183. številka. U Ljubljani, u peta 9. augusta 1901. XL leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje In praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za'Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, Uredništva telefon št. 34. JVtesečna priloga: „Slovenski tehnik". Posamezne Številke po 10. h. U prav ni šiv a telefon št. 85. Zopet noue spletke? Prva državna gimnazija v Ljubljani je še vodno brez ravnatelja. Kakor je znano, je na to mesto hotel deželni predsednik Schvvars z vso silo spraviti Nemca Klementa Prof ta. eeš, da je ta gimnazija nemška posest in da spada na ta zavod vsled tega za ravnatelja Xemee. Kakšnih ostndnih in nemoralnih sredstev se je pri tem posluževal Schwarz, da izvede svojo nakano, ne bodemo ponavljali, saj je o tem svo-jeeasno obširno pisalo slovensko časopisje ter osvetlilo vsestransko vse spletke in nasilstva, ki jih je rabil deželni predsednik Sehwarz, da spravi na mesto ravnatelja I. ljubljanske gimnazije svojega ljubljenca Profta. Ta Sehwarzov načrt bi se bil brez dvoma posrečil, ako bi pravočasno ne nastopilo z vso odločnostjo in neizprosnostjo slovensko časopisje proti tej impertinentni nakani, poživljajoč slovensko javnost k najener-gičnejšemu odporu zoper krivico in nasilstvo, ki jo je vlada brez dvoma po iniciativi deželnega predsednika Sehwarza hotela zadati slovenskemu narodu, pred vsem pa slovenski Ljubljani in slovenski deželi Kranjski. In po vsej deželi je nastal takšen vihar ogorčenja, da so se jele v vladni palači na Bleiweisovi cesti tresti hlače gospodu Sehvvarzu. ki je preje mislil, da mu daje debelo prijateljstvo z gromovnikom Susteršičem in njegovo stranko že popolno jamstvo, da bo smel nemoteno in neovirano uganjati najgrsa nasilstva v deželi, ne da bi se kdo upal upreti proti nje-g< iveniu postopanju. Vihar, ki je nastal v slovenski javnosti vzprieo nezaslisnega atentata, ki ga je nameraval izvršiti deželni predsednik Sehwarz na časti in na pravicah slovenskega naroda, je vlado primorah da je jela razmišljati o posledicah, ki bi jih brezdvomno izzvalo imenovanje Nemca Profta vkljub glasnemu in najenergičnej-šemu protesta celokupnega slovenskega naroda. In vlada je prišla do spoznanja, da bi bilo opasno se igrati z ognjem, zato je sklenila se previdno vdati in žrtvovati Schwarzovega protežeja. Ker se je pa deželni predsednik Schwarz le preveč eksponiraj za Profta in bi značilo neimenovan je Klementa Profta veliko blamažo za Schwarza. je vlada vplivala z oblju- bo, da mu preskrbi drugod i boljše mesto, na celjskega ravnatelja, da je umaknil svojo prošnjo, da obvaruje s tem Seh\varza neizogibne blamaže, ravnajo.- se pri tem po načelu, da se vladni organi ne sinejo nikdar blamirati. Ker je Proft umaknil svojo prošnjo, je bilo treba izpopolniti terno-predlog in na Proftovo mesto predlagati drugega prosilca. Deželni šolski svet je nato predložil v terno tri Slovence in s tem se je zdelo, da je stvar končana ter zagotovljeno, da bo imenovan za ravnatelja Slovenec. Toda blamaža, ki jo je doživel Seh\varz v Proftovi aferi, moža, kakor se kaže, še ni spametovala. Kakor smo namreč poizvedeli iz zanesljivega vira, namerava vlada po prizadevanju deželnega predsednika Sehwarza za sedaj odložiti imenovanje ravnatelja za I. gimnazijo v Ljubljani v svrho, da spravi kasneje, ko se razburjenje radi Proftove afere nekoliko poleže in se razmere v prilog Sehwarza spremene, tihotapski na to mesto kandidata, ki bo po volji in okusu gospoda Sehwarza. Ker novi ravnatelj še vedno ni imenovan vkljub temu, da je začetek šolskega leta že pred durmi, je gotovo, da namerava vlada na L gimnaziji uvesti daljši »interregiium« v špekulaciji, da se ji bo kasueje vendarle posrečilo ravnateljsko mesto na tem zavodu izpopolniti tako, da se bo vsaj deloma ustreglo Nemcem, ki re-klamujejo ta zavod, s kakšno pravico, smo imeli že opetovano priliko pokazati, kot nemško posest. Proti tej nakani protestujeino z vso odločnostjo in zahtevamo energično, da vlada nemudoma imenuje za I. gimnazijo ravnatelja izmed onih konipetentov, ki jih je predložil v imenovanje deželni šolski svet. Deželni predsednik Schwarz naj nikar več ne napenja že itak prenapete strune, sicer bo počila, a škodo bo imel samo on. Naj se nikar ne domišljajo, da lahko vlada v deželi kakor turški pa s** in oholo tepta veljavne zakone! Slovenci nismo več btelotje in kadar bo mera naše potrpežljivosti polna, znamo zavihteti tudi svoje pesti, ako je treba. Torej, Sohuarz, čuvaj se viharja, ki te je že enkrat pognal v kot. in ne izzivaj vnovič narodne nevolje, sicer se Lahko prigodi, da bos pred viharjem narodnega ogorčenja kakor bilka odfrčal iz dežele! JvetOvM kongres Svobodne Misli v Progi. Pred osemindvajsetimi leti se je sešlo v Bruselj u nekoliko velikih mislecev z namenom, ustanoviti evropsko zvezo v obrambo svobodnega mišljenja in raziska vanja ; ti možje so čutili, tla je proti neprestanim napadom s strani reakcije treba postaviti močne trdnjave v obrambo onim, ki si žele popolne svobode mišljenja. Bili so to možje, ki so se borili za svoje mišljenje največ, ki so bili zaradi njega najbolj napadani, katerih delo se pa priznava danes za pravo. Imena teh mož govorijo za eele knjige: bili so li. pr. Herbert Spencer, Charles Bradlaugh z Angleškega; Wilhelm Liehknecht, Louis Biichner z Nemškega; Cesar de Paepe z Belgijskega; Ramon Chies s Španskega; D. M. Benett iz Združenih držav; Charles Renouvier, Clemens Rover s Francoskega; Giovanni Bovio, Jakob Moleschott iz Italije; Kari Vogt iz Švice itd. Ta cvet mislečih glav iz vse Evrope, raznega prepričanja in raznih smeri, je proglasil splošno spoštovanje tujega mnenja in s tem tudi popolno svobodo zastopati svoje mnenjt1. Postavil ni nikakih dogem, nikakih principov, zahteval je pa, da zagotovi po njem ustanovljena zveza »Svobodna Misel« vsem mislečim ljudem pravico razvijati svoje nazore brez strahu pred preganjanjem in zasledovanjem. To je edina ideja, ki vodi Svobodne Misel; ona ne pripada nobeni stranki, nobeni filozofiji, nobeni smeri, nobeni veri; želi si edino odstranitev duševnega nasilja, da zavlada v svetu idej popolna svoboda. Celih petindvajsel let je ostala Svobodna Misel« majhna, neznana zveza. Šele oh svoji petindvajset Jot -uiei je stopila pred svet v svoji polni moči na velikem svetovnem kongresu v iiiinii, dne 20. septembra 1904, dan. ki pomen j a obletnico padca papeštva in osvoboditve Italije; shod je postal mogočna mednarodna manifestacija vseh svobodnih mislecev sveta in imel vsestranski uspeh in po njem šele je postala »Svobodna Misel« mogočna mednarodna organizacija, »svetovna liga v obrambo prava k svobodnemu zastopanju vsakega člo-veškeira mnenja na verskem, poli« ličnem in socijalnom polju.« {(Hoj: Karel Pelant: Listy z kongresu Vol- ne Myšlenky v Rime od -t), do 24. zari 1904.) NJV. svetovni kongres »Svobodne Misli« se je imel vršiti letos v Budapešti. — Ali zdelo se je, da bi bila prevelika ironija, če bi se vršil kongres svobode v deželi, ki je prošlu la po svojem srednjeveškem nasilju, kjer privilegirana narodnost zatira ostale na neverjeten način, kjer privilegirane! in tlačitelji zapirajo one, ki si upajo njim v obraz povedati odkrito besedo. V prvi vrsti bi morali biti obtoženi in obsojeni gostitelji sami: Madžari, ogrska vlada, mesto Budimpešta. Zato je tudi So-cijologično društvo v Budimpešti, ki je imelo prirediti kongres, odložilo svojo nalogo s poudarkom, da ni mogoče prirediti shoda tam, kjer vlada reakcijonarna struja skoro neomejeno. Sestavil se je nov komite, ali zastonj. Zato se je obrnil generalni sekretariat »Svobodne Misli« v Bruselj u na češko sekcijo s vprašanjem, če bi bilo mogoče prirediti shod v Pragi. Dne 4. julija je prišlo brzojavno vprašanje v Prago, naslednjega dne je že sledil brzojavni odgovor: »Da, že delamo.