GLASNIK za literaturo in umetnost. Odgovorni vrednik in izdatelj : A. Janežič. Št. 6. Na svetlo dan 1. junija 1858. 1. zv. Pegam iu Lambergar (Spisal Fr. Cegnar.) Šotor spenja pesoglavec Pegam Na ravnini pod ozidjem Beča, Drobno pismo piše v Beo cesarju, In poroča v pismu mu prevzetno: „Cul sem v daljni jutro vi deželi, „Kjer izhaja solnce v sivem jutru, „0 lepoti tvoje hčerke Vide, „Cul sinoč sem, glej me, že sem tukaj! „Pred ozidje mi pripelji hčerko, „In za doto tri vozove zlata; „Ako pa je nočeš meni dati, „Pa izidi v boj mi pred ozidje, „Da odsekam ti prokleto glavo, „Porocim te s perstjo čeme zemlje, „Grad porušim in odpeljem Vido, „In pobijem, kar živi po gradu, „Da se cerni krokarji radujo." Bere drobno pismo slavni cesar, Solza lije mu po belem licu. In zdihuje na prestolu zlatem: „Mili Bog, kaj reva sem doživel! - " „Mojo hčerko tirja pesoglavec, ^ „V boj me kliče strašni Pegam: * i „Pol je človek, pol pošast iz pekla, „Tri glave na černih plečih nosi, „ Šviga mu iz gerla živi ogenj , „Sikajo iz ust jeziki kačji, • r •• „Krokodilov herbet so mu persi, ' „Pasjo dušo ima v pasjem sercu; „Hčerko dati bila bi sramota, „V boj hoditi mi pogin gotovi; „Ni junaka, da bi ž njim se meril - ' „Od izhoda do zahoda solnca; „Bog pomagaj-nam iz skušnje hude!" Tako zdiha car, in zdiha Dunaj, Zdiha cela slavna carevina. Prah na glavo trosi tužno ljudstvo, Svete cerkve obiskuje boso, Dela obljube na vsih božjih potih, Vije roke, kliče božjo pomoč Na cesarja in prelepo Vido, Na vse ljudstvo carevine slavne, — Tako zajde dan in zaide drugi, In na nebu sije v tretje solnce, , Stopi k caru Bojnomir Podravčan, ¦'¦i.. Trikrat caru nizko se prikloni, Beseduje njemu te besede: „Car preslavni, solnce carevine! „Ni še zašla zvezda dobre nade, ¦ „Od večera nam bo došla pomoč, „Od večera iz dežele rajske, „Kjer bobni po belem produ Sava, „Kjer domuje zvest in hraber narod. „Dokler živ je Lambergar Posavec, „Dokler bije mu junaško serce, „Pegam ne bo ljubil lepe Vide. **- „Piši pismo v grad na Beli-kamen, „Pa poročaj hrabremu junaku:" „„Sedlaj konja, Lambergar Posavec, „„Vzeti če mi Pegam ljubo hčerko, „„Vzeti če mi sivo glavo mojo, „„In pobiti vse živeče v gradu. „„Vsim junakom je upadlo serce, „„Kakor jagnje se pred volkom trese, „„Tako junak vsak pred pesoglavcem. „„Sedlaj konja, pa pridirjaj k meni, „„Pesoglavca krutega pogubi, „„Da v sramoto pahnil nas ne bode, „„Ne se bahal o pogubi naši,"" *) Glej Koritkove nar. pesmi I. 133; H, 23. 30; HI. 14^ Glasuik 1858, - 162 Razvedri se tamno lice caru, Obdaruje lepo Bojnomira, Piše pismo tje v deželo rajsko, Kjer bobni po belem produ Sava, Kjer domuje zvest in hraber narod; Piše pismo v grad na Beli-kamen, Pa poroča hrabremu junaku: „Sedlaj konja, Lambergar Posavec! „Vzeti ce mi Pegam ljubo hčerko |t „Vzeti če mi sivo glavo mojo, „In pobiti vse živeče v gradu. „Vsim junakom je upadlo serce; ,/Kakor jagnje se pred volkom trese, „Tako junak vsak pred pesoglavcem. „Sedlaj konja, pa pridirjaj k meni, „Pesoglavca krutega pogubi, „Da v sramoto pahnil nas ne bode, „Ne se bahal o pogubi naši." Pride pismo tje v deželo tretjo, Kjer bobni po belem produ Sava, Kjer domuje zvest in hraber narod; Pride pismo tje na Beli-kamen; Bere pismo Lambergar Posavec, Solza lije mu po belem licu. Pa zdihuje gor na Belem-kamnu : „Mili Bog, kaj junak sem doživel ! „V boj ihe kliče cesar in gospod moj, „V boj ogrozni s Pegamoni pozojem; „Pa za Boga! dokler nosim glavo, „In je zdrava desna roka moja, „In mi krepi Bog junaško serce : „Pegam ne bo ljubil lepe Vide, „Ne se bahal o pogubi cara. „Moja roka luča mlinske kamne, „Moja sablja kolje terdo jeklo, „Bo razklala tudi vragu glavo." Tako hrabri junak beseduje. Pa posluša njega siva majka. In ga prime za junaško roko, In prelepe mu sovete daje: „Nič ne boj se, Lambergar Posavec! „Križ zmaguje čez moči peklenske , „Kakor solnce čez temoto nočno ; „S križem zmagal boš ti pesoglavca, „Ker bojuje on se zoper njega. „Pegam nosi tri glave na plečih, „Krajne glavi ste pošasti pekla, *¦ „Srednja glava je njegova lastna, * „Celo ima tri pedi visoko, „Celo ima tri pedi široko. „Ko udariš zoper pesoglavca, „Križ obesi na junaške persi, „In prekrižaj čelo, usta, persi, „Kakor sem te deteta učila; „Tako zmagal bodeš krajne glavi,, , pili omamil vraga pesoglavca; „Ne dotikaj s sabljo krajnih glav se, „Z britko sabljo le po srednji strezi ; „Ti bojuj se, Lambergar Posavec! „Jaz molila bom za srečno zmago." Tako siva majka mu svetuje, » Da je padla čema noč na zemljo. In zaperla v spanji ji očesi. Pa imela je prečudne sanje. Dobre sanje, dobrega pomena : Vidi gor na