(JanuS Golec.) (DaJje.) Edini Sultan je bil vojak Ln za nevarni poifiaj razsoden junaik, ki jj;e smatral pod svojo častjo, da bi se vmešaval on kot vodja iu voznik v ročni inetež in suvež in tepež. Klofutnil je onega nasprotnika, ki ]e Be vedno držal konje, da je poljubil v slovo prange rja, nato pa je naložil kar sam neovirauo vzrok topeža na voz in poisrnal konje v galopu s plenom vred proti domn. | \ , ; ¦%&iWLš Podsrečani so še krvaveli nekaj časa brez upa «mage pod Sentpetersko premočjo, dokler se niso umaknili orisiljeno z obilo puščano krvjo v svoje kote in skrivališča. Nekaj jib je obležalo na bojnem trgu, dokler jih niso s;)ravile Podsrečanke z vodo k zavesti in vstajenju. Zmagoviti Sentpetrani so menili ,po pob«gu naeprotnikov. da jim je odpeljala prangerja sama peklonska zloba, Sicer zmagovalci v bitki, pa vračali so »e iz trga brez znaka zmage. Koliko veselja, koliko navduSenega juckanja je zaorilo iz 14 grl, ko so dogli kmalu za Podsredo s\rojega vodjo Sultana s prangerjem na vozu. Pa, o ti prangersko seme /stoJetne zavisti in BOvraStva, pofiivalo je na vozu — brez — Klave! h Okrogla in z Železnim ovekom k podolgovatem fruplu pritrjena gla.va je bila odpadla ali v Podsrefli ali med potio pri o^skakovanju voza. Kolovodja Sulta.n ]e predlagal odhod brez prangerjeve glavo , ki je zaostala nekaj na, rodsrefii zemlji za. seme v poznejSih letih. So bili Sentpetrani popraskani (to ži- vega, nekaj kapljic njih preponosne krvi je zdrknilo v ponižno podsrefiko zemljo, pa kdo bi se menil za lahne rane, 6e mu je nastavljen na usta do roba polni kelih zmage. Nikdo od ranjenoev ni vekal ali stokal, vsi so peli ter ukali krog kamenitegia. ieleia — prangerja. Naši junaki so bili tako zmage pijani. da se niso več uvrstili v vojaško varno pobodno 6rto, ampak so korecali vsi ob obeh straneh na voz naloženega prangerja, pripravljeni braniti stoletja zakletega osvobodenca do zadnje kanlje krvi in celo do smrti. V ponoCnih urah, ko je vodil zmagoviti Sultan svoj pohod In boj za davno, davno izgubljeni venee tržanstva, šentpeterski generalni štab ni zlezel pod odejo in pernice. Vršile so se vsestranske priprave za dostojen sprejem gotovo zmagovitih bojevnikov in prangerja. Gabronov Karl je zubijal pipo v sod najboljšega vina, nežne ročice so vile venec iz smrekovib vejic, župan je razposlal po fari brzosele, da se ztere domaCa godba na pleh. Okoli 3. ure zjutraj, dne 11. aprila leta 1882 Je bil na pipi najboljši šentpelran, povit smrekov venec in zbrana 12 niož broieCa godba. Od veselj.'. žarečr se župan je odkazal na odbod proti Podsredi, da pozdravijo že na potu junake izvojev^ne tržke slave. V sprevod se je uvrstilo tolcrat vse: bogati. pismarji ia nriprosti moSkega ter ženskega gpola. Gospice prazpičnih oblačil so nosiie venen v zavesti. da bodo uživale odslej kot tržankc med svetom ve6 ugleda in imele v«S nravio do čebljanja nemškei?a jezika. Prehodile so kalco rol ure boda po cesti proti Podsredi. ko iim je oznanjalo že od daleČ glasno ukanje bojevnikov, 'da se vraCaJo v objem doma5e vis/ z uresniSenjem že stoletnih šentneterskih želj ii; doslej še nentešenega hrepenenja. Ko ]e pridrdral voz v vidik Castnega sprevoda, je udarila godba poskortno, Supann so zajgrale v ofieh aolze vesolja ' ponosa, da je ravno on ona izvoljena oseba, ki bode prekrstila dosedanjo vas St. Peter v — trg! Voz s prangerjem je postal, svirajoča godba je utibnila, pristopija je gospica z vencem, da ovenča kamenitega boga, župan je že hlastnil po sapi, da nagovori junake. Predno pa mu je ušla prva beseda, mu je padlo oko na i)ranger.ja — brez glave. Župan je pozabil na pozdravni govor, potipal prasiger]a po brezglavnem vratu in vprašal nresenečeno žd lostno: ,,Kje pa ste pozabili glavo?" Vodja Sultan se je odrezal, č&š: ,,Vsak boj tirja smrtne žrtve. Pri mrtvem pran gerju ,je glavno truplo ne glava, ki je majhna in n? znatna." Žuiiian je odkinil neverjetno. gospica je okitila mrliškega prangerja, godba je udarila koracnico, in odpeljali ter odkorakali so v St, Peter brez pozdravnega nagovora. Župan ie nameraval pri,.eti zvezdo pozdrava prangerju, a ravno temu je bila vzfita — Rlavai Prj GabTOvem Karlu so lucknli nato najbolj^e vlno, podba je oviiila in pihala v korak in krotj peli .so, plesali ter napijaJi prvoboriteljem tržanstva. Pa (udi na prangerja Sentpetrani niso pozaibili. Siromak, skozi stoletja je trpel kot rojen Sentpelran želo v vinorevni Podsredi. PoTiesli so ga kar v vinsko klet, da bi se odpočil vsaj kot mrlič v objemu srce: hudečega alkohola. Pranger bi naj ostal v kleti tako dolgo, dokler bi Šent,<etrani ne prespali zma^ie ia: so pogovorili o dostojnem pfostoru, kamor bi se na] postavil vidni spomenik s krvjo priborjene, pa novo-rojene — tržke ftasti in slave. Sentnetrani so utrujeni od veselja, boja in Putia prespali celo predpoldne dne 11. aprila 1882. Pustimo novopefiene tržane v ponosnih sanjah in malo posrleimo v nrema-gano, stepeno ter hudo oropano — Pod^redo. (SDaJje prihodn]ie.)