«Dne 14. julija je že prišel iz Bruselja v Prago generalni tajnik »Svobodne Misli« Leon Fur-nemont, da se pokloni mestnemu svetu in prosi za gostoljuben sprejem-svobodomiselnih gostov in danes je sijajen uspeh kongresa popolnoma zagotovljen. Kakor se poroča iz Bruselja, obiščejo Prago delegati z Angleškega, iz Italije, med temi prof. Ghisleri z bergamske univerze, trni v. prof. Sergi in prof. Ber-lenda z rimske univerze; delegati španski z redaktorjem Fernando Lozanom, senatorjem Odonom de Buenoin, profesorjem v Barceloni, gospo Bel en Šarraga de Ferrero, voditeljico španskega ženskega gibanja. Z Argentini je naslika redaktor Vicente Sousa položaj »Svobodne Misli« v južnoameriških republikah. S P r a n coskeg a pride množica zastopnikov s prvimi imeni »Svobodne Misli«; med Nemci pride prof. Haeckel, znani naravoslovec iz .lene, dr. Sehmidt, generalni tajnik »nemškega Monistenbunda«, pisateljica Ida Altmannova, dr. Bruno Wille, pisatelj Peter Schmall, O. Tschira, president »Federacije Prei-denkerjev na Nemškem«. Z Ogrskega pride pisatelj Diner-Denes in dr. Fenyes. profesor univerze v Budimpešti; iz Belgije prof. Heetor Denis, bivši rektor bruseljske univerze. Iz V a r s a v e pride predsednik »Mlade Polske« Josip \Vaserzng in Andie Niemojevski, redaktor lista »Mysl Niepodlegla itd. Mesta Pariz, L y o n in Bruselj pošl jejo na kongres posebne delegate. Mogoče tudi Rim, ako se izroči do septembra mestna uprava novoizvoljenemu demokratičnemu zastopstvu. Da bo zastopana tudi svobodomiselna Praga, se razume. In svobodomiselna Ljubljana? Praški kongres »Svobodne Misli« je prvi, na katerem bodo zastopani tudi Slovenci. Ne upamo sicer na impozantno število, ali upamo, da bodo imeli tisti, ki se kongresa udeležijo, od njega čim večji dobiček. Ne upamo, da bi naši delegati vplivali merodajno na kongres, ali upamo, da se vrnejo v domovino obogaćeni z množico novih misli, novih spoznanj. Tam spoznajo, da se ne bojujejo za nikak fantom, ampak za resnično, v življenju jako važno in potrebno idejo. Spoznajo natančno idejo »Svobodne Misli«, ki hoče privesti vse ljudi k spoznanju pravičnosti v socijalnom življenju, k dobremu v sferi nravnosti in k lepoti v celem življenju posameznikovem. Deželni zbori P 1 z e n , 8. avgusta. Poslanec Fresl je izjavil na shodu volileev, da njegova stranka vztraja odločno pri zahtevi, da se mora češki deželni zbor sklicati v jeseni. Brez zasedanja češkega deželnega zbora ne sme zborovati državni zbor. Praga, S. Avgusta. »Narodni listy« pišejo, da zadene le veleposestnike krivda, ako se ne doseže volilna reforma za češki deželni zbor. Vele-posestvo je bilo že davno naproŠeno, naj odstopi od svojih 70 mandatov 25 mandatov ljudskim strankam. Konzervativni veleposestniki pa trdovratno molče ter so se zvezali z Nemci. In vendar bi morali veleposestniki čutiti z ljudstvom in zastopati njegove pravice in Interese. 1) u n a j , S. avgusta. Tirolski d e ž el n i z b o r se najbrže v najkrajšem času razpusti. Poprej pa se še skliče v i umnost konferenca zastopnikov vseh strank. Osamljeni ban Rakodczay. Z a g r e b . S. avgusta. N a r o d -na (madžaronska) stranka je sedaj definitivno sklenila, d a n e p o d-p i r a b a n a I\ak o d c z a v j a . te-muč ostane v opoziciji vsaj toliko časa, dokler je na Ogrskem neodvis- LISTEK. 0 duru f n molu... Spisal Jo s. Korban. Po kosilu se vleže knjigovodja Žehtar vznak na oguljeno otomano, na koji so pasli lenobo že njegovi slavni' pradedje — in si prižge smodko . . . Kunigunda primakne stol h klavirju, ki bi tudi vsled svoje častitljive starosti gotovo delal čast ljubljanskemu muzeju, žehtar junior pa potegne iz mizniee latinsko slovnico in m- / vso resnobo trinajstletnega fantiča loti tistih preklicanih glagolov, ki so delali mladi glavici že toliko preglavic. »Tollo, tollis, tollere, sustuli, sublatum.« Z vso močjo svojega krepkega organa m hoče nadebudni sinko pridobiti zopet ljubezen svojega dobrega očeta, ki se je od zadnjega semestra močno ohladila. Njegov blagoglasni »reeitativ« podpira na klavirju sestra Kunigunda z mogočnimi akordi... In tako se začne pri Žehtnrjevih nedeljska idila . . . Papa puha že cele oblake dimu v zrak. Človek bi ne verjel, da more cisto navadna portorika dati toliko dima. Obrvi so sc mu naježile, li^in ima na pol odprta, cel obraz je dobil nek čuden, skoraj bi rekel: divji izraz. Pa pravijo, da godba tako blaži lno vpliva na človeško srce! Kunigunda nagne glavico, odpre svoja nežna ustnica in s polnim glasom zapoje sentimentalne »Volko-dlakove sanje«. Sedaj ima pa potrpežljivi papa že zadosti umetniškega vžitka. Prokleti klavir«, zngodrnjn skozi stisnjene zobe in plane po konci, kakor zmaj. Potem vzame palico v roke in klobuk ter se vstopi pred sina: I >a se mi boš učil, paglavec, če ne, bova plesala tarantello, ko pridom iz kavarne.« Polde je sramežljivo pobesil oči in ponižno npognil hrbet. Ob, da je papa tako nezaupen! Seveda se bo učil, pa še kako rad! Kaj naj pa dela drugega takle fantek, ki je ustvarjen vendar samo za učenje in zopet za učenje ! Komaj so se zaprla vrata za strogim očetom, je že romala latinska slovnica, z vsemi svojimi glagoli, pravilnimi in nepravilnimi vred, nazaj v miznico. In takoj je prišlo več življenja v sobo. Fant ni bil zastonj: »ein imruhiger Geist», kakor so njegovi gospodje profesorji papatu že večkrat zaupno povedali. Dobri papa je torej s tem. da se je odstranil s pozorišča. napravil sinu veliko veselje. Pa ne samo sinu. Tudi Kunigunda se je ngrela. ko je videla, da nervoznega papa ni več v bližini. »Njeni prstki srt«začeli nenavadno živahno »plesati« po zarumene! ili tipkah. Oči se svetijo navdušenosti, srce bije »sladke« razburjenosti, vsa zamaknjena je v svoje divne fantazije: Prišel je jurist Lazar... V trenutka si je osvojil njeno srce, po kojem je do tedaj hrepenel edino-le tisti suhi davčni praktikant Žvir-ca. Ljubezen je vzplnmtela z močjo vi barja, z naglostjo hudournika. Veličastni akordi — a la \Vagner — zaključijo to krasno sliko, ki tako živo izraža triurni' njenega srca. Razbijanje po klavirju je povzročilo, da se je »iinruhiger Geist« — ki je začel ravnokar hoditi po rokah — zopet postavil po človeško na noge. »Kunigunda, nikar tako divje!« Sestra je bratov vzklik seveda popolnoma ignorirala in šele po dolgem času prešla k drugi sliki, ki se je pa »gibala« — v veliko srečo Pol-detovih ušes — v nežnejši »italijanski šoli«. Oglasila se je pesem v molu. Prsti se komaj dotikajo klavijature. Potihnil je vihar prvega ljubezenskega izbruha, srce se je polagoma umirilo. Počasi, kakor pohleven studenček med cvetočimi travniki, plava njuna ljubezen proti bregovom širnega oceana. Srce sluti srečo iz daljave. Še dolga je pot do oceana — do njune združitvi1. Otožni mol se prav dobro poda tej sliki. Završalo je zopet po klavirju, sedaj pa s tako močjo, da bi so Poldeta skoraj nekaj zelo sitnega pripetilo. Iz kuhinje je priletela mama v zamazanem predpasniku in z neko grozo strme njene široko odprte oči tja h klavirju, kjer hčerine roke v nepopisni naglici švigajo po oktavah. »Kunigunda! Za božjo voljo Kuri igun—da!