l^Uf St. 32. ¦V Goriei, 10. avgusta 1877 Tecaj VII. „Soca" izhaja vsak detvrtek in velja g poSto prejemana all v Goriei na dom poiSUjana: Vse leto ...... f. 4.50 Pol Ieta.....,. -2.3Q Cetvrt leta . . . . ,. 1.20 Pri oznamlib. in prav tako pvi ..po- ilanicah" se plactijc za navaduo tri&top- no vrsto: 8 kr. Le se tiska 1 krat .........------ T-~r, „ -"„..... »-T~»......""" ..... « » ,» ,i „ 3 „ Za vefie dike po piostoiu. Posamezne Stcvilke se dobivajo po 10 soldov v Goriei v tobakarnici v go* sposki nl'ci bli/o „troh kron". — v Ti-atu v tobakarnici „Via dclla ca-senna 6o". Narocnina in dopisi naj se blago« voljuo posil.iitio i ". iiasiovoni: Viktor Doleiicc v Goriei. ~ Rokopisi se ne vra&ajo; dopisi naj se blagovoljno fran-kujejo. — Delalcem in drugini nepra-mozniiii se narocnina ssnifca, akose ogla-se pri uredui&tvu. Uasilo slovenskega politifcnega druftva gorfSkcga m brambo narodnih pravic, Vojna za osvobojenje Jugoslovanov. Evropsko bojiSf'c. Kako so vosde pvijutelji gnjile Turdji-. po relej Evropi pobitja ru>kih vojnih trmu pvi Plevni! Pustimo jim to! Veudar ostudno je uze, kako ncuMiiiljfiio do-lielo hv lazejo posebno duuuJMki turkoiilui listi in ne-kateri drugi listic-i po do/..>]ah uv»tt'ij>kih v svojih po-roalih vi balkanskega hujiM-a. Uiztiobili so bili o hitki pri Plevni, da so Ku.*i izgubili sooo mortvih in lli.OOO ranjeniu, torej skon-j \>o vojsko, kati-ra jo bila postavljena proti Plevni. Duuajska hukn.ja pe je imela prod iivkutcrimi duovi berzojavno pumnlo iz Bukarestu, da so bili Uusi zopet liobiti pri Tirnovi, izgubiv&i 15.000 »io/. ranjonih in ubitih. Pnj-lal ga jej je najborze kak jud, katm bojiSca niti od daluc vidd nij. In to poronlo dobila sta tudi diuga dva itali-jansko-zidovska Hsta iz Dunaja samo s to sprein«-mbo, da je bilo 15.000 .samo mortvih Rusoy pri Tirnovi. Ruski car podal so j« iz bolgarskega bujisca na Rumunsko. In kaj mfclito, ali niso nokatori listiOi koj telegrame skovali, da je mural vos ruski goneralni Stab vsh'd pobitja pri Tirnovi umakniti so na Ilu-inunskoV Ta ziduv.ska drubal bizojavlja ne, glode na to. ali je kaj painetnega in iuogo(vga ali vorjetnega, leiefie jim jc le na tern, kar Jim je nienda prirojeno, da so svetu laz«j;>. Ker iitegm; mai^ikatoroga uaSili i:itati:ljov zam-mati, kako-li neki je bilo mogule, da so inorali Uusl pri Plevni brez usp^ha umakniti sc, hoceuio v na-slednjih versticah nakoliko pojasniti ono za Uuse ne-povoljtio bojevanje. Bitka se je zafida, kakor sino uzc v zadnjiun listu omcuili, due 29. juiija ob 0. uri zjutra in je trajala do dvvh po puluuofii. Udelezilo se je napada Plevne samth 38-000 Ru&uv, mej tern, ko je bilo Turkov okoli 80.000 moL Na desuem ru-Bkem knlu je bil poveljuik general K r ft d e u e r, na levem knez Sahovskoj. Sahovskojevi oddelki bo-jevali so se hrabro in srefino in vzeli so bili Turkom u2e dve poziciji; da, jedea batalijon prodrl je bil uze v Plevno in ruska zmaga bi bila gotovo doloteua, ko bi bil v enakej meri napredoval general Krttdenur na desnem krilu. V tern polo2aju nij bilo mogote Sa-hovskojevim kerdelom dolgo der2ati se, kajti muogo-brojuejSi Turci zaCeli so streljati iz pulk in topov od LISTEK. Priporodilna pisma. (Konec.) E drugadnimi obSutkt sem gledal na dingo pis-mo : Gospod dr. Kozlibek, slavni pesnik in prttdsednik dtuStva K. Imeuitnost tega moza mi res nij hotela iti v glavo, Ysaj v literatim nij bilo ni6 od njega o-menjeno; ali vedel sem, da je pred leti nek lepo-znansk list vredoval in da sem v neki knjigi za de-klamovalce njegovo ime Cital. Vsakako mi bode njega znanje koristiio. Jaz sem bil u^e tedaj radoveden, na njegovo razsodbo mojega zvezka „oenatisnenih pesnij" in na prve prizore treh tragedij in zafietek dveh romanov iz doma&ega 2ivcoja. Uze sem bil si V mo2janih naslikal, kako ponizno in dostojno stopira pt'ed moza in lflu poreeem: Na vaSi razsodbi je, Ce-stiti gospod, ali ho^em v tern poslu Se naprcj delali ali pa ga opustiti. In po tern je gledal na zvezek, nekaj bral, meril me iudovito se svojim oCesom, kakor bi ne bil pesnik in pa jaz mladi mo^ ista in ena o-soba — po tem me je potegnil na svoje prsi, na Celo poljubil in dejal: Ti moj sin, tebi je Vila liro podala, Apolo, sprejel te je za svojega sveienika. Konec go-vora nijsem mogel sliSati, jaz sem navadno zaspal, polen srede in nebeskega blagorja. Y velikanskem up sen) se zibal proti velikemu well stranij