jasnem nebu zmaja, . ¦ ¦ ¦• Ki prihaja od izhoda solnca, In požreti hoče cerno zemljo; Cerno zemljo in nebo visoko ; . . Pa pripelje se ognjeni angelj ^ Od zahoda na oblaku sivem, Iz desnice strašne strele meče. Da nebo se lomi, zemlja trese. In pozoja v strašen brezden treši. Pa ji tako beseduje angelj : „Vstani, majka, siva golobica! „Prevalila noč se je čez polnoč, „Ze danica sije na obnebji, * „In petelin poje v sivo jutro." Prebudi se v sanjih stara majka, -. In prekriža čelo, usta, persi, Pa odide in budi junaka: „Gas je, vstani, Lambergar Posavec! „Prevalila noč se je čez polnoč, „Ze danica sije na obnebji, „In petelin poje v sivo jutro; „Dolga pot je v slavno carsko mesto, „In na večer moraš ondi biti. „Čudne sanje sem imela starka, „Dobre sanje, dobrega pomena: • . „Vidila na jasnem nebu zmaja, ¦ „Od izhoda solnca je prihajal, „In požreti hotel cerno zemljo, ' „Cerno zemljo in nebo visoko; „Pa pripelje se ognjeni angelj "- „Od zahoda na oblaku sivem, „Iz deskice strašne strele meče, „Da nebo se lomi, zemlja trese, „In pozoja v strašen brezden treši." Pa se sklone Lambergar Posavec, In prekriža čelo, usta, persi, , Ter poskoči na junaške noge ; ; Slovo jemlje od fremile majke, L" 'Lr Izročuje jo v nebeško varstvo, ¦ Poljubuje ji prebelo roko; « Pa napravi se v obleko krasno. Vzame sabljo, sedem centov težko. Križ obesi na junaške persi. In čelado iz zlata kovano, Neprebitno dene si na glavo. Verze se na iskrega konjiča. Po imenu njega nagovarja, Pa prelepe mu besede daje; 163 „Oj zlatenko, mila zvezda moja! ^..jt „Ni junaka boljega od mene! „M konjica boljega od tebe! „Celih sedem let si ti počival, „Si pšenico rui^j^enico zobal, „Pil za žejo si rebuljo sladko • „Iz posode, s srebrom okovane ; „Danes greva — Bog daj nama srečo ! „Nad ohole Pegamove glave, „Tezeb boj bo z ljutim pesoglavcem ! „Ako zdrava verneva na dom se, „Kupil bom ti pozlačene podkve, „Kupil bom ti uzdo iz baržuna, „Te odeval s svileno odejo; „ Jedel bodeš iz srebernih jasel, „Pil rebuljo iz posode zlate." Zarazgeče pod njim konj zelenko, Šviga iskra spod jeklene podkve, Ko na naklu od belcema železa, Ko kovač ga kuje s težkim kladvom. Urna je pod sinjim nebom tica. Pa na zemlji urniši zelenko. Vzhaja izza gor rumeno solnce. Junak dirja po Ljublani beli. Da se trese zemlja in zidovje, Da iz oken šipe žvenketajo. Na Cernuče k mostu se oberne. Pa na most ne ide, ampak skoči Z enim skokom čez zeleno Savo. Kak lete na desni in na levi Spred oči mu trate, gojzdi, reke! Kak praši do néba gosta megla! Kako sveti v solncu se orožje! Veje zlato perje na čeladi! Glej ! zahaja solnce na zahodu, V Beču terka Lambei-gar na vi'ata: „Odprl vratar, Lambergar je tukaj! „Da ne skoči čez visoke vrata, „Ne ostraši žalostne gospode." Vratar glavo pomoli skoz lino. In ko vidi, da resnico pravi, Vzame ključe in hiti odpreti, V ključavnico močno jih porine, In škripajo se odprejo vrata. V mesto ide Lambergar Posavec, Vsa gospoda mu hiti naproti, Poljubuje mu junaško roko, Poljubuje mu orožje svitlo, - -Briše prah mu z oprasene noge: Ki-ik veselja širi do neba se. In odmeva od neba na zemljo. V grad cesarski peljejo junaka. Trikrat nizko se prikloni caru. Pa mu jame tako govoriti: „Davi vstal sem na slovenski zemlji, „Na slovenski zemlji v Belem-kamnu, „Ze sem tukaj na povelje tvoje, „V boj pripravljen z ljutim pesoglavcem ; „Prisegujem ti pri živem Bogu! -ir.; , „Dokler glava mi stoji na plečih, V „In je zdrava desna roka moja , „Tn mi krepi Bog junaško serce, , „Pegam ne bo ljubil lepe Vide , • :¦/¦ ' ¦ „Ne se bahal o pogubi tvoji; ; • ' „Moja roka luča mlinske kamne, „Moja sablja kolje terdo jeklo, „Bo razklala tudi vragu glavo — ** „Predenj izza gor rumeno solnce „Sije jutro v to preslavno mesto." Eazvedri se tamno lice caru, Zveseli se np,d besedo tako ; - ' Posadi ga na desnico svojo, ' V zlati prestol za sreberno mizo; ' ' Pa napravi mu gostijo krasno , In gostuje ga do terde noči, "* Ter napiva mu zdravice lepe. , '. Ako Bog da in junaška sreča, - ¦ Pa naposled beseduje junak : . ; ,,Slavni cesar, krona carevine! > -„Gas je prišel, da k počitku idem, , „Da okrepim trudne svoje ude, . - „Glej, odbila že enajst je ura, „In pred bojem je počitka treba." ] ' ; Vstane junak in k počitku ide. Trudne oči mu zatisne spanje; Pa se sanja hrabremu junaku. Da stoji na sivi skali v lesu, Ino gleda na visoko drevo ; Ondi vidi, kako strašna kača ¦ , -Med zelenjem se ovija kviško, ' <,J Da polomi kosti golobici Na drevesni vejici sedeči. Pa spod neba plane sivi jastrob, Z ostrim kljunom stare glavo kači, Ter odnese spred oči jo njemu. Pa probudi sanje ga iz spanja; Sklone kviško se na mehki postlji, Si prekriža čelo, usta, persi, In poskoči na junaške noge; Beseduje junak sam pri sebi: ,,Aj, za Boga! dobro sem počival, „Pa še bolje, mnogo bolje sanjal! „Ali glej ! na nebu je visoko „Ze danica, dneva porodnica , ,,Obledujo zvezde, zarja vzhaja; „Gas je, da na boj se dvignem?" Pa napravi se v obleko krasno, Vzame sabljo, sedem centov težko. Križ obesi na junaške persi. In čelado iz zlata kovano, Neprebitno dene si na glavo. 