« Vse zaman! Ne sliši nič, ne vidi II H *1 Njuna ljubezen je »priplavala« do cilja. Lazar in Kunigunda sta združena na veke. Zopet triurni' njenega srca! Se enkrat zapojo strune v naj močnejšem fortissimu, potem se pa razgubi njihov burnodoneči glas po zaprašenih kotih Žehtar jo vega »salona«. Ko se gospa Žehtarjeva srečno »otrese« prvega strahu, pojasni nnj-preje svoji hčeri, da klavir ni veljal 10 v, ampak je moral papa presneto globoko seči v žep, da je ta »izborni inštrument« prišel v hišo, potem pa še blagohotno doda nekaj koristnih, na akustiko se nanašajočih opazk, kojim pa Kunigunda ni »sledila z največjim zanimanj em.« Se vsa pod mogočnim vt iskoni zadnjih veličastnih akordov, si podpre črnolaso glavico in se zamisli . . . Da, tla, zavrtilo se bo Časa urno kolo in prišel bo nekega dne Lazar k Zchtarjoviin v črni salonski obleki in s cilindrom v roki. Ponosno bo stopil pred strogega papa IH ga poprosi njene roke. Oj, kako bo tedaj možu zaigralo srce v prsih! Strogost bo izginila naenkrat z njegovega obraza, kakor izgine sneg v rebri, ko.posijejo nanj prvi žarki toplega solnca, in smehljajočega obraza bo objel bogatega snubača. S kako veselim glasom bo zaklieal: »Na kolena otroka! Sprejmita blagoslov poštenega očeta!« In prost VSeh morečib skrbi postane ubogi papa. Nič več ne bo posedal ob tihih večernih urah na tisti stari, oguljeni, historični otomani in si belil glavo, na kak način bi prišel do denarjev, s kojimi bi si nabasal svojo prazno »vverthajmerco«, ki naj potem kakor magnet potegne vse tiste k sebi, ki imajo »častne namene , ki bi se radi oženili . . . In to se bo tako hitro zgodilo! Se en izpit, je dejal, potem pa pride, da jo osreči. Kar čez noč postane soproga občepoznanega doktorja Lazarja Jambusa, sina bogatega veleposestnika. Kadar vidi svojega očeta v žalostne misli zatopljenega, kako rada B e r o 1 i u , 8. avgusta. Nemška in ruska vlatla sta po svojih zastopnikih izrazili francoski vladi popolno pritrdilo za francosko postopanje v Casablanei. Madrid, 8. avgusta. V L a -r o e h u se opaža opasno gibanje proti tujcem. Ravnotako je tudi v R a -b a t u , v F e s u in M a r a k e š u položaj zelo kritičen. Iz Tangerja je došla šr nepotrjena vest, da je francoska križarka »Du Chavla« b o m -b a r d i r a 1 a danes M a s a g a n ter je večji del mesta porušen. Konzulati so nedotakneni. Pariz, 8. avgusta. Iz Alžira je odšla v Maroko vojna ladja »Oazis« s 300 lovci in dvema oddelkoma gorske artilerije. Mohamed el Torres je naznanil poslaništvom v Tangerju, da ni odgovoren za varnost Evropejcev zunaj mesta. Vsa plemena so zelo razburjena vsled bombardiranja Oasa-blanee ter snujejo maščevanje. Raznesla se je celo vest, da koraka proti mestu 10.000 mohamednnov, da se maščujejo. Prišlo pa je le nekoliko Mavrov, ki so ščuvali prebivalce, naj pomoie kristjane in Žide. Puntarje so razorožili in vrgli v ječo. London, 8. avgusta. Zatrjuje se, da se sklice kmalu nova maroška konferenca, in sicer v Pariz. Vsa maroška pristanišča zasedejo evro-pejske velesile s svojim vojaštvom. O tem se definitivno sklene, ko se vrne kralj Kdvard v London; toda že v Marijinih varili se bo kralj posvetoval s predsednikom Clemeiieeauoin o maroški krizi. Dopisi. Iz Št. Ruperta n* Dolenjskem. Kakor smo že poročali, so prodrli pri zadnjih občinskih volitvah vrli kan-didatje naprednih kmetov v prvem in drugem razredu z velikansko večino in s tem napravili konec farov-ški kliki, ki je kakor črna mora čepela na prsih naše prekrasne šent-ruprtske doline ter jo neusmiljeno tlačila in dušila skoz celih dolgih šest let. Lahko je pač umevno, kako strašno je poparila ta nezgoda našo farovško gosoodo, katere načelnik je slavnoznani štrajhar. Kakor razdraženi modras je sikalo to kaplanče od tega trenutka po Št. Ruprtu in si na vse pretege prizadevalo uveriti ljudstvo starega kalibra, da bodo volitve drugega razreda s pomočjo vsega -mogočnega dr. Žlindre ovržene. In res se je bil napotil ta gospod takoj v Ljubljano k nezmotljivemu pomočniku in vozil protest zoper volitve drugega razreda in takoj na to pričel spuščati svoje sršenčke po „Domoljubu" v svesti si gotove zmage. Ali to vse ni nič pomagalo. Vse njegove nakane so Šle po vodi. Strajhar je delal paČ račun brez krčmarja. Pa to vsaj ni prav nič čudnega, ker ni nič manj kot 11, reci enajst, krčmarjev v občinskem odboru, kakor so potožili eno minolih nedelj s prižnice. Sedaj nam je vendar to otožno moledovanje jasno, ker dobro vemo, da se je šlo g župniku le za Strajharje-vega krčmarja. Pohabl)eni protest je bil kot popolnoma neutemeljen od slavnega deželnega odbora zavrnjen, nakar se je brez nadaljnih ovir vršila dne 1. avgusta volitev župana. Pri tej volitvi je bil izvoljen soglasno županom stara napredna korenina, mož kremenitega značaja gosp. Jože Brcar iz Kamnja, ki bo imel pač dokaj truda, predno napravi zopet potrebni red v občinski pisarni. Široki slovenski svet naj bo t©m potom obveščen, da je St. Ruprt stri težke nazadnjaške verige, pahnil krepko črno moro raz belih prsi in da stoji danes tu zopet čil in svoboden in neodvisen, na kateri podlagi si bo slednjič lahko tndi gospodarsko opomogel. Št Ruprčan. Dnevne vesti, V Ljubljani, 9 avgusta. — „Kršćanska omladina, polna zanosa in idealizma". V nedeljo se je pričel v Zagrebu shod hrvaških in slovenskih takozvanih katoliško mislečih dijakov. Včerajšnji „Slove -necu je posvetil temu sestanku dolgovezno poročilo, v katerem kuje v zvezde nkrščansko omladino slovensko in hrvatsko, polno zanosa in idealizma", ki se je zbrala Da tem shodu v Zagrebu, ter proslavlja v panegiriČnih frazah njeno moralno in etično sposobnost, da preporodi narod slovenski in hrvaški in ga privede nazaj h Kristusu kralju. Poznamo naše Pappenheimce, ki se vzgojujejo po naših lemenatih, kakor tudi one, ki se zbirajo okoli akad. društev „Danica" in „Zarja", zato vemo dobro, koliko je dati na takšne panegirike, zlasti ako se čitajo v „Slovencu", kx tudi vodi po svoje, gazeč po najbolj smrdečem blatu moralne propalosti in izprijenosti, svoje „bravceu na široko cesto h Kristusu-kralju. Nič, kakor pobeljeni grobovi, ki smrde že od daleč, ako se jim približaš! Mogočna moralna poza na zunaj, k nebu dvignene oči, usta, venomer šepetajoča „ezcelsior, navzgor, navzgor", v srcu pa moralna izprijenost, pohotnost in poltnost, to so znaki pravega katoliškega „akademika". In tem svojim bitnim last nostim se ne izneveri vzorna katoliška mladina nikoli in tudi v Zagrebu je ostala zvesta sami sebi! Po dnevi so ti vzoriti katoliki sklepali roke, zavijali oči proti nebu, in govorili zg°lj ° morali in idealni krščanski oliki, na večer so pa pod okriljem noči darovali in žrtvovali Bakhu in Veneri. In zakaj tudi ne, na pristni katoliški podlagi je tudi to dobro in hvalevredno! Da pa se nam ne bode očitalo, da obrekujemo, navajamo v podkrepljenje svojih trditev zagrebški „Pokret", ki piše: „Mladi gospodje, ki so jih pripeljali na „katoliški kongres", še močno diše po šolskih klopeh, zato se še dobro spominjajo one Horačeve prislovice o združitvi „koristnega" s prijetnim. V principu hi se temu prijetnemu ne moglo ugovarjati, ako bi to ne bilo malo nenavadne vrste, ki se baš ne zlaga s krščansko moralo, tem manj, ker se je ca tem „kongresu" govorilo toliko o