tako silovito na '"Iluse, kale; bi toca iz I nuba padala; hrabri ruski junaki uiuukuiti so se mo-i-ali iz J'li'vuo in dmzih pridobljeniii pozicij v poprej- ' Siija nastavljenja. Pobitje bi bilo znalo posrati za ltu.se se luijn in osodopolno, ko bi bil mogel 0 8 in an pusa bitio za Uinsi udariti in jili popoluein uui^iti, a Turci Mini so imeli velike in obetitljive izgube in ve-solili so se, da jib Ilusi se dalje ne uapiidajo. Uuska i/guba v tej biiki jc bila J.ooo moil ranjenili in ubitih, tur>ke se se no pozua. Iz tega je razvidno, da nij bilo pobitje Itusov pri Plevni tako odlofrio, kakor bi bili radi zlagali syetu turski dunajski listi; da, mi cebi trdimo, da to nij iiiti pobitje, ampule uavadeu iieuspeh, kateri bode uplival na dalnje rusko bojevanje le toliko, da bodo Ilusi odhlej bolj previdiii in da se Stcviliiejsimi moemi vselej nastopjjo, kder bodo liotidi Turku zagrabiti. Mej tern, ko uiso nasledki tega neuspeha vu-skega orozja pn Plevni posdino uevarnega pomena za Kiise wiini', je wmlar iz druzega ozira jako obzalo-vanja vrednu, da niso Husi Turku pobili, kajti kder se Uusi na Holgaiskem tunaknejo, tain potem vazsaja ueusmiljeiio ogvnj in mee divjih basibozukov in Ijntih I'erkezov. (iorje, goije vehkannko pride tain povsod nad bolgarske kristijaue! Nemski libti in angleSki, kateri imajo svoje dopisniko na bolgarskem bojisfii, ptinasajo dolga poroeila o neverjetuih krutostih in divjostib turakih zveri. Lovac, iz katerega so se mo-ruli umakniti Kusi v.s1«m1 nersneba pri Plevni, je imel z okolieo okoli 4000 krislijuuskili prebivakevv; vsi so .skorej bili pobiti od divjih baSi-bozukov in Cerkesov in lu nialo sc jih je resilo. Bilo je tarn par stotiu ruakih Kozakov, ko sose turSki divjaki blizali Lovcu; to majheuo rusko kerdelo pobtavilo se je v bran bli-zajot'im se barbarom, da bi mej tem iovski kristijani pobeguili. Precej Casa so jih Ilusi ustavljali in jo potem po drugi strani krenili proti Tirnovi. Od vseb stranij planejo divji Turki v Lovae, pobijejo vse starce in otroke, kar jih je bilo, in dirjajo potem za be^e-Cimi in iSCojo povsod poskrite kristijaue. Umislijo si divjaki celo zvoniti v Loveu. Poskriti kristijani misle, da so Turki od Rusov prepojeni, zacnejo se iz skri-valiSfi vraCati proti Lovcu a v hipu planejo na-nje ba§i-bozuki in Cerkesi in pobijejo vse. In za take divje zveri se potegujejo dunajski in drugi ^idovski kulturonosci! Pride dau plaCila* mestu. Komaj sem pri^akoval &s in §e mesta si nijsem niti povrSno pogledal, ko si uzamem najboljSo suknjo, pisma, pa moj — rokopis. Iskal sem stanovanje sslavnega pesuika". Prvi trije, katere sempo pesniku praial, ga nijso niti po imenu pozuali in ^etrti mi je zaupil po dolgem premisieku nekako hudomu§no: A, Vi mislite tega le — ta je pred petimi ali Sestimi leti amrl v bolniSnici. Joj mi! ^alosten sem bil, povestl sem glavo. Pismo je bilo stare gospodidne, ki je bila nekedaj pri glediSfii. Da, da tedaj, je bil g. Kozlibek gotovo mladeniS conune il faut, ki je na vatle dolgo recen-zije pisal, samo de se mu je enkrat posmbhnila. V njenem spominu 2ivel je kot plavolas obCudovalec — in umrl je uze pred dolgim 6asom, ubog, zapu§cen in ieljevkraj, kder sene igra komedijainne reeenzuje. Se zalostnim vzdihom del sem pismo na stran in si drugo slavno ogledal, kateri me je ista dama priporocila — gospodidini pi. Kunkel. Stoprav sedaj, po &ku§»ji s pesnikom, mi Sine v glavo, da se je go-spttdiCina moreda oinozila, ali vsaj da je u^e stara — zrjavela devica. Ali kaj ima to pomeniti — umetnost ohiani iloveka vedno mladega. Ad vocem umetnost: 0 tem se pac po mestu govori, in predno se jej pred-stavim, moram v katalog pogledati, kder so vse raz-sUivljene slike imenovane. Katalog ima §t. 50: Sodnji dau, aquarella. 