Brezpločno no oiled! Brezploino no oiled! Izhaja enhrat nc teden Glasllo neoduisnlh belokranjshlh hmetoo. Izbala enhrat nil teden. III. letnik. V Ljubljani, dne 8. sušca 1912. Štev. 2. Dremacija snubi Belo Krajino. Dremacija (poje): O.j Krajina ti, oj Krajina ti! Ti si tako, tiiko Beeela, kaj hi ti vzeeela mcne za moza? Kaj hi mi dala, Krajina zala prekrasni hvoj glaaf Bcla Krajina (od#ovarja): Noč bi tc vzela, ko w; pri meni naspis; ko mandat moj dobiš, bom takoj ovdovela. Amerikanska pa \do\a nečoin biii znova. K(-r zjilostna. je l». možitcv: čirn ininila. je volitev, čiiii glasovc so mi izvabili, takoj so name pozabili. Zatx) pa: t('])e tujca nem jemala, soin srco rojaku dala, ki ostano tu }>ri nieni, ki bo vcdno moj. Dremacija (vedno bolj razburjen): .>Prosrčno jaz Ijubiiu \v, če ne dobim te, v Kolpo stopim, se u1/O})iii], tvoj nosrečni kandidat!« ßclii Krajina (jra tolaži): »Ribe naui pomrejo, ('e tebe tarn zazrego, škoda Kujte, vmle f-igte, d<>sl(jj je ,se kaliJi niste.« • >> lu Kiajina ih>]u košok je vzcla, ker praznih obljub že kosev je kup od klerikalcev dobila. In Krajina zala Dremaeji koš dala: »Ljubi n\oj J>reinac*ija, blizn je Daliuacija. Tain zakladi zakoj>ani, ki nain bili so j>obrani, v i'arovske so kase d'jani, klerikalci ste jih tje poslali, da 1)' Dahnacijo privezali bi na Šusteršičev voz. Nam zdaj boben poje, pušča kniet knietij« svoje. Vsled i'aroA-.skili bo kas, na bobnu kmalu vsaka va«. Klerikalci, nam denar vrnite, ki ste go, nam izvaluli, ste v tnjino gn za)>ili. Pojdi te zakhule kopat, Ijubi moj Dremaeija, Vasa vest ie )>o T)jiiiu;icija. Zaio tebe tujca nem jeinaia, Ikhii rojaku vsc pla»ove dala!« II eodvisni belokranjski kmetjO bomo volili dne 14. t. m. za svojega poslanca moža lz SVOJe Srede, in to je Juli] Mazelle veleposestnik na Krupi. LETNIK III. BELOKRANJEC. STEV. 2. Izjava. Klerikalci v svojem volilnem letaku no morejo očitati našenm kandidatu Ma- zelletu nič, zato pa zavijajo in govore o »liberalcih«. Izjavljamo zato: Julij Mazelle, veleposestnik na Krupi je naš neodvisen kmceki kandidat, kateri je prevzel kandidaturo na soglasno željo kmeekih zaupnikov Belokranjcev na sho- dih v Sem Lou, Crnomlju in Metliki dne 14., 15. in 1(). i'ebruarja t. 1. Njega smo proglasili mi kmetje sami za kandidata. Kdor toroj tnli, da to ni naš kineeki kandidat, ne govori resnice. Pribiti pa lnoranio nasproti, da so osebno nam neznanega klerikalnega. kan- didata Bolokraujceui imenovali noznani nam gospodje — v Ljubljani. Mazelleta je postavila za kandidata Bela Krajina sama, zato ga bo tudi vsa Bola Krajina volila. On je naš človek. Kinetje, vsi na delo, da zmagamo, da si začnemo snovati samostojno Slovensko kmečko stranko. Voliini odbor belokranjskih kinečkih zaupnikov. * * Napredni člani volilnih komisij! Klerikalei iinenujojo svojega kandi- data profesor Dermastija. Kakcga prot'e- sorja s tern irnenoin sploh ni. Klerikalni kandidat ni profesor. On jo samo učitelj (Fachlehrer). Pač so klerikalci prosili mi- nistrstvo, da bi se smel imenovati proiV- sor, ainpak ministrstvo je to prosnjo odklo- nilo in inu ni d'ovolilo naslova »profesor«. Zahtevajte torej \x> koinisijali, da se pro- glase