morali... Enostavne „kato-liške veselice", pri katerih se malo globlje pogleda v cašo, bi še ne bile posebno grda stvar, in Zagrebčani tudi ne zamerijo, ako se posledice obilnega uživanja alkohola opazujejo tudi na trnovitem povratku domov, saj so Često že videli tudi veličast-nejšo gospodo v še bolj kritičnih si-tuvacijah. Malko bolj resne narave so pa neki prizori, ki se semtertja odigravajo na javnih prostorih, kjer gotovi mladi gospodje — seveda tudi v reverendi — dokumentujejo svojo galanterijo napram ... no napram krasnemu spolu. Ali kar je najhujše, to so pobožni poseti gotovih gospodov kongresistov v hišah, o katerih se v dostojni družbi — in naj si tudi ni klerikalna — niti ne sme govoriti. Evo, „kongres pa vendarle uspeva veselo. In zakaj bi se končno mladi gospodje ne zabavali?!" — Zakaj bo sankcijoniran deželni volilni red za Goriško? Državni poslanec btrekelj je govoril še za časa zasedanja državnega zbora z ministrom za notranje stvari Bienerthom, naj bi se ne sankcio- na stranka na krmilu. Nadalje je stranka sklenila, da ohrani svojo zvezo v nadi, da se jim prej ali slej pridružijo elementi, ki so za dualizem. Imenovala pa se najbrže ne bo \ t T narodna, temne ustavna stranka. V septembru ali oktobru začne stranka zopet izdajati svoje glasilo. Načelnik stranke bo dr. Nikola plem. T o m a š i ć. Pretendent za srbski presto'. C a r i g r a d . S. avgustu. Arte-mizija K r i s t i ć , mati nezakonskega sina po bivšem srbskem kralju Milanu, je predložila turški tajni policiji Lastnoročno pismo kralja Milana, kjer ta priznava svojega sina Gjorgja ter ga 1 e g i t i m i r a. Gospa Kristič namerava ta važni dokument pomnožiti ter ga razposlati vsem evropojskim vladam, da dokaže pravice svojega sina do srbskega prestola. Diplomat ični krogi smatrajo stvar za zelo resno. Proti vstašem v Makedoniji. C a r i g r a d . K avgusta. Vse velesile so krepko podpirale korake, ki jih je storila turška vlada v Atenah proti divjanju grških čet v Ma-cedoniji. Grška vlada je dala zagotovilo, da bo zabranila ustanavljanje vstaških eet in njihovo prehajanje čez turške meje. Dogodki na Ruskem. P e t r o g r a d . 8. avgusta. Uprave 125 zemstev so poslale na-nčnemu ministru prošnjo, naj se uvede takoj splošna šolska obveznost. V ta namen prosijo zemstva 7l - milijonov rabljev državne podpore za tekoče leto in 5 milijonov rabljev za vsako leto pozneje. Sv. sinod je izključil iz duhovnega statut bivšega člana dume popa V i d i n s k e g a zaradi njegovega govora v dumi. Moskva, 8. avgusta. Policija je zvedela, da se v carski tehnični visoki šoli izdelujejo bombe. Preiskava je izkazala, da so bili dijaki v zvezi s prebivalci sosednjih vil, kjer je policija našla zelo hude bombe, kakršne rabi le vojna uprava. Zaprli so dvajset oseb ter zaplenili celo množico prepovedanih spisov. Obnovitsv ruskega bro-dovja. P e t r o g r a d . 8. avgusta. Mor-narnična ti prava namerava v tekočem letu zgraditi dve oklopnici novega tipa po načrtih, ki jih je izdelalo mornarnično ministrstvo. Vsaka oklopnica dobi deset najmodernejših topov ter turbinske stroje za hitrost "21 vozlov v uri.__ "Prekoračenje turškega vojaštva čez perzijsko } mejo. L o n d o n . 8. avgusta. Z ozirom na napad turškega vojaštva na kri-stjansko vas Mevan v Perziji se poroča dodatno, da je prišlo turško vojaštvo ropa je in požiga je proti Ur-miji. Vas Mevan so naskočili s topovi, razrušili cerkev ter pobili blizu 100 oseb. V sosedstvu je zavladal splošen strah, posebno Rusi so vsi zbežali v konzulat. Perzijska vlada je poslala v Tebris brž novega guber-natorja. bivšega justičnega ministra Bermana. Turki so se zopet vrnili čez ruejo ter se niso ponovili izgredi. Zopet ločitev od Vatikana. London, 8. avgusta. Predsednik reptibl. Bolivija je sporočil kongresu, da je pretrgal diplomatične bi skočila k njemu, ga objela in porekla: »Ljubi papa, bodi vesel! Glej, stvar je taka in taka ...« Toda kaj pomaga, ko je papa tako velik pesimist! Bog ve kaj bi napravil, če bi vedel, da ob nedeljah, — ko on brezskrbno sedi v kavarni pri črni kavi — prihaja mlad fant v njegovo hišo. . . 1 Brrr! Ze misel na to je strašna. Vsi skupaj bi plesali »tarantello«, da bi bilo joj, Papa v takih rečeh ne pozna šale. Še dobro ji je v spominu, koliko vpitja, jeze, kletve in razbijanja je bilo tisti nesrečni dan. ko mu jo slučajno prišlo v roke ljubavno pismo, koje ji je bil pisal tisti okorni Zvirea. Tista zelenika bleda, suha pač ni bil toliko vre«len. kolikor ste jih morale mama in ona preslišati zaradi njega! Čudno se ji zdi, da se je sploh mogla pečati s takim ničvrednim človekom, s takim plebejcem, ki je v primeri z Lazarjem. sinom veleposestnikom pravi pravcati berač. Sam Bog je bil poslal tisto popoldne dež na zemljo. Da ni bilo dežja, ko je šla po mestu, ne ponudil bi ji bil Lazar dežnika, ne bilo bi tiste krasne promenade v dežju, pri prvem kostanju ne bi bilo odkritja srca, in pri drugem ne prvega poljuba itd. Zvirca bi ne bil dobil že davna j zasluženega slovesa, ampak *še vedno bi morala poslušati nje- Aezi z Vatikanom, ker je papež protestiral proti svobodi vseh veroizpo-vedanj in proti civilnemu zakonu. Predsednikovo naznanilo je sprejela zbornica z odobravanjem. Protiklerikalni izgredi v Italiji. Milan, 8. avgusta. V Parmi so se prigodili veliki nemiri. Po nekem shodu so hoteli delavci naskočiti karmelitnrsko cerkev. Orožniki so streljali, da so izgrednike preplašili. Dve osebi sta hudo ranjeni. H i m , 8. avgusta. Papež pripravlja protest proti antiklerikalne-mn gibanju v Italiji, češ, da smatra gibanje naperjeno proti sebi in sv. stolici. Danes si' obhaja petletnica njegovega kronanja. Zaradi protikle-riknlnili izgredov je odgodil sprejem kardinalov, ki mu pridejo običajno čestitat. Mirovna konferenca v Haagu London, 8. avgusta. V včerajšnji seji se je razpravljalo o belgijskem predlogu, da je prepovedano streljati ali razstreljiva metati iz zrakoplovov. Angleški delegat Rey je izjavil, da stoji Anglija na temelja konvencije iz leta 1809., vsled katere je prepovedano rabiti v vojski strupene pline in take krogle, ki se razpočijo v človeškem telesu. — Danes je prišla h konferenci deputacija Armencev, da protestira proti Turčiji, ki ne izpolnuje berolinske pogodbe* Bombardiranje Casa-blance. Pariz, 8. avgusta. O tem dogodku so došle sledeče podrobnosti: Vse kaže, da je za za vratni napad na francosko vojaštvo odgovoren sam sultanov brat M it 1 e j e 1 A m i n. Ta je sam zahteval, naj pride oddelek francoskega vojaštva stražit konzulat. Določil je uro, kedaj se jim odpre vrata ter jih zagotovi jal popolne varnosti. Kakšen je bil sprejem je znano. Tudi iz ene utrdbe v Casablanei st1 je streljalo na francoske vojake, nakar so jo iz francoskih križark razrušili z melitnimi bombami. Tudi v mošejo, kamor so zbežali maroški vojaki po na]»adu, so letele bombe ter jo porušile. Moralni učinek bombardiranja je za puntarje uničujoč. V ječi v Casablanei je mnogo maroških vojakov, ki so jih pripeljali v njo zvezane. Mulej el Amin je med bombardiranjem skesano prosil, naj F>ancozi nehajo streljati, češ, dći je za zločinstvo maroških vojakov kriva njihova neumnost in neznatna kultura. Ker se je francoska zahteva izpolnila ter so vse maroške vojake, ki so se punta udeležili, oklenili, se je bombardiranje ustavilo. Francoski poslanik v Tangerju grof S a i n t - A n 1 a i r e je šel takoj k sultanu ter