11* 164 Iz cesarskih belih dvorov ide, * ' Po stopnicah stopa na teržišče, '* Verze se na iskrega konjiča. Po imenu njega nagovarja, Pa prelepe mu besede daje: „0j, zlatenko, mila zvezda moja! „M junaka boljega od mene! „Ni konjiča boljega od tebe! ,,Celih sedem let si ti počival, „Si pšenico rumenico zobal, ,,Pil za žejo si rebuljo sladko „Iz posode, s srebrom okovane. „Danes greva — Bog daj nama srečo ! -„Nad ohole Pegamove glave; „Težek boj bo z ljutim pesoglavcem! „Ako zdrava prideva iz boja, „Kupil bom ti pozlačene podkve, „Kupil bom ti uzdo iz baržuna, „Te odeval s svilnato odejo; ,,Jedel bodeš iz srebernih jasel, „Pil rebuljo iz posode zlate." Zarazgeče pod njim konj zelenko, Zarazgeče in po mestu zdirja. Da se trese zemlja in zidovje. Da iz oken šipe žvenketajo; Šviga iskra spod jeklene podkve , Ko na naklu od belega železa, Ko kovač ga kuje s težkim kladvom. Pa ne dirja skoz visoke vrata. Ampak skoči čez ozidje mestno, Čez ozidje na zeleno trato! Na visocem odru stoji cesar, Ljudstvo pleza na ozidje mestno, Vsa gospoda žlahna je na nogah! Trikrat dirja junak krog šotora, Krog šotora, kjer se Pegam valja, Na vse gerlo vpije pesoglavcu : „Pesoglavec Pegam, kruta duša, „Iz šotora vun na plan izidi! „Lambergar te kliče v boj junaški. „Cul sem junak od hudobe tvoje „V Belem-kamnu na zeleni Savi, „Pa sem prišel, da ti kerv ohladim!" Iz šotora skoči s trojno glavo, Kakor divja zver zatuli Pegam: „Eavno prav si prišel, nori klatež! „Za kosilo zmel bom kosti tvoje,. „Pri kosilu tvojo kerv popival!" In se dvigne Pegam nad Posavca. — Mahne s sabljo Lambergar Posavec, In desnico roko mu odseka. Ter jo verze dvajset sežnjev dalječ ; Ali, glei ga! zrase koj mu roka, Nova -roka , v roci nova sablja ! : ; Pa zavpije Lambergar Posavec: ; ' „Ako zrasla ti je nova roka, „Nova glava zrasla ti ne bode, ,,Ko na britki meč jo bom nasadil!" In požene se na pesoglavca. Kakor morski val na terdo skalo; Zaverti nad glavo britko sabljo. Da zveni čez Donavo široko; ».-i Pa ne meri on na stranske glavi. Ampak meri na osrednjo glavo, In odseka mu osrednjo glavo, • ' Pa nabode jo na britko sabljo; Škriplje z zobmi nabodena glava; ' • Pade Pegam na zeleno travo. Glej ga ! tam po travi mertev skače, « Da skopné ko sneg mu stranske glavi; • Iz vratu mu kerv v potokih lije, • Kamor lije, rosno travo pali. Lambergar pa nosi srednjo glavo ^,^^^- Po ravnini, da jo gleda ljudstvo ' Tiho in brez sape v boj stermeče ; - " ' " Zadervi jo v Donavo globoko; Pa se peni voda, kamor pade, Kakor krop nad ognjem v černem kotlu. Krik veselja do neba se širi, In odmeva od neba na zemljo, ¦ Britka sablja je dognala pravdo. i f>'i Vzhaja izza gor rumeno solnce. In na mesto lije zlate žarke. Skoči junak čez ozidje mestno. Pa naravnost v sveto cerkev ide. Da zahvali Bogu se za zmago. Vsi zvonovi pojejo po cerkvah. In iz cerkev se glasi „Te Deum". Pa napravi car gostijo krasno. In povabi slavnega junaka. In povabi k sebi vso gospodo. Car junaka posadi na desno V zlati prestol za sreberno mizo , Pa na levo posadi mu Vido, In gostuje ga do terde noči, ' ! , Ter napiva mu zdravice lepe ; Da za ženo mu prelepo Vido, In za doto tri vozove zlata, In na Savi devet belih gradov. Peljal junak je na dom nevesto, V Beli kamen na zeleno Savo, V radost svojo, v radost stare majke. Hodi pevec ob bregovih Save, Strune ubira, slavno pesem poje Od junaka Lambergarja Krajnca, 165 Od treh bratov in od treh hčer. (Pripovedka iz Martiniverha. Zapisal J. Tušek,) Bil je oče, ki je imel tri sine. Prišla mu je tudi zadnja ura, kakor vsakemu. Poklical je svoje tri sine k postelji in jim rekel: Premoženja vam zapustiti ne morem, ker ga nimam. Pojdite po svetu službe iskat, boste že kaj najdli. Zdi se mi, da boste srečni. Oče je umeri in sinovi so šli po svetu službe iskat. Pridejo do belega grada, in tu so liteli poprašati, če bi ne bilo za nje kaj službe. Ko stopijo v hišo, vidijo grofa, ki je sedel za mizo zlo zlo žalosten. Vprašajo ga, kaj mu teži serce. Smili se jim, in radi bi mu pomagali. Pa grof pravi : Kaj vam bi pravil od velike svoje nesreče, saj mi ne morete pomagati ! — Dolgo so ga