glasovnice z hnenoin »profesor« Der- mastija za neveljavne, ker sploh ni na svetu eloveka s takim naslovom. Belokranjske železnice nain niso pridobili klerikalci. Ce so oni ta- ko močni, zakaj so nas pa 40 let pustili nanjo eakati? /^••li'znieo v resnici gradi država zase, če bi prišlo do vojne z Italijo, da bo iraela dobro zve»o z Dalrnacijo za prevažanje vojakov. Lampetove deželne bla- gajne od spredaj. Klerikalci (gledajo Lainpeta, kako raz- nietava deželni denar, in iK)jo): »0 jej! o jcj! la lako niece, kad iina pniie vreče. Ik»g nam živi mar^a fai'ja, ki ma pnnc yvvvv d'narja! Ne valja vere izgubili, dok je. novca knj grabiti.« Lampe (pridignje): ».Jaz imam srce za kmeta, vse dobite orJl to, kar nam gre. Komu se godi dobro na Kranjskem ? V desetih lelih se je zmanjšalo števi- lo prebivaleev Bele Krajine za 1000 dufi, v istem easu se je immnožilo število du- h<»vnov na Kranjskem za 82%. Lampetove deželne bla- gajne od zadaj. Pamet pa posten'ga kmeta, je vendar veeja kot Lampeta. Hitro brž od zad pogleda, kar od sj>redaj se kot vreča vidi, nie nie dru^o, kakor skleda plitva, torej kratka sreea, ki nam jo Lampe obeča. Zdaj 'kmet njeinu osle kaže, ker pozna dobrote take haze: »Iz žepa nam doklade pumpa, futra z njimi vsaega him pa, ki prej>rieanje ]>roda. Tak zdaj veter goi'i veje, ko Lampek denaree seje. Pa bomo w mi kmotje neodvisni ta-le v na prižnici. O kmot! Zaprrabi metlo, n.'vpodi urnn z njo ko v cerkvi ni proslora b'lo za ]x>litiko, ko ni sejal sovraštva dulioven med ljudini, pa. tudi žel med Ijustvoni je mnogo več eaKÜ! Politiko pri mini duhoven naj pusti, zalo naj teni bolj vnet» za — blagor duš skrbi! Kmetje Belokranjci, postavimo Slovensko Ljudsko Stranko pod kuratelo! Kcr Slovenska Ljudska Stranka, to je kle- rikalna stranka ^ospmlari z deželniin de- nar jein tako: Do lota 1007 je bila na krmilu narod- no - napredna ali takozvana liberalna stranka. Oospodarski deficit dežele je zna- fial tega leta 14.00» K. Cez tri leta kleri- kalne vlad deželne imovine, torej skoro pol niilijona kron, ali 17 * 7%, to je, v treh le- tih so pognali klerikalci skoro petino vse imovine kranjske dežele v zrak. Kmetje, kako bi imenovali vi ])osest- nikat ki bi zapravil v treh letih petino pre- nioženja? — Zapravljivca. To po vsej pra- vici! In vidite, tako gospodari Slovenska lijudsika Stranka v na«i deželi, sedaj vain pa vsiljuje za poslanca — tujca. Kaj ni res? Mi potrebujemo za ]>oslanca svojega eloveka, Mazelleta, ki bo lahko strogo nad- ziral Lanii>eta pri deželnem odboru. Der- mastiija je pa Lainpetu podložen, ker je de- /.elni uradnik, ne sine se Lainpetu po robu postaviti proti teinu njegoveinu »gospo- darstvu«. Pojdimo še naj>rej. Kot gospo dol/na saina sebi na račun teh i>rihrankov dva mi- lijona kron, to je 1,400.000 kron vee kot 1. 