlo  je  nad   30  udov  in nekoliko gostov. Zbor pričel se je z nagovorom predsednika g. dr. Poz* nika.   Gosp. predsednik je pozdravil došlo gospodo in opominjal jo v govoru na važnost dotičnega dneva,   na visoko rojstvo Nj. veličanstva presvitlega cesarja Franca Josipa L, ter omenil, da ravno kmetijska društva imajo posebni vzrok veseliti se tega dneva.   V govoru spominjal se je dalje žalostne preteklosti, boljše sedanjosti in vesele prihodnosti kmetijskega stanu ,   ako bode visoka vlada kmetu tako prijazna, kakor sedaj, tudi v prihodnje. Konec govora zagrmeli so iz ust vseh navzočih navdušeni živio    in slava-klici   pre3vitiemu cesarju. — Gosp. Ogulin    sporočal   je   potem    o   delovanji   odseka   za obrambo trtnih bolezni in z ozirom na to, da se je trtna uš jela razširjati uže   poleg   kranjske   meje   na   Hrvatskem in Stajarskem, in da ni upanja, da bi se ubranili tega zelo škodljivega gosta. — Tajnik gosp. Derganc je obširno   razkladal vzroke ,   vsled katerih kmetovalec na svoja posestva denarja   dobiti ne more,   isto tako o vzrokih   med   kmeti   tako   hitro   množečega se uboštva, ter kazal na sredstva,   s katerimi   bi   se dalo ubozemu kmetu na noge pomagati,   in ga rešiti gladu in pogina. Predlog,   da bi se osnovale kmetijske založnice z neomenjenim poroštvom, sicer ni obveljal, a konečno se je vendar po živahni debati sklenilo, da izvoli se odsek 9 udov , ki naj natančno preiščejo ,   je li mogoče osnovati na Dolenjskem hranilnico, in če to ni mogoče, kje in kako   bi   se   dale   kmečke   založnice na Dolenjskem vdomačiti?   —   Po sporočilu gosp. J. Mohor a,   da se more letošnja letina šteti za dobro srednjo   letino ,   sledila  je   razprava   o   dolenjski železnici.    Gospod predsednik govoril je o vzrokih ,   zakaj niso dobili Dolenjci pred desetimi leti železnice, in je nasvetoval, kaj naj bi bilo jim storiti, da jo sedaj dobijo.   Predlog njegov ,   da   naj   se   obrnemo   s peticijo na visoki državni zbor,   in   da   naj osebno poprosijo se gospodje državni poslanci, da bodo govorili za železnico, in poslednje, da naj se vpliva   na   avstrijsko   deželno banko,   da se ona loti tega podvzetja, je bil enoglasno sprejet. — Po poročilu   tajnika   o   osnovanji   kmetijskih   vaščan-skih družeb   nasvetoval  je   sam poročevalec,   da bi kmetijska podružnica novomeška pismeno naprosila pre-častito duhovščino in gosp. učitelje , da bi sami pristopili k podružnici naši in blagovolili potruditi se tudi novih udov nabirati;   predlog  ta bil je tudi sprejet.  — Naposled je g. Ogulin govoril o razstavi grozdja in vinskih posod—   v to   razstavo  se  bodo jemali vsi kmetijski pridelki in kmetijska orodja — in o tomboli.    Za razstavo   odloČili   so  se dnevi od 2. do 4. oktobra,   za tombolo   pa 3. oktober,   začetek tombole bode ob eni uri popoludne.   V razstavni odbor voljeni so bili   štirje   udje   kmetijske   podružnice   in trije zunanji. — Poročilo   gospoda predsednika o ustanovitvi
299
kmetij ske šole na Dolenjskem se je za ta čas izpustilo. Mesto tega predlagal je tajnik, da bi kmetijska podružnica poprosila kmetijsko društvo v Ljubljani, da bi ono vložilo peticijo na si. deželni zbor, da bi on na to delal, da osnovale bi se na Kranjskem nadaljevalne kmetijske šole, in da bi bil kmetijski nauk na ljudski šoli obligaten predmet. Nasvet je bil enoglasno sprejet.
Iz ŽirOV 1. sept. — Cele litanije o teku naših občinskih volitev bi ,,Novicam" mogel napisati, pa naj zadostuje kratek posnetek, da ne peremo umazanega našega perila pred svetom in na sramoto ne stavimo naših nasprotnikov, ki so celo do si. ministerstva zoper nas tožbo napeli. Vsled vseh teh homatij bila je volitev za 3. volilni razred razpisana na 6. dan t. m., pri kateri so naši pošteni možaki zmago dosegli, nasprotniki propadli. Tomaž Naglic je za odbornika izvoljen z 81 glasovi, Jože Mlaka z 79 in Valentin Ušeničnik z 74 glasovi. Nasprotniki naši so pa dobili: Anton Sedej 39 in Valentin Oblak 38 glasov, 17 glasov pa se je razcepilo. Pregovor pravi: „kdor drugim jamo koplje, sam va-njo pade", in to se je tudi nasprotnikom našim zgodilo; s pritožbo so dva svojih pokopali. Ne vemo, kdaj bodo za njima osmino obhajali, to pa dobro vemo, da zadnja volitev ni njim po volji, kajti propadli ,,Lavdon" je ongavil po volitvi, da ni bilo postavno voljeno. Morebiti se mož pritoži še ceio zoper ministerstvo! Kako in kdaj da bo novi župan voljen, bodem uže še ob svojem času poročal.
