o 229280
ZELEZARSKI ZBORNIK
IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT LETO 19	LJUBLJANA	SEPTEMBER 1985
Vloga raziskovalne dejavnosti v razvojni politiki slovenske metalurgije
Alojz Prešern*
Prehojeno 35-letno pot na razvojno-raziskovalnem področju za metalurško gospodarstvo je spremljalo nekaj specifičnih mejnikov, ki jih je potrebno omeniti:
V prvih letih beležimo skromnejšo raziskovalno dejavnost na področju kemije, toplotne tehnike, visokope-čne tehnologije, goriv in železne rude. S postopno razširitvijo na področje ekstraktive železa in jekla in metalo-grafije ter z reševanjem določene problematike s področja barvne metalurgije so bili ustvarjeni pogoji, ki so omogočili v letu 1968 sklenjen dogovor o sodelovanju med tremi slovenskimi železarnami in delovnimi organizacijami barvne metalurgije Slovenije ter Metalurškim inštitutom. Do prvih oblik organizirane povezave med raziskovalci MI, delno metalurškim odsekom pri FNT in uporabniki raziskav je prišlo v letu 1971 z združitvijo treh slovenskih železarn v združeno delovno organizacijo. Takrat smo postavili osnovne oblike povezave, nakazali osnovne usmeritve vsebine razvojno-razi-skovalnega dela za potrebe uporabnikov in definirali način stalnega finansiranja raziskav.
Ko smo v letu 1973 pristopili kot delovna organizacija v SOZD Slovenske železarne, smo z obširnim elaboratom, prezentiranim na jesenskem posvetovanju slovenskih metalurgov oz. strokovnjakov v metalurških DO začrtali širše zasnove v pogledu čim tesnejše in učinkovite povezave med raziskovalci in uporabniki raziskav ter nakazali vsebine čim bolj usmerjenega raziskovalnega dela za področja črne in barvne metalurgije. V naslednjih letih se je postopoma vloga raziskovalcev krepila do stopnje, ki je omogočila, da je bil raziskovalni potencial vklopljen v razvojne programe metalurških DO, da smo skupno z uporabniki postavljali kratkoročne in srednjeročne razvojno-raziskovalne programe in v zadnjih letih sodelujemo pri izbiri in vrednotenju tehnologij, pri posameznih odločitvah glede kvalitete investiranja, preko več strokovnih teamov in komisij smo navzoči praktično v vseh tehnoloških in kvalitetnih dogajanjih v metalurških delovnih organizacijah Slovenije.
* Direktor Metalurškega inštituta, dipl. ing. metal.
Dolgoročno imamo definiran način in cilje sodelovanja v samoupravnih sporazumih s slovenskimi železarnami, z Unial Maribor, z nekaterimi TOZD-i Iskre, z nekaterimi organizacijami posebnega pomena in z Ru-disom.
Z namenom, da razpoložljivi raziskovalni potencial inštituta, FNT in raziskovalnih oddelkov pri uporabnikih čim bolj uspešno vključimo v reševanje problematike metalurškega gospodarstva, kar naj bi omogočilo stalno rast družbenega proizvoda in življenjske ravni vseh zaposlenih, smo sprejeli kot sistem naslednja osnovna načela:
—	usklajenost pogojev za znanstveno-raziskovalno delo s potrebami metalurškega gospodarstva,
—	povezanost osnovnih uporabnih in razvojnih raziskav s srednjeročnimi programi delovnih organizacij,
—	sistemsko razvijanje tistih znanstveno-razisko-valnih disciplin, ki so predvsem važne za metalurško dejavnost,
—	koncentracija znanstveno-raziskovalnega dela in specializacija ob upoštevanju specifičnosti razvoja metalurškega gopodarstva.
Pri povezovanju inštituta z raziskovalnimi oddelki pri uporabnikih gre predvsem za možnosti in opredelitev perspektiv nadaljnega napredka ter organiziranosti raziskovalne dejavnosti z angažiranjem vseh strokovnih raziskovalnih in znanstvenih potencialov v posameznih DO, na inštitutih in fakultetah. Raziskovalno delo je usmerjeno k reševanju problematike v proizvodnji in predelavi in k osvajanju novih oblik tehnologije, izdelave posebnih materialov, k prenašanju raziskovalnih dosežkov v prakso, k verifikaciji uporabnosti raznih dosežkov. Imamo močan raziskovalni potencial, ki ga skušamo čim bolj učinkovito angažirati, pri čemer od časa do časa izboljšujemo organizacijske oblike povezave, konkretiziramo nove zadolžitve glede na razvojne potrebe metalurških DO.
