OBLIKOVAN|E ZEMLJEPISNIH IMEN ZA IZRIS ORTOFOTA V MERILU 1 : 5000 Blaž Mozetič* IZVLEČEK Izris ortofota v merilu 1 : 5000, ki ga izdaja Geodetska uprava Republike Slovenije, je opremljen z zemljepisnimi imeni iz Registra zemljepisnih imen. Pokazala se je potreba po enotnejši določitvi tipov in oblik pisav istovrstnih imen na izrisu. Predstavljeni so analiza obstoječega stanja in možne določitve novih tipov pisav. Izdelan je predlog velikostnih razredov napisov za različne tipe zemljepisnih imen. Ključne besede: ortofoto, Register zemljepisnih imen, kartografske pisave ABSTRACT Print of orthophoto at 1 : 5,000 scale, published by Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, is overprinted out with geographical names from Register of Geographical Names. Better unified determination of font types and forms on orthophoto print is needed. Analysis of established condition and new determination of font types is presented. New proposal of height classes for different types of geographical names is elaborated. Keywords: orthophoto, Register of Geographical Names, cartographic fonts 127 1. UVOD Napisi so že od nekdaj sestavni del karte. Ljudje smo se nanje navadili in zato težko beremo karte brez napisov. Ker je grafična komunikacija nekaj posebnega, saj sprejemamo vidne vtise naenkrat, moramo grafičnemu oblikovanju, tudi napisov, posvetiti veliko pozornosti. Za kartografa so pri oblikovanju pomembne čitljivost, kontrastnost, globinska predstava in hierarhična zgradba, ker so vsi znaki na karti med seboj vizualno povezani. Uporabnost karte je v veliki meri odvisna od značilnosti napisov in njihove postavitve. Ker je izris ortofota v metričnem smislu enak karti, lahko trdimo, da je njihova uporabnost tudi odvisna od napisov. Sprva je bil izris ortofota brez napisov, vendar se je kasneje pokazalo, da so napisi zaradi lažje orientacije in identifikacije geografskih elementov potrebni. V letu 1996 se je Geodetska uprava Republike Slovenije odločila, da na izrisu ortofota v merilu 1 : 5000 izriše tudi imena iz Evidence zemljepisnih imen. Danes se kot vir zemljepisnih imen uporablja Register zemljepisnih imen. Geodetski vestnik *Geodetska uprava RS, Ljubljana 46 / 2002 - 1&2 Za potrebe izrisa so bile zemljepisnim imenom iz Registra zemljepisnih imen določene naslednje lastnosti: tip pisave, debelina poteze, velikost, nagnjenost, barva in višina črk. Na Geodetski upravi smo se odločili, da istovrstnim zemljepisnim imenom na izrisu določimo enotne tipe pisav. V teku je projekt prenove Registra zemljepisnih imen, zato se bodo po vsej verjetnosti nekateri termini, ki so uporabljeni v tem besedilu, spremenili. 128 2. LASTNOSTI KARTOGRAFSKIH PISAV Napisi na kartah se najpogosteje pišejo s posebnimi vrstami pisave, ki se zaradi tega imenujejo kartografske pisave (Peterca, 1974). Zaradi razlikovanja posameznih skupin napisov na kartah se uporablja več različnih oblik pisav. Pri oblikovanju pisav na kartah smiselno uporabljamo Bertinove grafične spremenljivke, in sicer: obliko, velikost, barvo, svetlostno vrednost, vzorec in smer. Z njihovo smiselno uporabo dobimo naslednje lastnosti (Rojc, 1996): • tip pisave: izbiramo ga med dvema velikima skupinama, rimska (antikva) in blok (grotesk); • velikost črk: izbiramo velike (verzalke, kapitale, majuskule) in male (kurentne, miniskule) črke; • pokončne in poševne (nagnjene, kurzivne) črke: izbiramo naprej in nazaj pod različnimi koti nagnjeno pisavo (označbe: italic); • rez pisave ali debelina poteze: izbiramo normalne, svetle, polsvetle polkrepke, krepke (označbe: roman, normal, thin, light, medium, demi, bold, hevy, black, itd.); • višina črk: izbiramo različne višine, ki jih po tradiciji merimo v pikah (1 pika je približno 0,376 mm ali 1/72 inča); velikostna lestvica enakomerno naraščajočih višin črk je navadno naslednja: 4, 6, 8, 10, 12, 16, 20, 24 pik (po potrebi lahko izberemo tudi vmesne vrednosti); • širina črk: izbiramo med normalnimi, ozkimi in širokimi črkami (označbe: condensed, extend, itd.); • razmik med črkami: izbiramo med normalno, komprimirano (stisnjeno) in spacionirano (razmaknjeno) pisavo ter barvo črk. 3. OBSTOJEČE STANJE PISAV NA IZRISU ORTOFOTA Pojem ortofoto izhaja iz povezave pojmov ortogonalna projekcija in fotografija. Tako ortofoto predstavlja projekcijo fotografije na izbrano ravnino. Izdelava klasičnega ortofota je potekala z optičnim preslikavanjem s Geodetski vestnik filma posnetka na nov film. Z razvojem računalniške tehnologije, skenerjev in fotoosvetljevalnikov je klasični ortofoto zamenjal digitalni ortofoto. Digitalni ortofoto je skenirani aeroposnetek, ki je z upoštevanjem centralne projekcije posnetka in digitalnega modela reliefa transformiran (razpačen) v državni koordinatni sistem. Izdelek je v metričnem smislu enak linijskemu načrtu ali karti (Oven, 1996). Digitalni ortofoto ima več prednosti pred klasičnim. Predvsem ga je mogoče hitreje, lažje in kakovostneje izdelati, zato je pod pojmom ortofoto danes štet izdelek v digitalni tehniki. Zaradi praktičnih razlogov so se izrisu ortofota dodala zemljepisna imena iz Registra zemljepisnih imen. Geodetska uprava je predpisala interna pravila, ki se nanašajo na zemljepisna imena na izrisu. V teh pravilih so opredeljene naslednje lastnosti pisav: tip pisave, barva in debelina napisa, višina napisa, dolžina napisa in pozicioniranje napisa. 129 Izbrana tipa pisave sta pisavi Arial, ki jo prištevamo k pisavam tipa blok in Times New Roman, ki jo prištevamo k pisavam tipa antikva. Posameznemu objektu oziroma tipu zemljepisnega imena v Registru zemljepisnih imen sta določena tip in podtip pisave. Črke so izpisane v beli barvi in imajo črno obrobo (outline) debeline 0,025 mm. Debelina poteze je tipa krepko (bold). Višina napisa je določena s "fiksno" ali intervalno vrednostjo. Interval je določen z razponom med minimalno in maksimalno višino ter razdeljen na razrede. Višina razreda se povečuje s korakom 0,5 mm. Pri pozicioniranju napisov je treba upoštevati, da: • napisi ne potekajo prek grajenih objektov, • so napisi nekaterih zemljepisnih imen horizontalni, • napisi hidronimov ob vodotokih sledijo obliki in smeri vodotoka. Problematičnost napisov na izrisu ortofota izhaja iz njihovih lastnosti. So samo v beli barvi s črno obrobo, kjer je ozadje v različnih svetlostnih vrednostih črne barve. Glede na napise na državnih kartah jih lahko opredelimo kot negative. S črno obrobo črk se poskuša doseči večji kontrast Geodetski vestnik in čitljivost napisov. Ta rešitev je primerna samo za pisave brez s^erifov, kar pomeni, da so pisave tipa antikva neprimerne za napise na izrisu. Če je višina napisa premajhna, so napisi nečitljivi. Velikostni razredi napisov so določeni zelo ohlapno, saj je določen samo višinski korak med razredi, medtem ko velikost črk ni natančno določena. 