nagovarjali, da naj se jim razodene, pa dolgo se ni dal sprositi. Na zadnje vender pravi : Naj pa bo ! Pomagati mi sicer ne boste mogli, pa človeku je ložej, če komu potožiti zamore. Poslušajte tedaj : Imel sem tri hčere, pa vse tri mi je pobrala divja žena. Imam pa tudi na vertu jablano, ki vsaki dan rodi zlato jabelko. Pa nobenega še vtergal nisem! Vselej kader koli ga hočem vtergati, pride iz tal neka žena, ki me prehiti in jabelko v tla odnese. Kako bi ne bil tedaj žalosten ! Bratje pravijo: Hčeri rešiti res ne vemo kako; pa poskusiti hočemo svojo srečo zoper ženo, in vrag ni, da bi je ne prehiteli! Poskusil je drugi dan naj stareji brat. Pa komaj je bilo jabelko zrelo, ga je že imela žena v roci. Ko se je danilo spet, je že stal srednji brat na vertu. Ko je bilo zlato jabelko zrelo, skoči in ga hoče vtergati, pa kakor bi trenil, se tla odpro, iz kterih skoči žena in ga prehiti, sam ni vedil, kako. Spet drugi dan čaka naj mlajši brat na vertu. Jabelko je zrelo — on in žena, ki je bila pri ti priči iz tal, skočita in se oba ob tistem bartu stegneta po njem. Pa žena je bila malo prekratka in on jo je prehitel Žena pa se spusti spet v tla, ki se pa zdaj niso zaperle več za njo, ampak ostala je globoka jama. Sklenili so bratje, da hočejo enega iz med sebe notri spustiti po vervi, da bo saj vidil, kaj je doli. Naj stareji brat je bil koj pri volji. Prinesli so verv, na njo privezali kamen in nanj se je vsedel brat, ki so mu dali v roko vervico. To vervico so privezali za zvonček, ki so ga obesili verh jame. Če bi se mu vtegnilo hudo goditi aU če bi rad spet na zemljo prišel, bo tedaj lahko pozvonil. Spustili so ga v jamo in prišel je na drugi svet. Skoči s kamna in hodi okrog. Kar zagleda žensko, ki jo po kratki govorici spozna, da je naj stareja grofova hči. Pelje jo k vervi, posadi na kamen, potegne za vervico, — in potegnili so jo na beli dan. Ko so verv spet doli spustili, so pa še njega nazaj gori spravili. 166 Zdaj se vsede srednji brat na kamen in spustili so še njega doli. Ko stopi na terde tla, gre tudi malo okrog in zagleda srednjo grofovo hčer, ktero je tudi spravil na zemljo tako, kakor njegov brat uno hčer. — Njega tudi niso pustili v jami, to se ve ! —• Nazadnje gre še mlajši brat v jamo. Na spodnji svet pridši se čudi, da je tukaj doli vse drugačno, kakor gori. Gre tedaj malo ogledovat. Naleti na zadnje na deklico in začne se ž njo pogovarjati. Pripoveduje mu med drugim tudi, da je njeni oče na lepšem svetu mogočen gospod ; da jo je ukradla neka gerda ženska, ki je že popred očeta bila pripravila ob stareji dve njeni sestri. Mladeneč ji pove, da sestri njeni ste že rešeni, inpeljejok vervi. Potegnili so tudi njo na beh dan. legane smem pozabiti, da mu je bila dala deklica v spomin belo ruto, v ktero je bilo všito z rudečimi niti njeno ime. Ko so biU verv spet doU spustili, da bi še njega viui spravih, in ko se je hotel ravno vsesti na privezani kamen, se odveze kamen in pade na tla tako terdo, da jih je prederl. Naredila se je spet globoka luknja. Mladeneč je potegnil za verv, da so jo bolj doli spustih. Poprijel se je in spustil v narejeno jamo. Čez dolgo pride spet na drugi svet in najde tam v svoje začudenje tisto ženo, ki ji je bil odvzel zlato jabolko na grofovem vertu. Povedala mu je, da je začarana in da more ljudem kohkor toliko škodovati. Pravi mu pa tudi, da bi jo lahko rešil, če bi " hotel. Mladeneč jo popraša, kaj da bi naj storil? Žena mu začne pripovedovati: i Tukaj vidiš jezero, ki je tako široko^ da bi ne mogel čez viditi, ko bi še tako napenjal oči. Tu ti dam golobčika in tri grahove zer-na. Golobček te bo nesel čez jezero. Vsedi se nanj in v žep daj zerna tri. Kadar te bo že težko nosil, pa verzi eno zerno v vodo in zrastel bo koj hribček, na kterem bosta lahko počila. Ko te bo prinesel na uni kraj, boš tam zagledal cerkvico. Pojdi vanjo in plačaj mašo zame. Pa sam moraš tudi iti molit. Ko bo maša končana, bom že stala pred cerkvijo in blagor tebi in meni — rešena bom. Vsedel se je na golobčeka, tri grahove zerna dal v žep in golobček je zletel ž njim čez jezero. Deleč ga je prinesel in se zlo upehal. Mladeneč verze v vodo pervo zerno, zrastel je hribček in počila sta. Spet sta letela dalje, in golobček se je spet utrudil pod težo, ki jo je nosil. Padlo je drugo zerno v vodo in spet je zrastel zelen hribček in golobček se je oddahnil. Zletel je v tretje in ga nesel dalje. Nesel ga je deleč, deleč, in se utrudil. Mladenča je jelo sker-beti. Eno samo zerno je še imel, pa kraja ni nikjer viditi, kaj bo ! Golobček je pešal in moral je vreči tretje zerno v vodo. Spet je pomagal