Iz Ljubljane. — Nanašaje se na dopis iz Maribora v današnjem listu, ne moremo si kaj, da ne bi radostni pozdravljali ustanovitve ,,avstrijsko-planinske rudarske družbe" (osterreichisch-alpine Montangesellschaft), katero je ustvarila Avstriji jako dobrodelna ,,Lander-bank" (deželna banka) na Dunaji. Ustanovitev te družbe ne bode le na korist prejšnjim lastnikom onih rudarskih delnic (akcij), ki so skoro vso vrednost izgubile, ampak — in to ravno je glavna stvar — vsem prebivalcem naših planinskih dežel (Štajerskega, Koroškega, Kranjskega itd.), kajti zopet se bode povrnilo delo fužinam, ž njim pa zaslužek in blagostan tje, kjer je dandanes uže beda in nadloga. ,,Deželna banka" je
f>revzela uže napravo srbskih, ogerskih in čeških že-eznic, in kmalu pridejo na vrsto tudi bolgarske želez niče, moravska, transversalna železnica in pa druge, — Bog daj, da tudi toliko potrebna naša dolenjska! Tolika podvzetja potrebovala bodo veliko materijala in in tudi našim revnim Zeleznikarjem, Kropovčanom in Kamnogoričanom utegnejo priti boljši časi.
—   Gosp. dr. Jan. Bleiweis je po slavnem c. kr. predsedstvu vložil prošnjo za odpust od častnega posla deželnega glavarja namestnika, katero mu je Nj. veličanstvo leta 1879. podeliti blagovolilo.
— Dunajski Časniki pripovedujejo , da je naučni minister baron Conrad potrdil nasvet kranjskega šolskega sveta in določil, da se imajo navedeni učni predmeti v preparandiji samo v prvem letu in samo za poskušnjo predavati v slovenskem jeziku. Ako je to res, vprašamo le: ali se povrne mir in zado-voljnost v našo deželo, če sedanji deželni šolski svet še dve leti ovira ravnopravnost našemu narodu?
—   Ces. kr. namestništvo v Zadru je naši družbi kmetijski poslalo semena one rastline, ki se pri nas imenuje smrdela ali volovsko oko, Dalmatinci pa jo zovejo buhač (pvrethrum cinerariae folium). Za to seme je dalmatinsko vlado prosil odbor vsled želje podružnice kmetijske metliške, ki bi rada zvedela, ali ne bi se ta rastlina, katera po časniških poročilih Dai-matincein donaša na tisoče goldinarjev dohodka, tudi pri nas dala v obilni množini pridelovati. Po prijaznosti
g. barona Rodiča, ces. namestnika, dobili smo nekoliko semena, po šolskem nadzorniku, prečastitem našem rojaku gospodu Ivanu Šolarji cvetečo rastlino in po gosp. prof. Cipčiču knjižico, ki jo je spisal učitelj P. Bianchini, in katera v kratki pa jasni besedi uči vse , kar je o pridelovanji te rastline vedeti treba. Iz nje zvemo, da ima cvetni prah buhača veliko moč, vsak mrčes (bolhe, stenice, šurke itd.) pomoriti in da posebno zato je zelo dišeči prah buhača velike kupčij ske vrednosti. Buhač potrebuje gorko podnebje, kakor koruza in trta; on je večletna rastlina in strpi kakih 6 ali 7 let; na dobro pognojene njive ga sejejo koncem meseca oktobra in novembra, — če je pa spomlad vlažna, tudi meseca aprila in maja. Spomladi — nam je rekel gosp. Šolar — se v Dalmaciji vidi polje bu-hačevo zaradi lepega belega cvetja kakor pri nas v jeseni polje ajde, kedar je v cvetji. Dišava buhača je tako silna, da omami za malo ur najmočnejšega človeka, — od tod njega moč na raznovrstni mrčes. Podružnici metliški je centralni odbor poslal nekoliko semena za poskušnjo.