mu naznanil, da bodo maroške oblasti v Tangerju odgovorne za najmanjši napad na francoske podanike. Sultan je izrekel globoko obžalovanje nad dogodki v Casablanei. Nadalje je zahteval poslanik v imenu francoske vlade: 1.) Da se morajo vse oblasti v Casablanei podvreči ukazom poveljnika francoskega vojaštva ter ga podpirati, da odredi potrebno kaznovanje puntarje v; čuvati morajo za varnost Francozov v Fesu in v notranjosti dežele; 3.) pospešiti izpolnitev povodom umora Francoskega dr. M a u - C h a m p a obljubljenega zadoščenja; 4.) odrediti vse potrebno, da se zago-tove na konferenci v Algecirasu določene reforme. gove sentimentalne vzdihe in vrtoglave neslanosti. Kes, sam Bog je bil poslal tisto popoldne dež na zemljo! Čudno, da toliko easa ni1 Lazarja! Soj je vendar pisal vrVruj, *la danes gotovo pride. Kunigunda je že postala nestrpna in nervozna. Polde je bil med leni časom čital iz očetovega dnevnika. Iz svoje lastne skušnje je namreč vedel, da je najbolj zdravo tiho sedeti in kaj čitati, kadar se sest ra»zaniisli bil silno žalosten. Mama je dihala s težko sapo, ; kor potrt kovaški nudi, Kunigunda je eelo pot samo vzdihovala, Polde pa vsled svojeg:! nesrečnega temperamenta še park rat gledal »repa 11' zvezde...« Se poseda ob tihih večernih urah gospod Zehtar na tisti stari, oguljeni, historični otomani . . . Kunigunda igra samo skladbe v molu ln le, če se kake nedelje popoldne prikaže med vrati suha postava davčnega praktikanta Žviree. le tedaj jo »vreze« v veselejšem duru ... se je pečal z železničarjevo ženo, ki mora podpirati svojega moža, kadar se bori za odpravo železniČarske mizerije, za zboljšanje svojega gmotnega položaja. Ne sme se mu nasprotovati, če je v organizaciji, kakor se je doslej premnogokrat zgodilo, vsled česar trpi vsa stvar in večkrat tudi domača sloga. Umestno je, da bi se železničarske ženske zbrale v lastnem društvu, črni gospodje znajo nesramno izkoriščati žensko neumnost in so napravili že iz marsikatere ženske fanatično klerikalko in najhujšo agitatorico. In Če so narodne dame mnogo pripomogle pri zadnjih državno-zborskih volitvah v Ljubljani do zmage naprednemu kandidatu, zakaj bi pro-letarke ne posegle v politični boj ? Ženska dela dandanes možu konkurenco, ko je nastavljena po uradih itd. za manjšo plačo nego moški. Naj se dela na to, da se prevrne sedanje razmerje in da bo zasijal delavstvu lepši dan bodočnosti. V istem smislu je govorila nato glavna govornica sodru-ginja Seidl z Dunaja. Poudarjala je, da geslo grškega filozofa, da bodi žensko delovanje omejeno le na dom in naj se ne vtika ženska v politično življenje, ne velja več, dasi stoje moški še vedno na tem stališču. Današnja žena se mora brigati za javno življenje in mora imeti vpliv nanj, zato je nujno potrebna krepka organizacija žensk. Govornica je obširno govorila o izkoriščanju in zatiranju delavstva po delodajalcih. Temu ipomore le najširša organizacija. Sodrug Anton Kristan iz Idrije je govoril o položaju delavskega ljudstva. 12. maja 1905 uzakonjeni carinski tarif je vzrok, da mora delavec skoraj vse jestvine dražje plačevati. Zveza za agrarne interese je proti delavstvu naperjena in poslanci kranjske dežele, če so res taki prijatelji delavstva, ne bi smeli biti njeni člani. e>ostinčar je delavski poslanec in dela proti delavcem!) Ako bi katoliška duhovščina dobro hotela delavstvu, ne bi mu obetala nebes samo na onem svetu in mu prepuščala rekla na tem. Edina socialna demokracija je, kjer najde delavstvo srečo. ZauO morajo vsi delavci in delavke biši politično in strokovno organizirani. Ko je govoril še sodrug K o c -mur, da so v Ljubljani ženska društva, ki se po krivici tako imenujejo, in priporočal agitacijo za prihodnji shod, na katerem se osnuje posebna organizacija za ženske, je zaključila gospa Kumer shod ob 11. V pokritje deficita pri „Glas* beni Matici" je poslal gosp; dr. H. Dolenc iz Razdrtega 15 K mesto venca za Milana. Poučno potovanje v Švico. Poljedelsko ministrstvo je podelilo gosp. mlekarskemu nadzorniku Leg-vartu podporo, da potuje v Švico in tam preuči kmetjske razmere Pomanjkanje vode v Ljubljani je vsled malomarnosti prebivalstva, ki kljub vsem opominom ne preneha tratiti z vodo, prišlo tako daleč, da je bil včeraj popoldne vodohram na tivolskem hribu že prazen. Vsled tega je padel vodni pritisk v ceveh tako, da višje ležeča poslopja, kot so ^vicarija, Tivolska graščina itd. niso imela več vode. Će se občinstvo ne bode spametovalo in puščalo še nadalje vodovodne izlivke po nepotrebnem odprte, bodo posledice vedno reprijetneje, ker bodo ostali vsi višji deli mesta v gornjih nadstropjih brez vode. Dolžnost vsakega meščana je, da vpliva na svojo okolico, kako naj ravnajo z vodo. Hladno vodo se dobi iz pipe, če se odlije le par litrov v v lijak, zato ni potreba puščati pipe neprenehoma odprte. Druge pijače pa lahko ohladiš v loncu mrzle vode, v katero postaviš dotično steklenico. Dalje se opozarja, da se naj v onih hišah, kjer bi prenehala popoldne teči voda, pij)e ne puščajo odprte, ker se 5ez noč, ko je poraba vode manjša, cevi zopet napolnejo. Ponoči bi torej voda začela zopet teči iz odprtih pip, kar poleg nepotrebne porabe lahko povzroči še druge neprilike. Oe so pipe zaprte, bode sicer voda zjutraj bela in neprozorna, ker je v njej stisnjeni zrak, ki pride v vodovodne cevi. Taka voda se v par minutah izčisti, če jo postaviš na mizo, ker splavajo zračni mehurčki na površje. Mestni vodovod nadzoruje porabo vode tudi pri strankah, ter bode naznanil vsako nerodnost mestnemu ruagistratu, ki bode brezve3t-neže primerno kaznoval, kajti tu se gre za celokupni interes vsega prebivalstva, ki trpi vsled malomarnosti posameznikov. K vprašanju legarja. Odkar smo v našem listu vprvič opozorili na nevarnost legarja, smo imeli priliko objaviti različne dopise o tem vprašanju. Dobili smo pa danes od povsem zanesljive strani zatrdilo, da vojaki 17. pešpolka niso popolnoma ločeni, marveč prihajajo v dotiko z mestnim prebivalstvom. V Kresijo, kjer je vojaška pisarna, prihajajo dannadan po jutranji raport, tam seveda pridejo v dotiko z vojaki, ki v pisarni stanujejo. Tudi ni izključeno, da se poslužujejo ki ose ta, na katerem se do danes ne rabi desinfekcijskih sredstev. Pošiljati samo tolažeče notice, ne pomaga, treba tudi res izvesti varnostne uredbe. V mestni hiši se bo pač dalo napraviti red. Logar v Postojni. V Postojno so poslali Deokertovo barako od „Rdečega križa4*. Postavijo jo poleg ondotne bolnišnice. Take barake smo videli v Ljubljani za časa potresa, ko so bile postavljene v bolnišnici za bolnike. Logar se je pojavil že tudi na Jesenicah. Danes pripeljejo z Jesenic v tukajšnjo bolnico delavca, ki je obolel na legarju. Slovensko zidarsko in tesarsko društvo priredi v nedeljo, dne 11. avgusta t. L, veliko vrtno veselico pri „Novem svetu". Iz prijaznosti sodeluje pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" ter slavna „Društvena godkau. Spored: Godba, petje, srečolov, šaljiva pošta, prosta zabava in ples. Keglanje na dobitke: od 28. julija do 11. avgusta do devetih zvečer. I. dobitek 30 K v zlatu; II. dobitek 20 K v zlatu; III. dobitek 15 K; 17. dobitek 10 K in V. šaljivi dobitek za največ serij. Vstopnina 40 v za osebo, otroci do 10. leta prosti. Začetek ob štirih popoldne. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica na praznik v četrtek, 15. t. m., z istim sporedom. Strokovno društvo rudniških paznikov se snuje v Idriji. Potreba takega društva je očividna, priporočali pa bi suovateljem, naj bi mesto ustanoviti popolnoma novo društvo, reformirali že obstoječe bralno društvo rudniških paznikov (Leseverein). Koristili bi predvsem sebi, pa tudi sicer družabnemu življenju v Idriji, čemu kar dvoje pazniških društev v Idriji. Sedanje pazniško društvo ima na razpolago brezplačni društveni lokal, ima precej dobro založeno knjižnico in nekaj inventarja. Novemu društvu pa bi še prav vsega tega manjkalo in bi trebalo Še le nabaviti. Naj snovatelji premislijo ta nasvet! Utonil je gostilničar Jožef Jagodic iz Gornje Bistrice pri Slovenji Bistrici. Jagodic je izginil 21. pr. m in je najbrž v pijanosti skočil v vodo. Smrten padec, llletni Anton Toplikar v Gorici je padel z gu-galnice, si polomil kosti in se tako poškodoval, da je umrl. Požar. V Studencih pri Mariboru je zgorela hiša posestnika K a -loka. S hišo vred je zgorela 651etna njegova svakinja, ki je spala v bližnji šupi. Potegnili so jo vso sežgano na prosto. Škode je 6000 K. Ogenj. V Vaberčah pri Slovenji Bistrici je pogorela velika hiša in obširno gospodarsko poslopje posestnika Simona Jagodica. Škode je do 20.000 K. Jagodic ima zadnji Čas silno nesrečo. Lansko jesen se mu je ubil mlajši sin, pred nekaj dnevi mu je pa utonil starejši sin Jožef. Prijazen mož in zet. Delavec Mihael Hodnik v Janžovski gori pri Mariboru je s svojo ženo Amalijo tako grdo ravnal, da mu je ušla k svojemu očetu Tomažu Lorbeku. Hodniku je bilo dolgčas po ženi, zato je šel po njo. Našel jo je na njivi. Prišedši do nje jo je začel nabijati, da so p_>-kale kosti. Tepenki je prišel na pomoč poleg mnogih drugih njen oče. Ko so divjemu možu iztrgali ženo iz rok, lotil se je ta svojega tasta, katerega je tako sunil s pestjo v prsi. da mu je zlomil dve rebri. Obsojen je bil na 3 mesece ječe. V Dravo je mislila skočiti Ana Ribič v Mariboru, ker se je nekaj skregala doma, a so ji še pravočasno preprečili samomorilen namen. Podivjana katoliška mladina. V Dol. Cerovem na Goriškem je prišlo na plesu med katoliškimi fanti iz Gorenjega in Dolenjega Cerovega do krvavega pretepa. Enemu so odrezali uho, drugemu palec itd. V Cerovem so najbolj zagrizeni klerikalci. Zblaznel je 761etni Jakob Medved v Ponikvah na Goriškem, ker je njegovemu sinu pogorela hiša in prav vse imetje. Prevneto so molili. Vikar Ur-šiČ v Neblem na Goriškem je hotel odpomoči veliki suši, ki je trajala več tednov, s procesijo za dež na Vrhov-lje. Zbral je svoje vernike ob treh zjutraj (vsi so morali biti še tešči, da bo imela molitev uspeh) in jih je peljal v cerkev na Vrhovlje, kjer so pobožno molili in prosili od neba, naj jim pošlje blagodejnega dežja. Toda ne vemo, ali so prosili preveč iskreno, ali pa so bili Bogu presitni, — njihova molitev je imela prekore-nit uspeh. Res je prišel dež, a tako hud s točo pomešan, da je uničil dve tretjini vseh pridelkov. Sedaj se Nebelci praskajo za ušesi in tudi v dvomu so, ali so procesije za dež v resnici tako dobre, kakor so oni poprej mislili. Vrečo jeter le ukradel v Gorici Josip Uršič iz Kostanjevice. Uzmoviča so pa prijeli, jetra pa vrnili lastniku Roparski napad na poštni voz v Trstu. Ko je šel snoČi ob 11. uri v Trstu 211etni poštni kočijaž Franc Matuchino z enovprežnim vozom na poštni urad na kolodvor južne železnice po pošto, ki jo je imel potem prepeljati na Llovdov parnik „Wurm-brandu, ki je o polnoči odšel v Benetke, sta ga v ulici Flavio Gioia napadla dva lopova. Eden je prijel koči jaza in mu držal nabit samokres na prsi, dočim je drugi stikal po poštnem vozu. Ta je bil pa prazen. Lopova sta mislila, da pelje kočijaž na urad poŠto za poštni vlak, ki odide ob 11 20 uri na Dunaj, in da jo bosta oropala. Ko sta uvidela, da sta se ukaniia, je oni, ki je držal kočijaža, tega sunil z nožem, nakar sta oba zbežala. Seveda je policija zdaj vsa na nogah in išče napadalca. Strela je udarila v šolo. Dne 25. julija je udarila strela v šolsko poslopje v Sori pri Medvodah. V šoli ne stanuje nihče, ker se ravno popravlja in predeluje. Ob času treska so bili zidarji in podjetnik v poslopju, pa se ni nikomur ničesar zgodilo. Strela je udarila na vrhu strehe in razdrobila več opek, razklala dva trama in okrušila zid v več krajih. Druge škode ni naredila. Užgala ni nikjer. Sled strele se pozna največ pri železnih traverzah in vezeh. Strelo so največ privabile traverze in ^repih, ker je poslopje bilo od strani odprto. Opatijske novice. Izlet po morju, katerega je priredilo hrvaško pevsko društvo »Lovor« v nedeljo popoldne iz Opatije v Cres, je izpadel briljantno. Are me je bilo prekrasno, morje pa mirno kakor olje. Ukrcalo se je na parnik »Liburnija« v Volo-skem pristanišču čez 100 izletnikov, v opatijskom pa okoli 300, veliko jih je pa moralo ostati doma, ker ni bilo več prostora na parniku. Točno ob tričetrt na 2. je odplul parnik proti t irsu, kamor je prispel ob četrt na 5. V pristanišču in na pomolu v Cresu se je videla že od daleč na tisoče brojem množica, ki je pričakovala na prihod parnika »Liburnije«. Ko je pa parnik priplul v samo pristanišče in se pritisnil k pomolu, zaorilo je kakor iz enega grla na tisoče grl »živio« in »živeli naši«, in takoj se je opazilo, da se tista italijansko-irredenti-stovska in čifutska gospoda okoli tržaške cunje »Pieeola«, kateri je v sobotni številki hujskal Cresane na demonstracije, jako varajo, ako mislijo, da s svojimi italijanskimi cunjami še kaj upi iva jo na narod istrski, ki jim je 14. maja letos dosti jasno in razločno pokazal, da mu je dosti te italijanske harlekinade. V Cresu, v katerem so Italijani še do nedavno davili hrvaški narod, je istotako, kakor se je ravno ob priliki nedelj nega »Lovorovega« izleta videlo, italijanski komori popolnoma odzvonilo in »Pieeolo« naj zato pljuje kri, kolikor hoče, mu ne bo pomagalo nič. »Lovor« in z njim vsi izletniki so bili sprejeti v Cresu nad vse pričakovanje sijajno. Popoldne oh 5. uri je hil koncert v vrtu šole družbe sv. Cirila in Metoda, kjer se je poleg izletnikov nabralo o-gromno število domačinov. »Lovor« je pel same hrvaške in slovenske pesmi, a vojaška godba je svirala tudi same izbrane slovanske komade. Pred odhodom Opatijeev in Vološča-nov je govoril tamkajšnji župnik in se v prekrasnih besedah še enkrat zahvalil vsem izletnikom posebno pa »Lavoru«, kateri da je dosedaj edini, ki dela največ na tem, da se širi hr-\ aško-slovenska pesem v Liburai ji in kateri visi zelo težko nalogo zbujanja našega zapuščenega naroda. (Viharno odobravanje). Naš dični dr. Iv. Pošči č, starosta Volosko-Opatij-skega Sokola, se je predgovorniku v imenu izletnikov najprisrčneje zahvalil. Ob 8. je bil parnik »Liburnija« zopet poln, in pričeli smo jemati slovo. Pero je preslabo, da bi moglo opisati vso navdušenost, ki je vladala na obeh straneh. Kakor iz enega grla se je čulo iz tisoč grl »Živio«, po zraku je pa mahalo na tisoče rok z belimi robci še dolgo, ko je bil parnik že na sredi morja. S parnika so se pozdravi vračali. Neki ruski profesor, kateri je bil na parniku, je pravil, da je bil že na izletih s parnikom po Volgi in v Zed in jenih državah, po reki Misisipi, ali take prisrčnosti in na\ dušenja še ni nikoli videl. Pri-spevši v Opatijo so se izletniki razšli z veselim srcem in v nadi, da nam »Lovor« zopet kmalu priredi kakšen tak izlet. — Kapelnik Opatijske zdra-viliščne godbe