Ob številnih ugodnih ocenah moramo omeniti tudi nekaj kritičnih pripomb:
—	zapiranje v lastne okvire je kvarno; nujno je posredovanje določene tehnološke ugotovitve drugim z ustrezno participacijo za kritje stroškov raziskav,
—	sofinansiranje raziskav še ni rešeno, kar povzroča razkorak v ocenjevanju potreb raziskav za proizvodnjo oz. s potrebami kovinsko predelovalne industrije,
—	vrednotenje raziskovalnega dela strokovnjakov v temeljnih organizacijah ni pravilno vrednoteno,
—	še vedno je premalo učinkovito povezovanje raziskovalnih kapacitet med DO in raziskovalnimi ustanovami; potrebno bi bilo izoblikovati bolj organiziran sistem povezovanja v pogledu kadrov, delavcev-stro-kovnjakov, opreme in prenosa dosežkov,
— raziskovalci v inštitutih bi se morali v večjem številu kadrovati iz vrst strokovnjakov v združenem delu,
—	vzgajati moramo strokovnjake širokega profila za učinkovito izvajanje sodobne tehnologije in proizvodnih naprav,
—	preiti moramo k večji odprtosti v okviru DO za koordinacijo razvoja in raziskav in pritegniti čim več strokovnjakov v raziskovalno-razvojni proces,
—	večkrat smo nedosledni pri izbiri vsebine raziskav, večkrat obravnavamo manj važno problematiko in zapostavljamo dolgoročnejšo raziskovalno tematiko, večkrat želimo rezultate v prekratkem času ali celo rezultate nedodelane raziskave,
—	potrebno bo pospeševati publiciranje o raziskavah, doseženo znanje prezentirati s številnejšimi predavanji doma in v tujini.
Današnji tehnični in tehnološki razvoj, tako v svetu kot doma, zahteva vedno ožjo specializacijo, večjo delitev dela in koordinacijo proizvodnje, s tem najoptimal-nejše izkoriščanje zmogljivosti in večji gospodarski učinek poslovanja. Nujna potreba enotnega nastopa na tržišču za plodnejšo vključitev v mednarodno blagovno menjavo in združitev celotnega intelektualnega potenciala mora biti vodilo pri izbiri področij in programov raziskovalne dejavnosti.
Naša strojna industrija prehaja v proizvodnjo kvalitetnejših izdelkov. To zahteva vse več plemenitih suro-
vin, ki jih še vedno uvažamo. Menimo, da razvoj strojno predelovalnega kompleksa ne bo mogoč, če ne bodo na razpolago ustrezni reprodukcijski materiali v zadovoljivi količini in kvaliteti. Novi metalurški proizvodi bazne in kovinsko predelovalne ter elektro industrije bi morali v glavnem temeljiti na lastnih surovinah in doma razvitih in osvojenih kovinskih gradivih. Enotno načrtovanje in skladni nadaljni razvoj zahteva združevanje intelektualnega potenciala, poenotenje izhodišč razvojne politike in čim večjo usklajenost razvoja proizvodnje osnovnih metalurških izdelkov z njihovo nadalj-no predelavo.
V družbenem planu SR Slovenije so vedno bolj poudarjene potrebe in zahteve po uveljavljanju vloge raziskovalne dejavnosti; programe in projekte oz. njih tematiko naj bi v celoti povezovali za potrebe združenega dela, kar jasno izvira iz zakona o raziskovalni dejavnosti. Pri tem moramo poudariti, da je tudi skrb in dolžnost gospodarskih dejavnikov, da imamo programe in projekte, ki naj predstavljajo stalni napredek v tehnolo-ško-ekonomskem pogledu. Ker je RSS zaradi prenizkih sredstev v glavnem le generator za vzgojo delavcev, morajo postati raziskovalni programi in projekti ter njih realizacija sestavni del združenega dela v gospodarstvu, združeno delo pa mora biti vodilni dejavnik za določanje smotrov razvoja raziskovalnega dela in v zagotavljanju potrebne materialne osnove. Ker smo še v fazi nedokončanega procesa industrijskega razvoja, moramo raziskovalno dejavnost usmerjati v realizacijo tehnoloških in ekonomskih ciljev in jo graditi v mehanizem in dinamiko tega razvoja kot njegov integralni del. Iz navedenega sledi, da se mora inštitut razvijati v sodobno organizirano in opremljeno raziskovalno organizacijo. Z usmerjenimi raziskavami se mora kreativno vključiti v raziskave proizvodov, procesov, tehnologije in biti navzoč v teamih, ki so namensko organizirani v metalurgiji in predelovalni industriji.