130 4. OBLIKOVANJE NAPISA ZEMLJEPISNIH IMEN Oblikovanje napisa zemljepisnih imen na izrisu obsega določitev tipa in podtipa (debelina poteze, širina, razmak, nagnjenost in velikost črk) pisave za posamezne tipe zemljepisnih imen. Tipu zemljepisnega imena je treba določiti tudi število velikostnih razredov napisov. Velikostni razred je določen z višino in obliko pisave. 1. V novem predlogu pisav na izrisu so postavljena izhodišča, ki se nanašajo na obstoječe stanje pisav na izrisu in na predlog pisav za sistem topografskih kart meril 1 : 25 000, 1 : 50 000 in 1 : 100 000. Izhodišča za določitev tipov in podtipov pisav so tale: 2. Predlog novih pisav naj sledi rešitvam predloga pisav, ki so sprejete za sistem topografskih kart meril 1 : 25 000, 1 : 50 000 in 1 : 100 000. 3. Napisi so v beli barvi. 4. Obroba črke je debeline 0,025 mm in črne barve. 5. Debelina poteze je krepka (bold). 6. Najmanjši korak med razredi enake oblike pisave je 0,5 mm. 7. Višine napisov so v milimetrih in se prevzamejo iz navodila za izris imen na ortofoto (možne tudi spremembe). 8. Izbrane pisave so pokončne ali nagnjene naprej (italic). Izhodišča 2, 3, 5, 6 in 7 so prevzeta iz obstoječega stanja pisav na izrisu. Predlagane rešitve so dobre in v praksi preverjene, zato sem jih prevzel tudi v novi predlog. Uporabnost tipov in podtipov pisav, ki so predlagane v izhodišču 1, pa je bilo treba preveriti na izrisu. Preveril sem tudi izhodišče pod točko 4, ali ni morda bolje uporabiti kakšne drugačne debeline poteze. Testiranje tipov in podtipov pisav je potekalo na naslednji način. Izbranemu tipu pisave sem določil lastnosti iz izhodišč. Višino pisave sem spreminjal od 2 mm do 7 mm. Spreminjal sem tudi debelino poteze. Uporabljene vrednosti so normal, medium, bold in black. S tako določeno pisavo sem opremil izris ortofota z zemljepisnimi imeni iz Registra zemljepisnih imen. Z vizualnim pregledom izrisa ortofota sem preverjal predvsem čitljivost in prostorsko ekonomičnost pisave pri različnih debelinah poteze in višinah. Geodetski vestnik 4.1 Predlog novih tipov pisav Testi so pokazali, da pisava Stone Serif, ki je predlagana v izhodišču 1, ni primerna za uporabo zaradi serifov, medtem ko je pisava Swiss primerna. Najprimernejši rez pisave je tip krepko (bold). Tanjši rez pisave ni dovolj čitljiv, kar velja tudi za debelejši rez pri višinah črk, manjših od 3 mm. Pri višjih črkah pa napisi pokrijejo preveč detajla. Upoštevajoč izhodišča in zahteve, kot so prostorska ekonomičnost, čitljivost, izraznost in asociativnost, povezovanje in razlikovanje kategorij in razredov ter estetika, sem izbral naslednja dva tipa pisav: Zapf Humanist 601 BT, ki jo lahko opredelimo kot hibridno pisavo vrste antikva (nima serifov) in Swiss 721 BT, ki jo prištevamo k pisavam vrste blok. Pisavi Swiss in Zapf Humanist sta skladno oblikovana in sodobna tipa pisav z velikim številom podtipov (oblikovnih možnosti), med katerimi sem izbral najprimernejše (tabela 1), in sta med seboj tudi dobro ločljivi. Pisavo Swiss sem predlagal za grajene elemente in za hidronime, pisavo Zapf Humanist pa za vse ostale naravne elemente kart. Ker so pri večini kart hidronimi in oronimi tradicionalno pisani v nagnjeni pisavi, tudi sam zanje predlagam naprej nagnjeni podtip. Za toponime in horonime pa predlagam pokončni podtip pisave. 