315
Klement pri spisavanju svoje homilije pred očmi direktno brižinske spomenike, ne pa kakega „ 1 a t i nsk e ga" besedila. Obrača se zlasti proti besedam Vondrakovim, da je Kle mentova homilija le slaba kompilacija. Do tega zaključka je Vondrak prišel, ker je identificiral to homilijo z neko izpovedno molitvijo, ter potem trdil, da je imel pri tem Klement ravno briž. spom. pred očmi. Jagič ne ve, kako bi bilo potem mogoče, da sta si oba spomenika tako malo ali pa popolnoma nepo-dobna, kakor sta res. Če bi bil Klement le kom-pilator, bi bil vzel pač besedilo briž. sporne nikov dobesedno in si ne bi otežkočil svoje naloge z dostavki in okrajšavami, ne preobračal besedila tako, da se ga komaj še spozna. To po mnenju Jagičevem ne more biti, temveč :    Meine   Auffassung  betreffs   dieser Ho-
Moški zbori. Uglasbil Fran Ferjan-čič. Cena K 2-20. V Ljubljani 1906. Založila Katoliška bukvama. Boljšim zborom gotovo dobro došla zbirka! Zbori so krepki, jedrnati, ki morajo napraviti efekt, ako se lepo pojd. Slabe zbore bodo seveda vrgli s sedla, zakaj .postopi bodisi melodični bodisi harmonični niso navadni, vsakdanji, čeprav po drugi strani ni v skladbah prav nič modernega impresionizma, ki nam zadnje čase dela toliko skladb ne-vžitnih, pa tudi povečjem neumljivih. Fer-jančič gre svojo pot, ki pač porablja tudi moderne pripomočke, pa jih samo uporablja, nikakor pa se ne da izrabljati modernemu hlepenju po nejasnem čuvstovanju, po nekakšnih afori-stičnih nedoločljivih formah. Ferjančič je jasen, besedilo vklepa v kremenite, dobro izpeljane motive; tako postanejo skladbe enotne in dasi v boljšem slogu, vendar ne pretežke Najlepša je pač „ Zlati dnevi", besedilo Sil-vina Sardenka, zlasti zaradi nežnega, ljubkega, nedolžno-brezskrbnega čuvstvovanja. Izvrstno zadet je humoristični značaj narodne „Lisica in petelin": skladba je vredna truda. Delavskim zborom, pa tudi drugim bo jako uga-
milie geht dahin, dass Klemens verschiedene Beichtgebete und Formelin, die zu dieserZeit ge-laufig waren, teils griech., teils lat. Sprache, sogar vielleicht Einiges selbst slawisch, soweit friihere frank. Geistlichkeit solche Sachen den Slaven Mahrens-Pannoniens in ihrer Sprache beigebracht hatte, gekannt und bei der Ho-milie, von vvelcher die Rede ist, einige Stoffe aus solchen, ihm itn Gedachtnis vorschwe-beden Vorlagen geschopft und frei vervvertet hat. Man kann aber durchaus keine sichern Beweise dafiir anfuhren, dafi er bei einer Ab-fafiung der in der Frage stehenden Homilie gerade den Text des Freisinger-Denkmals vor Augen gehabt oder bewufit aus ihm geschopft hat." Tako Jagič, ki sicer tudi pripisuje to homilijo Klementu.
jala   za   slavnostne   prilike   kantata:     „ B^o g
i     blagoslovi pošteno rokodelstvo", po
>     besedah   dr. Kreka,   pa  tudi   obe   nagrobnici
,     bosta našli obilo prijateljev, zlasti še prva, ker
je lažja po obliki in   misli;   „Naš prapor"
j     in  „Budilna"  bosta najbolj ugajala zborom,
)     ki  imajo   radi  čvrste,  krepke,  izrazite  korač-
i     niče. Mislimo, da bodo boljši zbori gospodu
,     skladatelju hvaležni za njegove skladbe, ki je
ž njimi obogatil njih repertoar. Želimo le še,
naj bi spretni g. skladatelj tudi slabejšim zborom
podal kmalu kaj primernega.    Fr. JKimovec.
j           Pesmi za moške glasove. Uglasbil Aloj-
zij Sachs, učitelj v deželni prisilni delavnici v Ljubljani. Samozaložba.   1906. Cena 2.70 K.
,     Tiskala  „Kat. Tiskarna".   — Najprej imamo v
j tej zbirki 9 velikih moških zborov, široko zasnovanih na krepkih motivih, in potem šest moških čveterospevov. Kompozicija Sachsova je jasna, motivi so meiodiozni in domači. So-
3     lospevi se menjujejo prijetno z velikimi zbori.
a Zbirka nudi tudi toliko različne tvarine, da bo služila pevskim društvom pri raznih prireditvah.
S.
S^lZS^&ččŽi^S
S=??PgS5?5^S=??^