6 cevljev visoka in 6 Sevljev §iroka. §t. 51: Crevelj in krtafia, genre ; -St. 52; Sodoma od severne strani proti veteru, vse od gospodi&ne pi. Kunkel. Veni, vidi — in pololil sem pismo na stran, % pesmkovemu, General Gurko, kateri je bil onkraj Balkana prodrl uzc do reko Marice, dobil jo bil poveljo s6 svojo vojsko umikati se pod Balkan in zwsesti samo balkanske p.ehode in najvaJihiSe pozicijo na njihovih Btranch. Na to, se v6, so Turci Rusom sledili. V Je-nizagri stoprav postavili so se Rusi, da bi Turke ne-koliko Casa zadrzali; vnel sc je Sc precej hud boj, dokler se niso Ilusi pred prcmocjo umaknili. Boj so jo ponovil zopet v Eski-zagri in tudi od tod bo so Rusi umaknili. V Jcni-zagri so Turci vso kristijane pobili, isto tako se je godilo v Eski-zagri in so sploh povsod godi, kamor pridejo Turci za Rusi. To jo pafi bila nostefina misel, da je general Gurko tako dated proti jugu bil prodrl in bojgursko vstajo razsirjeval, predno so bili Rusi mej Donavo in Balkanom popol-nem sigurui, da no pridejo v take ssadroge, vslod ka-terih je moral Gurko zopet pod Balkan umakniti bo. Ruski car, pravijo, jo vsoga kriv; on je baj6 zabteval, naj se jeden oddelek vojsko poSljo do//, Bal-kaif, ker mu je bilo bolj m nekako nifievo politico uspehe ali utise, nego za previduo, po strategicnih pravilih nakuzano bojevanje. Kalostno pa6, da jo hotel tar svet id Turke s6 benco straSiti. Sedaj nij ga vc-fi earja pri generalnem Stabu, odSd je Ui Donavo v oblizjo BukaroSta, zato pa utegno vsa atvarhitro obr-niti so na bolje, temvec, ko jo mnogo pomocl mej potom v Bolgarijo. Poveljuik DobruCkc rusko vojsko, general Zimer-man se jo tudi izpred Silistrije in iz Maugalije mnak-tiil proti znaneina Trajanovemu nasipu mej Cevnovo* do in KistendiSein; zadnje mesto bombardlrajo Turct iz vojnih ladij. Turkofilni listi so uze javljali, da bo Rusi bili zapojeni iz Medjidja mej Cernovodo in Ki-stendsSem ob Trajanovem nasipu. PiSe se, da zapusti-jo Rusi celo Dobruco ter da postavijo mofine posad-ke le v Hirsovo, Mafiin in Tulfio na doloji Donavi. Mogofie je in to bi menda tudi ne bilo neumno, ker potrebujejo Rusi pri Bjeli mnogo bolj teh cet in bl po drugi strani nekoliko tur§ke vojske moralo ostati v Dobrufii, dalec od tnrSke glavne vojske pod Mehe« med Ali, Osman in Ejub paSo. Bosenska vstaja je kolikor toliko koncana, kajti verhovni poveljuik bosenskih ustaSev, obrist Despotovid, je bil pobit in prisiljen s precejsnim oddelkom umakniti se na avstrijska tla, kder so bili ustaSi razoro-leni in na dalmatinske otoke intorniiani. Ker so to imenitne in slavno osobe brezi vspeha bile, segel sem po pismo okrajnega glavarja do nje-vega soSolca na visoki Soli. Hitro po dovrSenih fitu-dijab je bil na^ glavar poslan na de^elo in v nepo-znane kraje; oni pa je ostal v glavaem mestu, v fiir-§em delokrogu. Pisala sta si iz zacetka pogostoma — naposled je pisanje popolnoma izostalo; a na§ glavar bil je v duhu §e veduo mej svojimi prijatelji na visoki §oli, spomiujal so je z vescljem ten zlatih Casov in slikal mi je tiste osobe tako, da sem mislil, ka uze mej njimi iivim. Kako bode mat vesel, sem si mislil, ko mu prinesem pismo, od daljnega prijatelja, kate-rcga \i&q tako dolgo nij niL videl in od katerega ni6 slisal. Sprejel me bo s povzdignenima rokama. Na^el sem ga doma. Sprejel me je prijazno, pre&talje pismo in ko je stara dama tedaj v sobo stopila, je dejal: Glej, glej, du§a, tu nam je poslal nas" stari — (iskal je v pismu ime) — naS K v G sina svojega dobrega prijatelja; le citaj to sreno pismo, on je vedno Se stari! Ti se ga pac" spominjag? „No, gotovo", odgo-vori dama, „§e vedno eden in isti, zmeraj enak." Iz tega sem skoro zvedel, da okrajui glavar in pa ta gospod se Se ne poznata ne. Druga prasanja, ki so sledila, so bila tako dvoumna, so mi mojo misel popolnoma potrdila. „No, kako se Vam kaj tu dopada?" ¦vpraSa me po dolgem molku in ko sem mu svoje lnnenje razodel, rece mi: „Le obiScite nas veckrat", tako hladnokrviio, kakor da hi hotel pnstaviti: Pa nij treba se preiiagliti, in (Se tudi opustite, vam ne zameriino. M&rsikcao U M n$ ^h sk^njaji vaa druga P> O panslavizmu prinasa „Slov. Narod." slede&spis slovecega nemske-ga derzavoslovca Blunschli-ja: - „Eako se dajeto razlagati, da imamo pansla-vizem, ko pri dregih evropskih narodih nij enakih prikaznij? Zakaj se domoljubni sevenii in juzni Siovani navdnsujejo za panslavisticno idejo? V naSej narodno misleCej dobi ima povsodi narodno cuvstvo upliv na politiko. Narodi hote zediniti se v narodne drzave, ker se v takih drzavah hocejo popolnem razviti in dospeti do modi. Da se je tudi slovanskih narodov prijelo enako tezenje, kdo se bode temu cudil? Tudi oni imajo zivahno cuvstvo svo- | jih posebnostij, svojega sorodstva. Oni se hocejo to- I Siti od zapadne Evrope, ker imajo za skupno zivlje- I nje svoje slovanske vzore. I Boutin imajo Romani Stiri vefcje drzave, v katere I se razcepljajo in Germani Se vcfi, ki njihovim poseb^ nostim otvarjajo razltfna pota in ki sluzijo v razvoj njihovih