131 Tip zemljepisnega Imena Pisava toponimi Swiss 721 Boid BT (okrajšava: Swiss B) Swiss 721 Boid Condensed BT (Swiss B CN) hidronimi Swiss 721 Boid itaiic BT (Swiss B 1) Swiss 721 Boid itaiic Condensed BT (Swiss B i CN) oronimi Zapf Humanist 601 Boid itaiic BT (Zapf B1) horonimi Swiss 721 Boid Extended BT (Swiss B EX) Zapf Humanist 601 Boid BT (Zapf B) Tabela 1: Izbrani podtipi pisav Geodetski vestnik TABELA 2: Predlog pisav na izrisu ortofota 132 ID_TIPA TIP ČRKE PISAVA VIŠINA RZ DL m V min max 1000 IMENA KRAJEV (TOPONIMI) 1100 DOMICILONIMI 1101 naselje, mesto • Swiss B CN 4,0 7,0 6 F 1102 zaselek, del naselja Swiss B 2,5 2,5 1 F 1103 del mesta, mestna četrt • Swiss B 2,5 2,5 1 F 1104 ulica, trg Swiss B CN 2,2 2,2 1 F 1105 pot, cesta, gozdna pot, kolovoz Swiss B CN 2,0 2,0 1 F 1200 DOMUSONIMI 1201 domačija Swiss B CN 2,5 2,5 1 F 1202 cerkev, sakralni objekt Swiss B CN 2,5 2,5 1 F 1203 pomemben objekt Swiss B CN 2,2 2,2 1 F 2000 HIDRONIMI 2100 POTAMONIMI 2101 tekoča voda, reka, potok, hudournik • Swiss B 1 2,0 4,0 6 2102 kanal (odprt) • Swiss B 1 CN 2,5 2,5 2 F 2103 Izvir Swiss B 1 2,2 2,2 1 F 2104 Izliv, delta • Swiss B 1 4,0 4,0 1 F 2105 slap, slapišče Swiss B 1 2,2 2,2 1 F 2106 rečni brod, rečni pristan Swiss B 1 2,2 2,2 1 F 2200 LIMNONIMI 2201 jezero • Swiss B 1 2,5 4,0 4 F 2202 del jezera, jezerski zaliv, jezerski pristan Swiss B 1 2,5 2,5 1 F 2203 manjša stoječa voda, bajer, mlaka, ribnik Swiss B 1 2,5 2,5 1 F 2204 močvirje, trstišče Swiss B 1 3,0 3,0 1 2205 ledenik Swiss B 1 2,5 2,5 1 F 2300 MAREONIMI 2301 morje • Swiss B 1 6,0 6,0 1 F 2302 del morja, morski zaliv, morski pristan • • Swiss B 1 2,5 4,0 4 F 2303 soline • Swiss B 1 3,0 3,0 1 F 3000 ORONIMI 3100 ORONIMI 3101 gorovje, hribovje, gričevje • Zapf B 1 4,0 7,0 4 R, P 3102 vrh vzpetine, vzpetina, planota • Zapf B 1 3,0 6,0 6 R,F 3103 sedlo, prelaz • Zapf B 1 3,0 3,0 1 F 3104 del vzpetine, pobočje, hrbet, greben m Zapf B 1 4,0 5,0 3 R 3105 dolina, soteska, vintgar, globel • Zapf B 1 4,0 6,0 4 R, P 3106 rt, polotok • Zapf B 1 3,0 3,0 1 F 3107 kraška jama, vrtača, brezno, ponor • Zapf B 1 2,5 2,5 1 F 3108 osamljena skala, balvam • Zapf B 1 2,0 2,0 1 F 4000 HORONIMI 4100 REGIONIMI 4101 država • Swiss B EX 6,0 6,0 1 F 4102 občina 4103 katastrska občina 4104 upravna enota 4105 pokrajina • ZapfB 3,0 5,0 5 R,P 4106 krajinski del, ledina, predel m • ZapfB 3,0 4,0 4 R 4107 gozdni predel • • ZapfB 3,0 4,0 4 R 4200 INSULONIMI 4201 morski otok, jezerski otok • ZapfB 2,5 2,5 1 F 3202 rečni otok, sipina sredi reke • ZapfB 2,5 2,5 1 F 203 čer, plitvina, podvodni greben V tabeli 2 je naveden podrobnejši predlog pisav na izrisu ortofota. Stolpca ID_TIPA in TIP se nanašata na šifrant zemljepisnih imen v Registru zemljepisnih imen. Pomen oznak v tabeli 2 je naslednji: • m - male črke (primer: Medvode), • V - velike črke (primer: MEDVODE), Geodetski vestnik pisava - določen je tip pisave, min, max - minimalna in maksimalna višina napisa, RZ - število velikostnih razredov napisov, F, R - tip dolžine