zelen hribček. Ko sta počila, ga je spet zadel golobček in letel ž njim naprej, le vedno naprej. Golobček je že tako težko nosil, da je že tako se zadeval s perutnicami v vodo, 167 da je bil mladeneč ves moker. Kaj bo, kraja le še ni viditi ! Ravno ko je že onemogel bil golobček in je v vodo padel, začuti, oj sreča, terdo zemljo pod nogami ; zlezla sta popolnoma na suho, akoravno z veliko težavo. Zdaj zagleda mladeneč tudi cerkvico pred sabo, ki mu jo je do zdaj zakrivala gosta megla. Mladeneč vesel gre in plača mašo. Ko pride po končani maši iz cerkve, ga že čaka žena in mu iz hvaležnosti podari tri zlate krone. Kam je ženska šla potem, ne vem. Mladeneč je pa šel naprej. Ko tako hodi in hodi, se mu dozdeva svet zmiraj lepši in lepši. Pride nekega večera tudi do nekega gradii. Gre vanj in prosi ljudi, da bi naj ga prenočili. Odgovorih so mu, da nimajo prostora, da bodo zjutrej obhajali ženitvanje starejih dveh grofovih hčeri, in da se je zato že sošlo toliko gostov, da še ne vedo, kje in kako bi te potaknili čez noč. Rekli so tudi: Vemo pa tudi ne, od kod ste in kaj ste? Kaj je vaše opravilo, kaj vas pripelje v ta kraj ? Mladeneč ni vedil, kaj bi bil rekel. Pride mu na misel in pravi : Zlatar sem ; stare krone popravljam, pa tudi nove narejam, če mi kdo veli. Če je pa taka, bi nam bih lahko na pomoč. Zlatar še ni prinesel kron nevestama. Če obljubite, da boste naredili dve kroni do jutro zjutrej, ko bo čas k poroki iti, pa ostanite. Kaj bi jih ne in kako bi jih ne ! Pa še druge priprave ne bom potreboval, kakor kladva in dveh bokalov lešnjekov. Samo to vam povem, da morate iti vsi spat, ker svoje umetnijo nečem izdati. Prav ! Šli so vsi spat in on je tolkel lešnjeke celo noč. Ko so zjutrej vstali, jim pokaže dve kroni od tistih treh, ki mu jih je bila dala tista žena pred cerkvijo. Vse ga je občudovalo in povabili so ga celo, da naj se po poroki k njim za mizo usede. Rajah so, da je bilo kaj ! Z naj mlajšo hčerjo je tudi plesal, in veliko plesal. Vroče mu je jelo biti in obriše si pot s čela. Hči vidi na ruti svoje ime in ga spozna za svojega rešitelja. On je tudi še le zdaj spoznal svoja brata, njih neveste in beli grad, in — kaj bom odlašal povedati ! — Kmali je spoznal tudi mlajšo hčer za svojo nevesto. Bilo je še tisti dan tudi njih ženitvanje , če ni bilo že prepozno , da bi bili šli k poroki ; če ne , so pa šli še le drugi dan. So bih saj svatje en dan več skupaj. — Dolgo, dolgo je živelo vsih šest srečno skupej na belem gradu, in še zdaj žive, če niso že pomerh. Bcele in njih kraljestvo. (Konec.) Zvedeli smo ob kratkem, kako se vedejo bčele, ko se preselijo iz starega v novo kraljestvo ; vidili smo, kako terdo se derže bčele 168 zakona, da sme v enem panju le ena kraljevati. Kaj pa je počenjala una mlada kraljica v starem panju, ko se ji je umaknila mati — stara kraljica? Ko je čutila, da se roj s hudo materjo že seli, predore naglo pokrov svoje tamnice in izleže na dan. Bčele, ki so jo branile poprej tako junaški, vse se ji priklanjajo. Vse mlado ljudstvo je veselo nove kraljice, ona pa ljudstva. To si je izbralo tedaj ljudstvo samo za kraljico, druge tri sestrice njene, ki so izlezle tačas iz svojih zibek, — tiste je pa ljudstvo pograbilo ter jih izvleklo za noge in za pereti iz panja. Ako bi kdo ktero pobral in jo vergei v tak panj, ki je zdaj brež nje, jako rad bi jo vzel. Malokedaj se koljejo mlade kraljice same s seboj-, včasih pa vendar. Primerja se namreč, da izlezete po dve h krati iz svojih zibeli, potem ko se presch stara. Kerdelo bčel si izbere to, kerdelo uno. Vojska se pomika proti vojski ? — Bodo-li se bčele spopadle in klale ? Ljudje bi se ; bčele se pa derže še tiste stare navade, ko je raz-sojeval namesto vojske dvoboj prepire narodov. Toda se ne bojujete v tem čudnem ženskem kraljestvu i z b r a n i j u n a k i n j i, kakor sta se bojevala nekdaj izbrana junaka vsak namesto vsega svojega naroda ; pri bčelah se mora kraljica s kraljico bojevati. Kte-ra premore, tista ostane kraljica. Neizrečno razkačena se zapodi ena nad drugo. Spopadate in grabite se s kleščami za vrat, za glavo, za noge, mahaje se s perotmi, da bi omamila sovražnica sovražnico. Bčele gledajo na miru, noge križem derže. — Terkate se glavo ob glavo, spodnašate si noge, bodete se s strupenim želom, ki ga zadira ena drugi med sklepe terdih oklepov, za vrat in v zarezo med zadnjim koncom, da bi prišlo poprej do živega. Na posled se ta ali una zverne in umerj e; zakaj bčele ne cerkajo, kakor druge ži-vah, ampak umirajo. Tako poštljivo govori naše ljudstvo z drugimi vred od bčel, zato ker delajo vosek za cerkvene