razlicnostij, imajo Siovani sarao eno veejo drzavo, v katerej se zedinjajo njihove nadeje in nji- I hova misljenja — veliko rusko svetovno drzavo. I Na Avstrijskem imajo Siovani delez" na reduej upravi in zastopstvo v zastopnih telesih i dr-zave i dezel. Toda akoravno so avstrijski Siovani po-lovica tamosnjega prcbivalstva in so vecji po stevilu, I nego Nemci all Magjari, vendar ne morejo Avstrije imeti fea slovansko drzavo, niti ne za drzavo, ki bi j bila pripravljena odlocno zastbpati njihove interese. Politicna prevaznost Nemcev v Avstriji in Magjarov na Ogerskem se mora tamosnjim Slovanom zdeti zani- I cevanje in tisk tujega gospodstva. NajslabSe pa se godi Slovanom v T u r c i j i. Tain jih turSki trinogi na vso noc deio in izsesavajo. Bil je cas, ko so turski Siovani v Turfiji iskali pomoCi in varstva pri Avstriji. Pa ta Cas je uze davno minol. Avstrijska politika smatra obstanek turske drzave kot za Avstrijo koristen, ker bi se s tem zaprecilo i raz-Sirjenje ruskega gospodstva na jugu in rojstvo nove neodvisne jugoslovanske {drzave. Boji se, da bi to spremenjenje na zemljevidu ne podrlo njenega gospo-darstva ciez Slovane. Avstrija pac obravnava z dru-gimi velevlastmi o upravnih reformah, ki bi zbolj§ale stenje turskej raji, toda visoke porte nece napa4i in 88 odteza vsakej sili. Rusija je dozdaj edina velevlast, ki nij zado-toljna z akadenriemm svarjenjem in platonicno clove-kojubnostjo, nego oua zastavlja kri in blago za to, da tursko trinoLtvo stare. Rusija hoce turske Slovane reSiti iz sto in stoletne suznosti, ali je potem cudno, ce se je ti oklepajo, ce nadepolno gledajo proti Ru-siji? Kdo jim pa sicer hoce pomagati? Kaj se bode potlej zgodilo, to je stoprav vpra§anje druge vrste. Zdaj hocejo n&jprvo reseni biti. Cemu torej take ljuto zabavljati erez panslavi-zem, Cemu zasmehovati panslaviste? Ali tako srdito ravnanje Skoduje njihovemu tezenju? Ako panslavizem zares zuga obstanku Avstrije, mora se tej nevarnosti vse drugafie v okom priti. Najboljsa sredstva temu so: povzdignenje kulture neruskih Slovanov, zadovo-Ijenje njihovega gospodarskega in po-litidnega 2ivljenja, dobrohotna skrb za njih narodni razvoj, spoStovanje do njihovih idej in njihovega teienja — to so sredstva proti panslavizmu. Ako je za Avstrijo zaperstavljenje proti panslavizmu vprasanje za njen obstanek, potem se to ne more doseci zzanemarjenjeni slovanskih ma v kot vrgel; ali jaz dejal sem z Prometheusom: Meinest du etwa, Ich soil das leben hassen, In wtisten fliehen, "Weil nicht alle Empfehlungsbriefe die gehoffte wirkung hatten? Prav blizu stanovalje kupec, bogat moz, insam Se „stara hisa" in dober drustvenik. Njegov obraz je bil prav Ledno obrit — ponosen nos in usta nasmeh. „Od koga?" — vprasa pismo v rokah obraCaje. Od gpspoda C. flNe pozuam Ia Odprl je pismo in precl-tavSi ga refie: nAha, sedaj se spominjam. Ko sem v opravilih potoval, bil sem pri njem enkrat v G. Sta-nuje na trgu in ima hromo zeno. Ali ne? Ne, ne, jaz ga zamenjavam z nekim drugim — u2e vem kaj je, kosil sem enkrat pri njem. Veste kaj, ostanite da-nea pri nas na kosilu\ Prikloniv§i se stopim v postransko sobo. Spre|em nij bil ni6 kaj poseben za me ali vendar mi je bila ta odkriiosrenost bolje v§ec, nego postopanje glavar-jevega prijatelja. Ali kako mi je bilo pri sreu, ko sem nehote slusal pogovor moza se 2eno od besede do besede o meni govoriti; jaz nijsem mogel niL za "to, da so moja uha takovelika, kakorgospodovausta, in moj posluh tako moCan, kakor njegove pljuce. „Kedo pa je ta ? prasala je v njeznem, dolgofasnem gjasu. 8HmK, odgovoril je on, Bmlad moz s priporo-eilnim pismom. Na kosiio sem ga povabil, saj je bilo pismo le v ta nameu pisano". Smejala sta se in vrnil se je on k meni. Pijsem yedel, kako bi se Bedaj y tern sluCaji interesov, ne spomnofcenim pritiska-njem na Slovane, nego le s tem, da svoje Slovane navadi in jim v dejanji pokaze, da zagledajo v njej drugo varovalko njihovega slovanskega bitja in njihove civilizacije. Ta politiCni nalog je avstro-ogerskim drzavljanom morda tezak. Toda dokazano nij, da bi se ne dal reslti, in njegovo resenje zamore edino osigurati obstanch avstfro-oger-ske monarhije, pridobiti avstrijske Slovane za Avstrijo in tako povisati njeniupliv na razvoj drnzih narodov v juznoiztoLnej Evropi.* Dopisi (z goriske okolice, 8. avgusta. (izv. dop.)