Hot'fniann znani Slo-vanožre je doživel v nedeljo dopoldne v opatijskem šetališču fiasko, ki si ga bo zapomnil, dokler bo živ. Ko je prišel ta dan ob enajstih, da zopet prevzame službo kapelnika (bil je namreč do nedelje na dopustu) v godbeni paviljon, kjer so bili zbrani že vsi člani zdraviliščne glasbe, in ko je zavzel svoje mesto s paličico za dirigiranje in dal znamenje za priče-tek, se ni hotel nihče izmed članov niti dotakniti inštrumenta. Dal je drugi pot znamenje. Nič, vse mirno. Obledel, pravzaprav ozelenel je, ker bled je že tako dosti, od jeze, a gosti okoli paviljona stoječi prasnili so v smeh in pričeli ploskati, da je kar grmelo. Nato vstane predsednik glasbe in namestnik kapelnikov, se približa kapelniku Hoffmannu in mu pove šepetaje par besedi, nakar je Hoff-mann odložil paličico in se urnih korakov pobral iz šetališca, gostje so pa zopet udarili v smeh in ploskanje. Tako je odstranjen tisti, ki je hotel pohrustati vse Slovence. Kaj pa je s Hinterleitnerjem, ki je razžalil ves hrvaško-slovenski narod ob priliki izleta nemškega pevskega društva iz Celovcaf Ali gospoda mislijo, da se je to pozabilo? Ali se gospodi ne zdi vredno nam dati zadoščenja? Gospod Poldrugač je bil od svojega nemškega gospodarja Oberleitnerja takoj odpuščen iz službe, četudi je bil nedolžen, 12 Slovencev in Hrvatov je bilo obsojenih. A Hinterleitner, ki je bil vsega kriv, še vedno lepo sedi v pisarni zdraviliščne komisije in menda se mu je povišala za junaški čin še plača. Kje je tu pravica? Na dan z njo, če ne si jo bodemo sami poiskali. Capito? — Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1906. do 31. julija 1907. 27.278 oseb, od 24. julija do 31. julija 1907 jih je prišlo 1013, a 31. julija je bilo v Opatiji nastanjenih 3274 oseb. Semenj. Dne 8. t. m. je bilo na mesečni semenj prignanih 755 konj in volov, 317 krav in telet, skupaj 1072 glav. Kupčija je bila pri goveji živini kakor tudi pri konjih srednja. Pob gnila Sta predvčerajšnjem prisil j enca Matija Kracker, rojen 31. marca 1851. v Kummersdorfu, pristojen v Nesselthal v kočevskem okraju in Anton Fellner rojen 30 maja 1873 v Grieskirchnu, pristojen v Gaspoltshofen, okraj Ried. Prvemu se je pristudilo delo na Ko-delijevem, drugemu pa pri zgradbi poslopja „Ljudske posojilnice". Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Slovencev in 15 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 60 Slovencev in Hrvatov. V Heb se je odpeljalo 35 Hrvatov. Corrigendum. V včerajšnji razpravi „Socijalna vprašanja" mora stati v tabeli ^Tedenski prispevek", ne pa ^Prispevek za stanovanje", i \ „Društvena godba ljubljanska11 priredi jutri koncert v hotelu „Južni kolodvor", (A. Seidel), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu osmin zvečer. Vstop prost. * Drobne vesti. Policijski ravnatelj v Pragi dvorni s v e t n i k K r i k a w a je poklican v ministrstvo notranjih del. Njegov naslednik v Pragi je Ceh namestniški svetnik P a r u h e k. — Proračun za nemško m o r n a r i c o zahteva dve novi bojni ladji in novo orjaško križarko. — V italijanski senat bo imenovanih ob obletnici osvoboditve 20. septembra mnogo novih članov, ki so po mišljenju vsi protiklerikalni. — Razprava proti 1 7 m a-1 o r u s k i m dijakom, ki so razbili pohištvo vseučilišča, se začne na Dunaju dne 2. septembra ter bo trajala štiri dni. — Hudi nalivi s točo so opustošili v sredo zvečer mnogo krajev na Češkem. — Zaboj italijanskih redov je bil ukraden na kolodvoru v Zemunu. Pošiljate v je bila namenjena za italijanskega agenta v ►Sofiji. — N e n r a v n i škandali. V Opavi so zopet zaprli štiri moške zaradi zlorabe šolskih deklic. Med are-tovanimi sta dva ugledna trgovea. sluga neke srednje šole in nočni čuvaj. — Na smrt obsojeni odvetnik dr. H a u v K a r 1 s r u h e je morda nedolžen. Obsojen je bil, da je ustrelil gospo Molitor. Sedaj je zaplenilo državno pravdništvo pismo barona Lindenaua na hčer umorjene g<»-pe, Olgo Molitor. V pismu pravi Lindenau, da je videl, kako je Olga ustrelila svojo mater, a bo molčal, ako ga vzame za moža. Barona so zaludi, njegovo stanovanje pa zapečatili. — Umor v M o n t e Karlu. Poizvedbe so dognale, da sta grozovit umor na Švedinji Le\vin izvršila edi-nole zakonska Gold ter sta si ime Burkerja le izmislila. Umorjena ni bila slaboglasna ženska, temuč bogata vdova, ki je dobivala po svojem možu letno rento 30.000 frankov. Morilca sta zvabila svojo žrtev k sebi na obisk v vilo, ki sta jo imela v najemu. Mbz je zgrabil žrtev zadi za roki, žena j>a jo je zabodla v prsi in trebuh. Potem sta jo oropala ter jo razkosala kakor živinče. Drob sta vrgla v stranišče. — Verska blaznost. V Szegedinu si je neka kmetica pred Marijinim altarjem užgala obleko, češ, da ji je tako zapovedala Marija. * Ameriški milijonar Rockefel-ler, imenovan »petrolejski kralj«, je zaslužil lani čistih 290 milijonov K. Svoje premoženje ceni sam na 3000 milijonov, a ravno natanko pri milijonu ne more reči. Ako mu bo sreča enako mila tudi v bodoče, in seveda ako bo živel, bil bi v 20 letih vreden 13.000 milijonov. Svojo karijero je začel kot pomočnik s 120 K mesečne plače. To je bilo leta 1856. Deset let pozneje je imel 24.000 K, leta 1870. že 200.000, 1. 1885. že 200 milijonov, leta 1889. nad 1000 milijonov, a sedaj ima 3000 milijonov. Carnegie je proti njemu siromak, ker ima le 1600 milijonov. * 10.000 Rooseveltovih vel-blodov Dva Amerikanca, ki sta se ravnokar vrnila s potovanja okoli sveta, sta zagotavljala predsednika Roosevelta, da je najslavnejši mož na svetu, češ, da sta v Egiptu našla najmanj deset tisoč velblodov, ki nosijo njegovo ime. * Strašen dogodek ob smrtni postelji se je odigral nedavno v Versaillesu pri Parizu. Polkovnik Huntington, nekdanji vojni ataše pri poslaništvu v Zedinjenih državah je smrtno nevarno zbolel ter je dal poklicati svojega sina Henrva, ki je pred leti zaradi svoje poroke moral zapustiti očetovo hišo. Ko je vstopil Henry v sobo, stala je gospa Huntington z ostalimi svojimi štirimi otroki ob moževi postelji. Žena in otroci so jokali. Henry je prosil očeta oproščenja. Nato se je tudi njegova mati obrnila k njemu, da mu pove, da mu je tudi odpustila. Toda sin Henry je obrnil materi hrbet, nakar ga brat Alfonz spodi skozi vrata. To je Henrvja tako raztogo-tilo, da je potegnil revolver ter streljal na svoje brate in sestre, ki je vse štiri smrtno ranil. Med tem je začel oče umirati ter se je preselil v večnost, ne da bi vedel, kaka drama se je odigrala med njegovimi otroci. Telefonsko in brzojavno poročilo Dunaj, 9. avgusta. »Neues Wie-ner Abendblatt« javlja, da pride v drugi polovici septembra na Dunaj ruski minister zunanjih del Isvolski. V Petrogradu so že vse potrebno odredili glede potovanja, vendar pa termin še ni natanko določen, toliko je gotovo, da odpotuje Isvolski iz Petro-grada koncem septembra« Praga, 9. avgusta. Češki deželni zbor ne bo sklican; pač pa bo med 12. do 15. oktobrom sklican na redno jesensko zasedanje parlament. V tem času bo vlada tudi razpustila češki deželni zbor in odredila nove volitve. Karlsruhe, 9. avgusta. V aferi H a u je sodišče danes konfrontiralo hčerko umorjene gospe Monitor, Olgo z aretovanim L i n d e n a u o m. Lindenau odločno zanika, da bi bil Han umoril gospo Monitor, vendar pa se njegovi trditvi, da je Olga Monitor umorila svojo mater, ne verjame. Inomost, 9. avgusta. Na Lang-koflu je ponesrečil turist