sveče. — Ošabno pristopi zmagovavka in suje mertvo kraljico, kakor da ji ne bi bila sestra ; vediti hoče le to, je-li res mertva. Mahom se hodijo bčele zmagovavki priklanjat, vendar prihajajo delavke izperva po malem. Zbegane so še zavoljo strašne zgodbe. Trotov je pa privrela že kopica. Le glejte jih, kako globoko se ji priklanjajo in prilizujejo. Dokler se ni vedilo še za terdno, ktera bo kraljevala, skrivali so se lepo vsi zad po kotih ; zdaj se pa že shnijo okoh zmagovavke : preponižno jo h-žejo po herbtu, po glavi, po nogah, čistijo ji pereti in tipalnike, pogovarjajo in kratkočasijo se ž njo, da nikdar takega. Kraljica ni bila od kraja nič kaj prijazna ; s časoma pa postane vendar prijaznejša. Prav priljudno in živo se pomenja s svojimi veljaki; zakaj jako se šverkajo. Kaj neki ? Trotje jo prosijo naj jim blagovoli, da bi smeli napraviti kako veselico, kak preše t na polje, po zelenih travnikih in po gosposkih 169 vertih, kodar je veliko lepih cvetlic i. t. d. ; bi jo utegnilo močno razveseliti. Kraljica prikimne. Nekega lepega jutra, ko so se zabliščali iz za gore pervi žarki poletnega solnca, skliče kraljica vse trote s posebnim živim hučanjem. Ona gre pervič na prešet. Porotnice so se ji že poravnale; dosti je že jaka za letanje. Urno in vesela zleti pod milo nebo ; vsa gospoda za njo. Delavka ne sme nobena ž njimi. Visoko, čedalje više so se vzdigovali, dokler niso zginili človeku izpred oči. Nekoliko ur pozneje prileti kraljica spehana in polna prahu s troti vred domu. Koliko veselje je zdaj po vsem kraljestvu ! Ukaje ji vro vse delavke naproti. Od prevelike radosti jo na sebi nosijo, hžejo, božajo, pitajo. Kakor bi trenil se zve po vsem panju telegrafilo oznanilo : „Naša mlada kraljica se je blagovolila omožiti." Delavke si ne znajo kaj od veselja: z nogami se prijemajo prav čversto tal in vtikaje si glavo med perve noge, prizdigujejo zadnji konec života navpik, po-maljajo želo in majejo s perotmi, da berne jako drobno. Tako delajo „špalir'' in „prezentirajo" bčele svoji kraljici, kedar se vrača memo njih s pervega sprehoda. Na tak sprehod ali prešet mora letati vsaka mlada kraljica, da je potem rodovitna. To se godi po navadi drugi dan po njenem roju. Vsaka mlada mtitica poje, preden roji (1, 2 ali tri dni poprej, tudi tisti dan) in vabi s tem petjem mladi godni zarod,, naj se zbira okoli nje. Stara kraljica ne poje. Pervi roj vodi skoro vselej stara kraljica; malokedaj mlada. Nekteri menijo, da je to petje vekanje matic, ki se preganjajo in si strežejo po življenju. Pa ni res ; le vabijo s tem bčele Vsak panj daje na leto t. j. od polovice velikega travna do polovice ali do konca rožnika vsega vkup po navadi po 3 roje, vse iz zaroda stare kraljice, ki se je preselila s pervim rojem. Po tem še le se nadomeščuje zarod v starem panju z zarodom zadnje mlade matice, ki ostane v njem. Novi zarod le-te mlade mat'ce nabira in nosi med in medeno roso, dokler se ne počne merzlo vreme. Bčela bere med po cvetlicah, sesaje iz njih s svojim rilčekom slaščico t. j. sladke kapljice. Pa tudi sladki pot nekih merčesov izpivajo. Take kapljice ne prihajajo dalje, kot v pervi želodec (mislite na ptičji brahor aH golžun). Bčela povžije te sladčice le toliko, kolikor je treba za živež, kaj se godi z drugim doma, — to že vemo. Cvetno moko nabira, valjajo se po cvetju. Ta moka se ji prijema kosmatega života; potem jo pa derza s sebe z zadnjimi nožicami, na kterih ima ščet za pometanje in lopatico, vktero jo nabira in nosi donni kakor hlače. — To je bčelino orodje. *) Hofm. 137. — Včasih rojite tudi po dve mladi kraljici enega panju ob enem. Oiidaj se sliši^ tudi dvoje petje. Pis, 170 Modri stvarnik ji je dal pa tudi orožje, da se brani sovražnikom, namreč želo. To, kar vidimo z golimi očmi, pa ni želo, to je le žel-nica (cev); v ti želnici, ki ima luknjico na koncu, tiči dvojnato želo, (kakor nož in vilice v n o ž n i c i). Na enem želu je po robu devet zobcev, kakor na žagi. Zato ostaja v rani, ako ga bčela prav rahlo ne izvleče. Kedar piči, stisne strupeni mehurček, želo se menca v cevi ob želo, zmuza se skozi luknjico na koncu, piči in izlije strup v rano (kakor kača skozi svoj voth zob), da skeh. Ako bčela koga piči, tako da si izdere želo, mora sirota umreti, zato ker si izdere ž njim vred tudi rožene jilatnice, med kterimi je tudi strupeni mehurček. To želo je r a v n o. Želo matičino je pa krivo kakor sablja, in ima na robu le po 5 zobcov ali kaveljnov. Vendar matica ne piči drugači kot v smertni nevarnosti. Pravijo ljudje :časjedenar, bčele pa : č a s j e m e d. Zato ga znašajo tako marljivo. Več