napisa. Tip pisave je določen v tabeli 2. Napisi so izpisani z belo barvo in imajo črno obrobo debeline 0,025 mm. Debelina poteze je bold. Napisi imajo tip dolžine določen z oznako "F" ali "R". Dolžina napisa, ki je določena z oznako "F", je prilagojena izbranemu tipu pisave. Odvisna je samo od oblike in velikosti črk tipa pisave in ne od dolžine napisa, ki je določen v Registru zemljepisnih imen. Dolžina napisa, določena z oznako "R", ustreza dolžini, ki je določena v Registru zemljepisnih imen. Višina napisov je določena s fiksno vrednostjo ali pa z razponom med minimalno in maksimalno višino. 4.2 Predlog velikostnih razredov napisov na izrisu ortofota Tipom zemljepisnih imen v Registru zemljepisnih imen, ki so imeli višino podano intervalno, sem določil število velikostnih razredov napisov. Vsak razred ima določen tip in podtip pisave (debelina poteze, nagnjenost, velikost, širina in razmik črk). Število razredov je določeno tako, da se razredi posameznega tipa zemljepisnega imena brez težav ločijo med seboj. V tabeli 3 133 Meje velikostnih razredov naselij [prebivalci] do 100 101-200 201-500 500-1000 1001-2000 2001-5000 5001-10 000 10 001-50 000 50 001-150 000 nad 150 000 Razred napisa Višina [mm] 4,0 4,5 5,5 5,5 7,0 Črise Vzorčni primer napisov Destrnlk Preddvor Kobarid MEŽICA LOGATEC MARIBOR TABELA 3: Velikostni razredi naselij z ustreznimi napisi Geodetski vestnik 134 je prikazana povezava na primeru naselij med velikostnimi razredi napisov in med velikostnimi razredi geografskega elementa karte. Pri naseljih je kriterij velikostnega razreda število prebivalcev, medtem ko za ostale geografske elemente oziroma tipe zemljepisnih imen v Registru zemljepisnih imen taki kriteriji še niso določeni. Vsakemu razredu pripada ustrezen velikostni razred napisa. Za ostale geografske elemente je določeno le število velikostnih razredov napisov (tabela 2, stolpec RZ). 5. ZAKLJUČEK Do zdaj se je problemu oblikovanja napisov na izrisu ortofota v merilu 1 : 5000 posvečalo premalo pozornosti. Obstoječe stanje pisav na izrisu nas je spodbudilo k iskanju primernejših tipov in podtipov pisav. Predstavljeni predlog novih tipov in podtipov pisav na izrisu je rezultat prvega strokovnega pristopa k tej problematiki. Predlagani tipi in podtipi pisav se vežejo na tipe zemljepisnih imen v Registru zemljepisnih imen. V projektu prenove Registra zemljepisnih imen je predvideno tudi spreminjanje šifranta tipov zemljepisnih imen, tako da bo treba smiselno uporabiti predlagane rešitve tudi v prenovljenem Registru zemljepisnih imen, če se bomo odločili za praktično uporabo predlaganih rešitev pri izdelavi ortofota. LITERATURA Mozetič, B., Oblikovanje zemljepisnih imen na digitalnem ortofotonačrtu. Diplomska naloga. Ljubljana, FGG OGG, 2000 Rojc, B., Pisave na slovenskih kartah: Izdelava enotnega koncepta pisav /notranjega opisa/ na državnih nomenklaturnih /sistemskih/ kartah. Tehnično poročilo. Ljubljana, Naročnik Geodetska uprava Republike Slovenije, Izvajalec Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, 1996 Petrca, M., Kartografija. Beograd, 1974 Oven, J., Digitalni ortofoto v Sloveniji. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1995-1996. Zbornik referatov simpozija. Ljubljana, 1996 Prispelo v objavo: 2002-03-13 Geodetski vestnik