— (Politicno drustvo Sloga iu list Sofa.) — Povsod, kder bivajo Siovani, se prav sedaj opa-znje givahno gibanje, polno skrbi za boljso bodoinost pa tudi polno zaupanja, da ce tudi nam napotiti zar-ja vesclc dobe; vse ztli, da se oproste vbogi bratje pod tmskim jarmotn zdihajoti. SaSi sosedje Kranjci so hoteli na javnem taboru izraziti svoje soeutje, kakor naravno, za revne ktistijane slovanske ob Balka-nu; vrli llrvatje pa so tudi mogli javoo izraziti se, se ve, v piavem rodoljubnem smislu. In mi GoriSki Slovenci?| Tako smo se nekteri kmetovaki ob veier-nem hladu pogovarjali. ki smo pred parleti sloveli za naj naprcdnise, naj odioi-mse slovenske rodoljube. Kaj poceujamo mi? Kaj pocenja uase pol. narodno dru-stvo „Slogau? Ali se shajajo in posvetujejo odbovniki o naj vaznisih vprasaujih narodno gospodarskih, de-zolniii zadev? Menda da ne, ker Se celo pri obLnem zboru, ki je bil 28. pr. m. napovedan, nisem mogel zapaziti in preprieati se, da bi pogostoma zbirali se. Kje so v pravilih druStvenih obet'ani shodi po dezeli, ali je vse tako trdno in se vse ljudstvo zaveda svo-jih svetih narodnih dolznosti? Dvomim! iSaj ob casu volitev sem cul toziti, da so nekteri kraji se premalo poduceni in se ljudstvo §e vse preve6 da pregovarja-ti, mesto da bi po svojem, narodu koristuem prepri-Canji delovalo. Ne neopraviceno marsikter star rodo-Ijub to2. da na§a narodaa stvar na GonSkem pela,* istina je inneda se tajiti neka mlacnost; noben noCe skrbeti, ne, da bi edino narodno pol. drustvo r6s vs-pe§no delovalo, ne, da se list nSo6a" ohrani v Gorici. Upajmo, da g. dopisnik v „S1. Narodu11 z drugimi e-nako mislefiimi zarad lista „Sofau tudi z energijo iz-vrsi, da se ohiani list v Gorici, kakor to 2elijo, reii smem, skoro vsi Gori§kL rodoljubje in gotovo tudi g. lastnik lista. Moje mnenje je, "da za ta preva^na vpralanja ima se v prvej vrsti potegniti odbqr nar. pol. druitva. Zakaj pa smo ustanovili, bolje reCeno, zakaj se je ustanovilo to drustvo? Nikar ne pustimo prihke, da nasprotniki morejo nek Cuden vzrok trditi. Drustvo je prepotrebno in vsak odkritosrfien, ne-sebicen, prav rodoljub mora biti za tako druitvo, po Cegar pravilih je,mogoC*e vsakemu rodoljubu, kojemu je res mar, da se narodne svetinje po tezkem vetletnem delovanji starih rodoljubov pridobljeoje ohranijo in §e pomuo^e, da vstopi v dolokrog narodnih delavcev ter davpiipomore k omiki in napredku naiega naioda^ Se vidim veliko prahe in ledine na uarodnem polju neobdelane; ni nam treba v prvej vrsti politiko-vati, a za blagor deSele imamo se silno storiti. Ne poza-bimo, kaj so nekteri rodoljubje uze storili in delajmo vztrajno po njih izgledu, ker s tem bomo naj bolje I obnasal. Moj cut mi je pravil, naj se poslovim. Ah I kako? Pod katero obliko? Nezvesti „Kuigge" za take slucaje nijmas nobenega pravila in predno sem do sklepa dosel, bila je druzina uie za mizo zbrana. J Hisua gospa, katere zunanjest je bila ravao tako de-bela, nezna in dolgocasna kakor njen glas; dva ^go-spoJa" iz pisarne (comptoir) in na strauski mizici dvoje otrok od stirih do sest let. Da bi si pridobil sree roditeljev, trudil sem se za prijateljstvo Viljema, a zavrgel me je z nogo, glavo j in krikom, na kar so se roditelji strasno srajjali. Zna- caj soprogov se je vpodobil popolno v otrocih. Dckle I je podedovalo nzabitost* materino, kakor decko oCe- I tov sangvinicno-kolerifien temperament. Poslednja dva skrbela sta tudi za zabavo, komaj je hotel oce dati I meni kot gostu prvo juho, uze je mladi protestiral, I 6e§, da je proti staremu obifiaju hisuega reda; in zeua I je s kimanjem pritrjevala mlademu fantalinu. eYi se boste morali tukajSni kuhinji stoprav privaditi'-' — obrne se do mene, in ko sem mu pri- kimal, nadaljuje: „To si lehko mislim, kajti kar sem pri vas jedel, tcga nijsem mogel nikdar po^reti, se manje prebaviti". A tudi jaz sem zapazil, da je juha presoljena in sem kar nedolzno ziuil: „Meni se tukaj j has taka godi". Gospodar zavlece nekoliko usta in meni, da okusi so razliCni. V enakein glasu pravi 1 sopet: „Ali pijete vino ? Pri Vas imate le nek cvi- fiek. — Vzemite si tega soeivja, pri Vas nijmate kaj I tacega. — No kako se Vam kaj tukaj dopada? Tezko I se privadi ttovek temu mesta, je prevec ropota in | §uma." Vsakakokrat, ko je ta tako dovtipna vprasanja castili njih spomin. Bodimo v istini vsi sloM. Vsto-pimo v velikem Stevilu v narodno pol. drugtvo „Slo-gaK! In <3e to ni nekterim po vsem povolji