ko ga imajo, bolj ga nanašajo. Casti je vreden delaven človek, — tako tudi pridna delavna bčela, ki nam daje lep izgled, koliko se opravi po malem z združeno močjo, K bčelam naj bi se šla tudi marsiktera gospodinja snage in reda učit. Toda brez hišne matere — matice — brez kraljice — brez glave ni tudi pri njih pravega reda, kakor pri ljudeh. Mlada kraljica se je šla solnčit. Pa je ni bilo dolgo dolgo časa nazaj. Pograbila in pozobala jo je lastavica. Povsod so jo iskale bčele vse plahe. Ni je bilo nikjer. Panj je ostal brez kraljice. Kaj store delavke ? — Nemudoma lete k delavski zibeli, v kteri je červič — mlada delavka, (ki nima še nad tri dni), razdero zgornje stene njene zibke, dajo ji kraljeve piče in ji sezidajo na tistem mestu kraljevo z i b e 1. Za šest aH osem dni predore mlada kmetica pokrov, in glejte, čuda: prikazala se je iz zibeli svetla kraljica. Ali po nesreči je zgubil ta panj tudi to kraljico, preden je počela jajčica leči. Tako mladega deteta delavskega tudi ni bilo v vsem panju, kakor treba. Kaj je bilo storiti? Delavke, ki ne morejo drugači živeti kot v vehki druščini, počno samakraljevo pico vživati, se s troti pariti in jajca leči ! Napravile so tudi več kraljevih zibeli in djale vanje kraljeve piče. Ali glejte drugega čuda — sami trotje so se iz-valih iz teh jajčic — tudi v kraljevih hišicah. — Iz te zalege so se množili tedaj sami trotje, — delavke so pa ginile čedalje bolj, zakaj vehko jih pozobljejo ptice pod nebom, vehko jih pobere tudi bolezen, starost i. t. d. Izperva so nosile še marljive med in cvetno moko, tudi zidale so ; toda vse križem. — Tako se je godilo tudi v tem panju, od kterega govorimo. Trotje so se množih dan za dnevom; — bčel je bilo čedalje manj. Na posled so htele zadnje bčele po sili kraljico poroditi. Izlegle so še nekoliko jajčic ; sozidale še eno kraljevo hišico in jo grejejo vse vkup, kolikor jih je ; zakaj merzlo je že v močno praznem panju. Ker 171 ne letajo brat, zmanjka jim živeža. Zato so se razgubili tudi vsi nemarni požeruhi — na posled pa tudi zadnja delavka, preden je prišla. . . m ozka kraljica na svet. Tako se je izpraznil panj, tako se je poderlo to kraljestvo brez glave, — ah pa zato, ker je bilo po smorti kraljičini preveč glav, in je delala vsaka, kakor se ji je ljubilo. — Pod jesen, kedar primanjkuje že paše, izpahajo bčele do malega vse trote, nepotrebne snedeže iz hišic najprej na dno panja, ondi jih pa vlačijo dotlej, dokler ne opešajo ti možje tako, da se ne morejo več braniti. Nato jih izrinejo ah izvlečejo in pomečejo iz panja na tla pod milo nebo, kjer siromaki mahom poginejo. To je trotovska vojska. Vendar hrani vsak dober panj po nekoliko trotov celo do jeseni. — Trotje žive torej k večjemu po 6 mescev, druge bčele pa k večjemu po 9 mescev. Milo je gledati, kako nosijo bčele svoje merliče na pokop. Matica v novem panju leže jajca do mesca Hstopada, po tem si pa počiva do pomladi. Po zimi ne letajo bčele na polje, ampak se stiskajo v panj, in žive ob medu, ki so ga nanosile. Toda jim ga jemlje samogoltni človek toliko, kolikor morejo uterpeti, in jih pase z drugimi slaščicami, ki so ceneje od meda. Zebe jih jako rado, Zmerzujejo, ko je še pet stopinj toplote. Kakor vsak človek v vsakem kraljestvu, tako imajo tudi pridne bčele svoje sovražnike in sovražnice : take so njihove sestre, divje bčele, ki ne bero, ampak drugim poštenim bčelam kradejo in ote-majo. Tudi seršeni in ose so take. Lastavice in druge ptice jih grabijo, letaje v zraku ali pa tudi po cvetlicah. Celo miši jim silijo v panj, kazijo jim lepo poslopje, požirajo jim med in zalego. Tudi moh jim zahajajo v škodo : po životu jih pa zbada včasih nek klošček, tako da je strah. Kako koristen nam je med in vosek, to ve vsak. Bčele prinašajo pa človeku velik dobiček tudi s tem , da otresajo — iskaje po cvetlicah meda in cvetne moke ali cvetnega prahu — le-ta prah s prašnikov na prašnice, in da množe tako rodovitnost žita i. t. d. Bčele sesajo slaščico, ki jo izpuščaje po drevju neki merčesi, ki je pa drevju škodljiva ; bčele pobirajo tudi po drevju in po zeleh tako imenovano medeno roso, ki je ondot tudi jako škodljiva ; bčela pa dela presladki med iz obojega — človeku pa dvojen dobiček. Ne zabimo na posled tudi tega, kako lep izgled nam daje s svojo sloveče delavnostjo in pridnostjo ; ne zabimo zlasti Slovenci tega: koliko se opravi po malem z združeno močjo! 