Jos. Keil; padel je v propad in smrtno-nevarno poškodovan obležal. — V Dolomitih je pri plezanju padel v globel turist de Casperi in obležal mrtev. Petrograd, 9. avgusta. Carica Aleksandra Fedorovna je včeraj na jahti »Carevna« odplnla carju nasproti. »Carevna« in »Standard« sta se srečala pri Bjorko. Od tu sta se ladji peljal] v Kronštat, odkoder ste se vrnili v Peterhof. Odesa, 9. avgusta. Tu so areto-vali štiri anarhiste iz Varne, ki so imeli namen, pomoriti tukajšnje konzule vseh velevlasti ter s tem izzvati intervencijo velesil v makedonskem vprašanju. Gospodarstvo. Dobavni razpis. C. in kr. in- tendanca 3. voja naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da vojna uprava kupi po trgovskih običajih za Gradec: 7.700 q slame za steljo, 250 q slame za rezanico in 1.800 q posteljue slame; Maribor: 4.500 q sena in 2.900 q slame za steljo; Ptuj: 1000 m3 trdih drv; Beljak: 100 m;* mehkih drv; Gorica: 2000 q premoga; Pulj: 1.500 q sena 800 q slame za steljo, 1.3000 ij posteljne slame, 4 200 m1 trdih drv in 4 500 4 premoga. Zadevne zagotovit-vene obravnave bodo pri pristojnih vojaških oskrbovalnih skladiščih in sicer: v Gradcu 17. avgusta, v Mariboru (tudi za Ptuj 30. avgusta, v Beljaku 23. avgusta, v Gorici 26 avg. in v Pulju 16. avgusta t. 1. Kolko-vani prodajni predlogi morajo najkasneje do desetih dopoldne doiti pri označenih obravnavalnih mestih, kjer se tudi lahko pogledajo natančnejši pogoji tamkaj razgrnjenih v polnem obsegu sestavljenih nakupnih avis in uzančnih zvezkov. $ Coc ctčr \ c/S#ivj do r p m ... i i Oorzna poročila. Ljubljanska Ljubljani avgusta 1907 Dodat Bla* Sprejme na 2326-3 9 K.rodltns bank« v Uradni kuril duri. bone 9 A-T # majska renta .... 4't°)e srebrna renta . . . 4#/, ivstr. kronska renta. . 4*/# w zlata „ . . *•/• ogrska kronska renta . 4V# „ zlata 49U posojilo dež. Kranjske 4V,% posojilo mesta Spljet 4».,»'o r. n Zadar 4*/te c bos.-herc. Železniški posojilo 1902 . . . 4* t češka dež. banka k. o 4«/e „ „ „ ž. o. 4»y,»:. zast. oisma gal. dež. hipotečne banke . . 4-;,»/, pest. kom. k. o. z 10u , pr...... W,\ zast. pisma Innerst. hranilnice..... 4*/,#/0 zast. pisma ogr. cent- dež. hranilnice . . 41',0 0 z. pis. cgr. hip. ban. #&•/• obl. opr. lokalnih železnic d. dr. . . . 4*/i* o ohI- češke ind. barke 4*1C prior. lok. želez. Trst- Poreč....., 4% prior, dolenjskih žel. . f% prior. juž. žel. kup. 1 ,« . 4*.,°, avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 18601, . . . . od 1. 1864 . . . B tizske...... . zem. kred. I. emisije II ■ w "L i" , ogrske hip. banke . 9 srbske a frs. 100*— turške...... srečke . . . 96 20 97 65, 96 SO 1U 75' 91 60; 110 15 seno 104 hO 96 -96-75 96 40 97 85 96 -»0 115 9S 91 80 tU -hi;) U9 90 102 — 100 98 f-5 9B b i 99 25 100 2 S t'2'40 108-40 9850 99 tO 98 - Basilika Kreditne , . • • rnomoške „ • • . Krakovske » . . * Ljubljanske » . . • Avstr. rdeč. križa , ... Ogr. „ mm • • « Rudolfove s , . . Salcburške „ . . • Dunajske kom. , . . . Delnic«. Južne železnice . . • • . Državne železnice .... Avsrr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ . . . Zivnostenske . . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranvi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valut*. C. kr. cekin..... 20 franki . •..... 30 marke ....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rutlji........ Dolarji........ 99 26 98 5) 99 75 99 90 98-7 s : 29570 100 146 90 245 bi 138 76 ?58 60 267 60 23V50 100 — 184 — 20 35 422 -84-89 50 60--44 26 ?6 26 68 86 5) 444 — 154-^0 665 25 JI1799- -I 649 50 ! 749-50 [I »41 — 728 -i! 591-25 *595— 638 — 266 -465--139 - 11 35 1913 2S4G *3 95 117-40 96 65 l'E>2 484 99 \\k> 2b 99 5) ivQ 75 997r 297 97 101 — 148 90 249 5 J 140 76 264 50 273 60 237 5U 103 — 185-— 22-35 428 — 88 — 93 60 64'— 4625 2825 72 — 89'JO 460 — 166-50 666 25 808 -650-50 760-60 242 -732-20 692 25 599 — 539 -260 -470 — 142 — 11-39 1915 2353 24-03 117-60 95 90 2-53 6 Meteorolosično poročno. T;«\3« nad morjem 206. Srednji mračni tiafc 786 0 > Cas opazovanja Stanje i barometra ▼ mm Tempera-1 tura v 0°. i Vetrovi Nebo 8 9. *T. 740 5 20 2 sr. szah. jasno 9 7. zj. 740 2 165 al. jvzh. megla s pop. 737 7 «7 4 al jvzh. jasno Srednja včerajšnja temperatura: 21 1° nor male 19 4 . — Padavina v mm 0 0. Anton PutriCh, posestnik v Ljubljani, naznanja v svojem ter v imenu vseh sorodnikov prežalostno vest, da je njih iskrenoljnbljena netjakinja, ozir. sestra in teta, gospodična Beti pulrich včeraj ob ,/45 uro popol., po dolgi in mučni bolezni, previđena a tolažili sv. vere, v starosti 20 let, mirno preminula 2068 Pogreb drage rajnke se vrsi jutri v soboto, 10. avgusta t. 1. ob 6. uri popoldne iz m tvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Bodi ji blag spomin! 4 V Ljubljani, 9. avgusta 19*7. Ob v$a\ tamboro^eu. Začetek ob petih pop. Vstop prost. K mnogobrojni udeležbi vabi s gostilničar. spoštovanjem 264 9 l m * & a? s & r& $ & * & "s * * ie obstoječe iz 3 sjb, prostorne kuhinje ter potrebni pritiklina se takoj Odda. Prevzame se tndi lahko ene^a gospoda na stanovanje in hrano. Poizve He pri g. Ivan Zupančiču, Križevniske nlice štev. 6, II. nadstropje. aer.i i Izgubila sta se p *s» o (prepeličarja) in sicer psica, ki sliši na ime „Flora" in pes, ki ga kličejo „CiK Psica je bela, rjavih ušes in rjavih prog. Pe« je belo črno pikast in ima rjava ušesa. 2653 Kdor bi izvedel kaj o njih, naj naznani to proti dobri natrradi E- Ko vačiću, Straž išče pri Kranju Postellflo rt in pili oprano in osnaženo 7ak$ od 35 kr. naprej 807 23 prodaja C. I. Hamanrt v Cjubljani. m -a: •a -a Tehnična pisarna Karel Holinskv &e rutin* j i« od 'iuj naprej elenburgovih ulicah 2650 1 W w m C. kr, *-ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. ' ^#9ee9#S#^###e | Oblastveno dovoljena razprodaja! ■ Nikar ne zamudite ugodne I To ted prilike za nakup! Len Jutri, o soboto 10. a^usta 1.1. velik T. Začetek ob poinsmih. Vstop prost. A. Setdel, 2666 hotelir. Vsako soboto in nedeljo sveie „bavarsko pivo". Iadajatelj in odgovorni urednik: EaBto Pnstoe leaaiek. Za svojo prodajalno iščem zanesljivega in poštenega hlapca ki zna vagati. Najraje pa sprejme:;, čevljarja, ki se nekoliko spozna na usnjarsko obrt. 26*2;--^ .Slov. Kje, se Xarodau. izve v upravu. ZcbczdrauniK dr. Rodoschess 2625 (Stari trg št. 2) odpotuje do 18. jffjjgL vicarija. Od 1. maja nadalje tudi gorka kuhinja Vsak dan ob 3. in ob 7. popoldne KONCERT Ljubij. seksteta na lok Ob nedeljah in praznikih ob 7. uri zjutraj, 1 10. dopoldne in ob 3. in 7. popoldne. Ostop vselej prost« Sprejema zavarovanja človeškega liv- ljenja po najrasnovratnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživele ln »mri ■ maojiajočimi m vplačili Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLft VIJ A" . . - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - -Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izpteoane odškodnine in kapitalije 91,936.99372 K. Po velikosti druga vsajamna zavarovalnica naše države ■ varakMii ilo^Miho-narodno upravo. Y*m pojasnil« daje: Oeneralni zaatop V Ljubljani, fcigar pisarne to ▼ lastne! bančnej hiti Zavaruje poslopja in premičnine proti poiarnim Škodam po najnižjih cenah Škode ceniute takoj in najkulantneje. Utiva najboUSi sloves, koder poslujf lV.voljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoriatne namene. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne11. C-D 35 66 DS