uredjeno, naj se vpisejo in pri obfinem zboru stavijo nasvete, kako iraa biti. Jaz menim, da so preresni Lasi, da bi na kak suh, na papirju pisan paragraf gledali in se zarad tega odtegovali narodnemu delovanju; tak raz-log je nidev, da se ne poslu^im ostrejega izraza. Slo-venski rodoljubje naj se vdelezg v obilnem Stevilu ob-cnega zbora, ki bo 24. avgusta, in naj izbero odbor, ki bo delal za blagor naroda, ki bo imel skerbeti, da se ponovi zivahno nekdanje delovanje na narodnem polji, bodi si po shodih, bodi si po narodnem listu „SocaK. Prav pri tem obenem zboru bo naj JepSa prilika, da se rodoljubje tudi posvetujejo o listu „So-ca" in o tem kaj pozitivnega sklenejo. Kazimo nasira bratom, da ne spimo, ampak da cujemo in norodno napredujemo! Iz Krasa, 4. avgusta llzv. dop.). Kedar boste 15. t. ni. nipj drugim tudi konferirali o zedinje-nji „Socew* z ^Eflinostjo", ne bote menda opustili zra-ven tudi poudarjati, da se v novcm Casopisu odmeri precejsen pro.stor za lepoznanske spise. Oeravno iz pietete do ffSoCea nerad, vendar umejem tudi jaz, da se 2 fosopisa na Primorskem vzdr^ati se nemogoca zrdinita v ved list. Da ne bom dolg, najj izrefem les doticne misli zelo kratko : List naj bi izliajal v Trstit. Mnogo je tudi na tem kzece, kje se kaj rodi in izhaja. S tem zadobi list nek nimbus. Vrh te^a so Italianisimi v Trstu nevarnejSi ko v Gorici. V vecem inestu se tako rt^koc prakticni nazori subli-mujcjo vsled nasprotnikovih manevrov, i nij zadrege zaatran novic. Pescica pigmejskib goriskih Italjance-kov ne bo toliko skodila; a v Trstu je veCa falanga italjanskih cezmorcev, i med njimi nahaja se tudi mnogo slovanstvu nevarne inteligencije, s kterim faktorom je treba raftinati i meniti se. Sovragase mora v le-zi^i poiakati. V Trstu kakor v Gorici je mnogo rodoljubov tudi v dubovenskih in uradniskih sferah; v Trstu je pa zraven—kar se mora posebej poudariti— dosti in izSolanih in inteligentnih trgovcev in sploh o^eb tega in druzih stanov, ki so navduleni Siovani. Nadalje, kakor reel sedaj stoje, tirja potrebna vzajem-nost v vefiej meri z ostalimi J u g o s I a v j a n i, da novi list tem blize, toraj v Trstu khaja. de tudi povsem nij Trst v nekterih obzirih slovansko mesto, vendar je ono slovansko v ideji vsacega misleCega Slovana, katera ideja nij gola slutnja kacih sanjavcev, ampak zadobiva eedalje veC terfina istinitosti, ako se pomisli, kaka ogromna masa slovanskega Jivlja je v tem mestu samo, da ne govorim celd veliko od Cisto slovenske okolice, v kterej biva dosta v resnici nav-duSenih in imovitih rojakov, Ako bi po tem potu izgubili gorilki Slovenci list iz svoje srede, menda se ti ue bodo spotikali na tem, ker gre za izbolj§evanje in ustanovo va&ie stvari, in tudi zato ne, ker kakor vse kaze, te reel tako naprej ne mogo iti. Naj bise prilikama spomnilo preselitve nSlovenskega Naro-* da" iz Maribora v Ljubljano. Potreba stoji nad vse-mi drugimi obziri. Trst pa je tudi z Goneo i njeno okolico v intiranej zvezi, i goriski Slovenci bodo sle« je kakor prej imeli priliko izkazati se pred slovan-skim svetom gorefie rodoljube. Se nekaj gled6 znotranje in zvunanje oprave novega lista. Veiske reci naj bi bile v direktnem zmislu izkljuiene kot v tem fasopisu proti njej ne-kompeteutnem; naj se goji pa zdrava morala in rav-na tako rekod indirektuo z vero kakor z biserom clo* postavil, ozrl se je po drugih in eden gospodov iz comptoirja se je vselej tako zasmejal, da je njegov nos, kateri je bil rudec in po judovsko dolgljaf, vselej z jedjo v dotiko prisel. Ali smete uie kaditi 7 Smodke nijso domafie, so vnosene in staue jih tisoc 60 dolarjev in §el sem s poslovoui „Vsaj se bodemo se videli" — A videli se uijsmo nikoli vec. Nasledek tega kosila je bila v raent prav parla-mentarua debata. aii bi druga pisma porabil ali pa zavrgel in jih nikedar vec pogledal. Moja levica je na vso moc tirjala, da bi je takoj zavrgel — desnica pa pravi, naj se poskusim, ker nobena stranka druge nij mogia prepricati, sklenili ste kompromis — Bpo-skusi se dvojea in zbral sem si ^pokrovitelja vedno-stij in umetuostiju inshcerami bogato obdarjeno hi§o. Prvi, na pol bankir, sprejel me je s tihim poklonom, — prebere pismo na tihem, vzame pero raz uha in mi rece: -Blagovolite mi svoje stanovanjc povedati !.. In Ce Vam morem s Cim ustrecr, veite, kde me do-bote." — In sopet till poklon. Kak obraz sem na-redil, uze lehko