1909. Z druginii hesedami, klerikalci bodo ]>orabili toliko, da bo znašalo preinoženje kraiijske dežele koneem leta 1912. samo še en inilijon kron. D ne 14. t. m. bodemo zapisali VSl belokranjski kmetje na glasovnice: Julij Mazelle veleposestnlk na Krupl. LETNIK III. BELOKKANJEC ŠTEV. 2. Leta 1913. poteko mandati, bodo splošne volitve po deželi, a tedaj bo tudi dežela naša brez premoženja, do tedaj bo vse zapravljeno, če se bo tako naprej go- spodarilo, ker doklad ne upajo zvišati. Oni namreč samo kriče: Vse to je na- redila Slovenska Ljudska Stranka za kme- ta, ue povedo }>a, da Slovenska Ljudska Stranka dela to za ktnetov denar, da je zabila za to že skoro vse deželno premoienje, da bo klerikalni deželni odbor kmalu pri- tiral deželo tako dalee, ko gospodar inora nesti kljuee na sodnijo. Knietje! Ali bonio volili za poslanea kandidata S. L. S., tiste stranke, ki je v treli letih napravila notranjega dolga, po- rabila na račun deželne iniovine in doklad 3,500.000 kron? Kmeije! Klerikalci so najeli za iz- boljšanje kmetijstva 14 milijonov kron, od teh so jih porabili že 8V4 milijona za rednc izdatke, tako da iniajo oite pravilno: Mazelle. „Zlati" časi knieta za Casa klerikalne vlade. Leta 1909. so plačali na Kranjskem okraji za svoje ceste 631.092 K. Pot em pa pravijo klerikalci, koliko so oni za km eta fetorili. Emet bo imel to, kar si bo mogel sam platati. V logaskein okraju je padlo število ži- vine v dveh letih za 700 glav, to je od 24 tisoč na 17 tisoe. Tako uspeva pri na« živinoreja, odkar je na krmilu klerikalna Slovenska Ljudska Stranka. * Volilno gibanje v Beli Krajini. Volilno gibanje v Beli Krajini je že v polnem teku. Najpred so sklicali klerikalci dva shoda, in sicer v neisarju »radovoljno« izjavo, da so belokranjskr klerikalci zadovoljni z vseni, kar v zadevi volitev sklenejo — go- spodjc v Ljubljani. Klerikalci v Beli Krajini so s tern iz- razili, da ne marajo misliti s svojimi last- nimi glavami, da nimajo nič lastne volje in nioči, proglasili so se za nedoraščono mladino, o katere zadevah naj odločajo kakor liocejo in znajo, skrbni njih varuhi v Ljubljani. In res, v četrtek, dne 22. februarja so že prinesli ljubljanski casopiiSi, da so v Ljubljani postavili za kandidata Bek>- kranjeem tujca, nek(iga Dremastijo, ki je preje o Beli Krajini koinaj vedel, da je sploh na svetu. S tern se je začel lorej volilni boj, z imenovanjem kandidatov je bila z obeh strani vojska na}X)vcdana: Na eni strani osabna klerikalna »Slovenska Ljudska Stranka«, na drugi pa mi, neodvisni belo- kranjski kmetje. * * * Dela za železnico v Beli Krajini je prevzela v Beli Krajini klerikalna tvrd- ka Lončari«. Za njo stoji klerikalna »Ljud- ska poHojilnica«. Kmetje, čuje se, da hočejo podjetniki saini prevzeti kantinc in gostilne v last no režijo. Klerikalci Vam hooejo odjesti ve« zaslužek! Zato ne more biti Vaš poslanec klerikalec, ker vrana vrani oči ne bo iz- kljuvala. Naš ]>oslanec mora biti domačin, ki bo protl vladi, proti ta'kemu postopanju od- ločno riastopil. Ce pravijo klerikalci, da so se za želez- nico potegovali, so to storili la zato, ker upajo pri nji kaj zaslužiti, zaslužiti to, kar bodo Vam na zaslužku odjwHi. Volimo to- rej domačina Mazelleta! Kmet naj voli kmeta, profesorjl naj pa prolesorja! 1 ato hon»«» volili mi belokranjskl kmetie dne 14. t. m. vsi kot en mož za poslanca belokranjskega kmeta, in to je Julij Mazelle, veleposestnik na Krupl. Odgovorni urednik: Alojzij Ljubič. Lastnik: Konzorcij ,,Bckga&Qac" v Ljubljani. Tisk „Narodne tiskarne" v Ljubljani.