— {Iz seje glavnega odbora za obdelovanje močvirja. Konec.) Na vprašanje, zakaj se še ni začelo se iztrebljenjem Išče, za katero je bilo v zadnji seji dovoljeno 1000 gold. iz zaklada za osušenje močvirja, odgovori predsednik da , kakor je razvideti iz pisem odbo-rovega arhiva, je bilo uže v prejšnjih letih večkrat od občinskih predstojnikov in posestnikov ob Išči zahtevano iztrebljenje Išče, al obravnave razpisane za pro račun dotičnih stroškov so vselej brez vspeha ostale. Leta 1877. je c. k. vlada ukazala narediti proračun za iztrebljenje in reguliranje Išče in so bili stroški z ozi-rom tudi na nekatere prekope potočnih ovinkov ali zavojev preračunani na 21.294 gold.; samo iztrebljenje pa na 3780 gold. Mestno županstvo pa je dalo samo za svoj del iztrebiti Išco in posekati grmovje , stroški so znesli 140 gold. Pri taki različnosti stroškov tudi bi ne bilo prave podlage stroške imenovanih del uže naprej določiti. Išca pa po postavi spada med glavne vodotoke, za katere velja zgoraj navedena postava, to je, da se ne sme za njih iztrebljenje in reguliranje porabiti denar iz zaklada *) za osušenje močvirja. — Odbor vzame to poročilo na znanje in sklene po predlogu g. dr. Poklukarja, naj se kak uradnik najame, kateri bo izdana posojila izterjal, v prihodnje pa naj se ne dovoli nobeno posojilo, dokler ni popolnem konkurenca gotova.
Prepričati se, ali je treba zahtevano iztrebljenje B o-rovnišče, se je izvolil poseben odsek 3 udov. O pred logu, naj si odbor napravi stroj za iztrebo Ljubljanice, opomni predsednik, da je bilo uže 1. 1879. več razprav zavoljo take mašine. Mestno županstvo samo je sprožilo to reč ter se ponudilo plačati primeren del stroškov Pisalo se je potem v Trst in na Dunaj , kajti mislilo se je dobiti po ceni kako starejšo mašino v Tržaški luki ali pa na Dunaji iz materijala bivše komisije za reguliranje Donave; al odgovora ugodnega ni bilo; izvedelo se je le , da nova mašina z ladijo, katera bi imela biti tesana v Ljubljani, bi stala kakih 20.000 gld. Dostaviti je temu še to, da lani, ko so bili tu izvedenci za napravo načrta zboljšanja močvirja, je dobil poročevalec odgovor, po katerem bi se s tem vprašanjem moralo čakati do dovršenega projekta, ki se zdaj izdeluje.
*) Za skupne na 206.358 gold. 38 kr. preračunane stroške so plačali: dve tretjini deželni zaklad s 76.009 gld. 542/4 kr. mesto z 9436 gold. 302/3 kr., posestniki močvirja s 52.126 gold., skupaj 137.572 gold. 251/3 kr.; eno tretjino pa davkarski in cestni zaklad s 68.786 gold. 122/3 kr., tedaj skupaj 206 358 gold. 38 kr. st. v. — S tem se popravi tiskovni pogrešek v zadnjem listu  ,,Novic4'.                   Vred.
300
Zastran požiganja mahu določi odbor, da se sme od 15. avgusta naprej samo na tistih kosovih močvirja vršiti, katere so dotična županstva uže leta 1878. določila.
S tem je bila seja sklenjena.
—  (Veliki sejm v ponedeljek) je bil zelo majhen; malo kupca in malo kupčije, le živinski sejm je bil še precej živahen; večino od kakih 500 na trg prignanih goved so pokupili kupci iz Trsta, Gorice, Pulja in Reke; par pitanih volov je šlo po 400 do 500 gld. Čebelarjev se je po starodavni navadi ,,pred mostom" sešlo veliko, ki so medu določili ceno po 18 kraje, za stari funt. Nakupil ga je skoro vsega g. Hudovernik, ki ima veliko kupčijo z medom v ptuje dežele.
—   (Na korist pogorelemu gledišču Češkemu) bo g. Ivan Hribar predaval v nedeljo dopoludne ob 11. uri. Vstopnina 50 kr., za dijake 30 kr.; kdor hoče sedeti, plača 1 gold.
— (Novo šolsko leto) se prične 16. t. m. in vpisujejo se uže učenci različnih šol. Usvojamo se vprašati častito vodstvo ljubljanske: ali se vestno drži pravila, da ne jemlje v tukajšnjo gimnazijo gimnazijskih novincev, ki imajo v gimnazijo kranjsko vpisani biti?
—    (Skupščina za ustanovitev kmetiške založnice v okolici ljubljanski) je v nedeljo dopoludne ob 9. uri pri gosp. Knezu, županu spodnje Šiške.
— Prošnja. (Iz odbora Matice slovenske.) Po velikih izgubah in mnogih neprijetnostih pri knjigah , katere je „Matica" dala na upanje, sklenil je letos veliki zbor 27. aprila, „da, kdor ne plača letnine , ne dobi Matičinih knjig." Tako je pri družbi sv. Mohora, tako veleva tudi §. 3. Matičinih pravil: „Kdor ne bi v redu plačeval, in sicer ne vsaj v prvi polovici vsacega leta, kolikor je podpisal Matici podpore, tak se po odboro-vem sklepu sme izbrisati izmed družbenikov." Vse če-stite stare in nove družbenike, zatorej nujno prosimo, naj nikar ne zabijo pristopiti in letnino poverjenikom izročiti, da bode mogoče „Imenik Matičinih udov" po misli gori omenjenega sklepa in §. 3. Matičinih pravil še o pravem času vrediti in knjige poslati.
Zadnja ,,Razne dela pesniške in igrokazne Jovana Vesela-Koseskiga" prodaje Matica slovenska po 2 gold.