veste, a moj bankir nij ni6 opazil, ker sopet se je zamislil v „Hambur§ki borsni list". Tedaj vsaka prilika mi je odrezana I Vedno bolje brezpogumen korakal sem po mestu in lei v drugo hiso in jaz bi bil prav malo razneua-den, ako bi bil uia na pragu zavrnen. Zatorej ^em seboj se enkrat premiiljeval, ali bi stopil noter ali ne, ali bi se dal §e enkrat ponizatr. Ali moj notranji glas je uze dejal: „Noter 1" Skoz prazno predsobico dosel sem v kuhinjo, iz katere se je ba§ pred mojim vhodom sumeca svilnato krilo iugubilo. PraSal sempo ve§ke sploh, in v posebnost slovenske duSe. Libera-lizem, a zdravi, v skuSnjah zadnjih let in v raznih drzavab utrjeni i na videk kot zmagovalcc stopajofii i ne navidezni hberalizem bodi mu vodilo. Mi skraj-ni in zahodni Slovani iwamo v literarnih zadevab gle- | dati na slovanski jug in tu bi bilo pafi twit v naSo korist 2eleti, da Avstrija pri bodoLej razdelitvi Tnr-8ke zadobi kolikor mogoCe slbvanskega cjementa pod svojo oblast. Pisava oovega lista naj bi bila jVzorna, kar je tem Me, ker bi imci biti tednik, ee tudi po obsegu, vefii; v rabi slovniskih form naj bi vladala doslednost; kajti omahovanje med njimi je bolj §kod-Ijivo, kakor bi se iitegnilo misliti. Glode dobre pisa-ve pa morajo biti iziolani dopisovatelji, kakor tudi ----- glede -slovniskih oblik. DomaC'i, - prclukalui pomenki naj bi se dopuscali samo, kedar sprozijo stvar obi'ne vaznosti. Ker so v vseh krajih sveta naredbe in raz-. mere ciovcake, ne manjka tudi tacih oluvvaznih ob-ravnavanj o njih. Domaea hujtfkanja in tista ininia-turna strankarstva posameznih vasij naj bi se o.^lasi-la v noveni casopisu saino, kedar so kaj vec splosne zanimivosti, V obfo* naj bi bil list stropo podiicen in v podlistu lepoznansk. Kar se pa tice doslednosti v slovniskih razmerah, priporocam rabo Levstikove slovnice zarad tega, ker uguja zdravemu jezikoslov-stvu in zato, ker sc je je pisateljstvo vecinoma poprije-lo in se jej je tudi bolj inteligcntno obcinstvo uze do dobra prina-adilo. Torej Le\stikova nacela a z nekterimi, v praksi potrebnimi izjeinaini, o kterih u-tegnem tudi jaz prilikama izptegovoriti, kedar bo treba. Oasopis naj ima kaj monuineiitalnega! Kar se tiee zvunanje oprave, bilo bi to : Moean, ('istnhel pa-pir; manjse tiskovne erke; oblika ne prevclika, raje vei straiiij, da se koncem let't lahko v knjigo zveze, Na daije bi se nioralo za dobre sodelavce zgodaj po-skrbeti, iZ TrSta 8. avgusta. (Izv. dop.) (TurkofiU — Shod Slovanov. —• Vojne priprave. —• Tabor.) NoCem Vam popisavati veselja naiih Turkofilov zarad turSke zmage pn Plevnem; saj innate tudi viv Gorici inuogo takih Ijudij. Le to hoct'in konstatirati, da je pri tej priliki mai sikak polz pokazal svoje roge; mnogo skti-tih Turkofilov pokazalo je §e le zdaj pri tej priliki svojo pravo barvo; dozdaj Je bilo te ljudi sram, po» tezati se za Turke; a zdaj misKjo v svoji kratkovid-nosti, da so Rusiuzepri kraju; pa motljo se, te Bog dade in sreca junafika, ker Rusija mora do skrajne zttve vstrajati v boju, dokler ne osvobodi Jugosbivauov turSkega jarma. Bog pa vara] Rusko propada, mi vbogi Slovani bi bili po tem sopet potisnjeni v kot za kakih 00 let; to se posebno zdaj vidi, ko Madjari in zidje kot bes-njaki napadajo vse, kar diM po slovanstvu in nas Slo-vane silijo, da postanemo panslavisti, kakor to prav dobro dokazuje nem§ki ueenjak prve vrste, Buutschli. Vie, lansko leto pisai sem vara od tukaj> da se Cudim, da ne vlada mej tukajSnjirai Slovani veCa edi-nost in obzaloval sem, da se tukaj Srbi in Slovenci tako male bratijo in prav cisto nic solidarno ne po-stopajo. Kaze se. da se hoce poLasi vendar ta letar-gija nekoliko odstrauiti in da hoCtjo stopiti slovanski eieraeoti v Trsta v neko ozjo zvezo. Slisi se namreC, da bode 15. t. m. zraven posvetovauja zarad Casnika, tudi neko drugo se vaLuf.*j«e posvetovanje, katerega se bodo udeleziii muogi tukajaiiji odlicnejsi Srbi in Slovenci, To posvetovauje se bode vrtelo okoli vprasanja: ali se ima preustrojiti diu&tvo Edinost vslovan^k po-iitiCen klub, katerega se bodo delezili vsi v Trstu in lgisiiicijLMJ.LJi_ii)ui.jiapjip)ii^ hziabtnej gospeu, in ko se je kuharica prepricala, da nij svilnatega krila Videti. odgorori prav miruo: „Xo-' benega nij doma-. — Tu sem se v&aj dober kup o-drezai, vsaj tako sem si mislil — a po nekovih dneh dobil sem povabilo na—caj. Vse arabske disave so mi prhtele v nos iz sa-lona in prizor, ki se mi je v globoOini sobane odprl, spominjal me je na — tiiuc in ena nofi. M.*j cveti-cami. ki so se pa pri blizujpm ogledu kot uinetne po-kazale, sedela je mej dvema pjipagajeina guspa na mehkem divanu —* okoli 50 let stara in okincana z mnogobrocnim tnrbanom v tako zvancra clair-ob.^cur, svitloba, katero imenitui pisci tako carobno opisati znajo. Na ievo in desno sedeli ste v krasuib n.tntu-dah dve graciji v nedvombeni starosti in slikar bi bil zaradi skoposti njih oblek lehko zivi model g r 5 k e m o s n j e studiral. Zadej je bil gospod z dolgimi lasi in skreenimi ustnicami in belim zavratnikom, ves podoben kakemu protcstantskemu pridgarju. (iospa mi je prikimila in me predstavifa licerima in pa his-nemu prijatelju in oskrbniku. Caj je stal na mizi. Jaz sem prijatelj caju, ali proti tej vodeni pijaei bi bil lehko drzavni piavnik tozil zoper krivorabo tega imena. Gospa je vedela naso pozornost obrniti na svoje zivali, na papagaje in pse. .Oj ne tako surovo in grobo, moj karo, to boli.** r)Ste uze iztirjali atari doig14, „Da, Joly. malo sladkoral Ali nocete uifi vec pekarije? Kde je dete? — Da, da, kdejenaSe dete?" Cegavo deteV prasal sem, a na tibem za se, smorda je ena mladih dam uze 2ena in mati," Precej se od-m^ vrata in noter |risl?aklja lenska |rikazea — §e v trzagki okoliei 2ive6i Slovani ter tako pospeSevali slovansko vzajemnost, politiCni in socijalni hapredek trzaskih mnogih Slovanov. Mnogi Srbi so uze pridc-bljcni za to idejo; mi Slovenci pa eo ipso iz dnasrea 1 pozdravljamo tako priblizunje, ki ima namen slovanski ^ivelj tukaj na obalih prevagne Adrije okrepfiati. V Trstu je prav gotovo Se vec slovansicega ^ivlja, nego pav Gorici, in tukajgnji Slovani so jako premozni in ' bi lehko toliko lepegsi napravili tukaj v Trstu le z I malimi zftvami, da bi stY:asoma tuk. italijanska kon-sorterija morala vse drugo strmie napeti in da bi se celo naSo mestno starcSinstvo inoLno prcustrojilo. — i Mogoee, da sc bo zdaj to doseglo v Trstu, kar sc to- j liko Casa nij moglo, inorda tudi za to, ker se nij nihCe poprijel 7. enerzijo te ideje; ngoden Cas za to jc na vsak nafin zdaj, ko vse slovanstvo nekoliko inStink-| tivno tezi proti solidarnosti' in postajajo krv in meso one ideje, katere so vsakdanji Ijudje" (irzali za utopije. Po tem so se tudi zdaj postavili pravi Ijudje na Celo temu gibanjn, mej katere moram v prvi vrsti iineno-vati vrlega Nabergoja. Bog daj tore) sreco 15. t. m., da se res kaj veljavnega sklene in izpeljava vse za-deve izroft pametnim, deluvnim in uplivnim modern, kajti na tem je najved, Prifiakujemo 15, t. m, tudi nekoliko naSih go-ri^kih bratov, s katerimi se gotovo ne boino kregali zarad casuika, kakor bi inorda kedo rad videl, ampak snorazumeli se boino kot mozje, ki ljubijo svoj narod in mu hofejo koristiti ne ozirajo se na oselmosti. Da se Avstrija resno pripravlja na posedanje Ilereegovine in Bosuejetudi znamenje to, da je vlada Lloydu rekla, da mora imeti pripravljenih 20 brodov za vkreanje vojakov; in resnitfno je ono druStvo uze pripravilo in doma obdrzalo nekoliko prav velikih brodov, ki navadno veduo po morju v daljne krajc veslajo. Govorilo se je v Trstu, da bodo to dni vjetega Dwpotovifa iz Dalmacije Cez Trst v kak nenisk kiaj tirali, kakor ob svojem 6isu Ljubibratiea; a menda ne bo nid, ker je Despotovic vbezal avstrijskim stra-zam, katere, kakor se sliisi, ga nijso posebno mo^no strazile. DruStfo Edinost sklenilo bo tabor, akopram je bil v Ljubljani prepovedan. Treba saj svetu pokazati, da hotao, Ce tudi ne dose^emo. FolitiSni pregled. V Gorici, 10. avgusta. Ljuuljanski tabor je prepovedan; v Lvovu na Galiskem, kder so nekoji poljski judje hoteli izraziti sg proti llusiji, tudi nij bil dovoljen tabor. Drugo svobodo iniamo torej mi v Cisli, drugo pa oni onkraj Litave. Madjari taborujejo in vpijejo proti llusiji, da so uze vsi hripavi, vendar predno napravijo 200 obljubljenih sho-dov, bode uze davno konec tursko-ruske vojne. Sicer so se neumno prenaglili Madjari se svojimi tabori, na katerih obsojajo rusko nefilovesko bo-jevaujc, kajti vse krutosti in divjosti, katere so se llusom podtikale, se skorej popolncm demen-tujejo, u^injajo jih pa temvefi Turki take, ka-korsnih menda nasa zgodovina niti ne pozna. Kako bi bilo lepo, ko bi bili Madjari malo bolj mlaj§a in mogoee se bolje dokoletirana, kakor oni dve. Mlajsa je bila res, to