172 Kava, čaj in čokolata, družinske pijače sedanjih dni, (Kava.) Etiopija pa ni bila samo pervotna domovina kavinega drevesa, tudi po njegovem sadu je tam naj popred segla človeška roka. V starodavnih pravlicah, ki so se ohranile med ljudstvom tamošnjih krajev, se spominja njegova raba kakor prestara navada: tako se pripoveda v zemlji gallskih plemen, da so že za naj davnejših časov kakor sedaj-nega dne žgali oluščene jedra in jih v prah drobili, kteremu so sirovo maslo primesovali. Iz tega testu so si narejah okrogle kepe. Te kroglje jemlje še sedaj seboj vsak popotnik, vsak ropar, peš ali na konju, da so mu edini živež za cele dni svojega potikovanja po naj daljih in naj vročejih krajiii tropične Afrike. Terdijo, da ostanejo po njih bolj pri moči in delj časa, kakor po vsakoterem bodi drugem zavžitku. Morebiti je bil to pervi začetek njegovega uživanja, kdo ve to razrešiti ! Kdaj in kdo pa je njegov sad pervi okusil, kdo pervi njegovo jedro žgal in potem pijačo iz njega delal, vse to se ni ohranilo v nobenem spominu ; ostane tedaj večna vganjka človeškemu umu. Pa saj ne vemo povedati celo pri naj imenitnejših pridelkih, pri naj potrebnejših naših rastljinah, kterega časa so stopile v človeško službo. Zastonj išče človeška luč po globokej tmini neskončne minulosti pervih začetkov njih kulture : nadzemske bitja, bogovi in njih ljubimci, so učili razne ljudstva, pripovedujejo bajke, kako se morajo njive obdelovati, kako vertovi graditi, kako S(3 mora sejati, saditi in kako se morajo obrodki spravljati in v živež obračati. Tudi pervo uživanje pijače kave in čaja je zapredeno v enake pobožne bajke. StariGreki kave niso poznali, zakaj gerških pisateljev je ne omenja nobeden. Rimsko mogočno vladarstvo je segalo do znožja abyssinskih gora, pa nikdar niso prihrumeli njih legioni do visokih dolov in dolin etiopijskih, kjer je bila kava že od nekdaj v navadi: tudi rimski pisatelji niso čuli o njej ničesar. Nikjer se ne nahaja o njej spomina za dobe velike indijsko - arabske kupčije : nikdar se ne imenuje kava med pridelki, ktere so Arabljani tovorih v Indijo ali iz Indije; zastonj se išče nje sled za dobe križanskih vojsk; šele imenovani šeik Abd-Elkader Ans ari pripoveda, da je prišla v navado v srečnej Arabiji proti sredi 15. veka, in sicer najprej v primorskem arabskem mestu Adenu, kjer jo je nek mufti, Djamal-eddin Dhabani, pervi pil. Potoval je namreč letu o>! ^ 184 Glasnik iz domačih in tujih krajev. < ' Iz Danaja« (»Beseda^' 26. aprila). qP He-lie! se le zdaj; je-li so to sporočilo po polževi železnici vozilo? — tako poreče menda marsikdo. Ali kaj se hoče? „Beseda" je bila konec mesca; Glasnik izhaja pa doslej na žalost le po enkrat na mesec. Rad bi mu bil poslal le - te verstice mahom drugi dan ; pa saj vem , da bi bile dospele prekasno za list 1. maja. Vem pa tudi, da ugodim s popisom te prekrasne veselice še vsem iskrenim rodoljubom. Dragi moji rojaki! tolažite se s tem, da Vam ne bo treba prihodniČ več tako dolgo Čakati, ker smo brali in se radovali, do bo izhajal verli Glasnik poslej po dvakrat na mesec. Bog mu daj srečo! Vsi pravijo, da je bila zadnja beseda veliko veliko lepša, kot perva letošnja; tudi se je sošlo zadnjič veliko več in to izbranega sVet-a (da ne rečem publikuma, kakor se silijo že po nepotrebnem nekteri jugoslovenski novičarji — žalostna jim majka!) Vse terlo se je v prostrani zeleno ovenčani dvorani Sperinovi, Prijatelj je pozdravljal prijatelja — brat brata z milim glasom, ki sta ga slišala najprej iz sladkih ust maternih. Dokler se pogovarjamo še prav po domaČe —tu po slovenski in serbski, tam po češki, poljski in ruski—zapoje krepak zbor samih pevcev češko V o gl ovo „Cikani" (cigani), ki je navdala vso množico z možkimi občutki. Z doneČim ploskanjem so bili pohvaljeni izurjeni pevci. Iz perva se mi je zdelo, da pojó po laški, tako lepo in čversto zvoni v popevkah glas jezika češkega —pa tudi drugih jezikov slovenskih. To pa zato, ker imajo naše besede na koncu skoro tako pogostoma samoglasnike, kakor laške. Mlad Poljak g. Sokolowski je vbral sedaj strune svoje kitare in jih prebiral res tako milo, da sem se zmislil ponevedoma prelepe Pr e Sern o ve : , Strune, milo se glasite ! Ta gospod nam je pokazal, kaj se da tudi s kitaro opraviti, kdor ji zna glas. Za njim je pel g. Müaszewski dve poljski: „Smutny rolnik" (žalostni oratar) pa maziirek narodni: „Pojde za maß" (omožila se bom). Kakor so se navzeli poslušavci po pervi žalostni nehotoma otožnosti, tako jih je spet oveselila druga pesmica poskočne natore, po kteri sem se. spomnil nekega rojaka, ki mi je pravil, kako napak je umel, ko je bil na Poljskem sodnik, mahom iz početka besede: „po-szla za maz." Kakor jih je umel, tako jih je dal tudi zapisati, namreč: da jo je potegnila (neka deklica) za možem. Poljaki so se mu pa smejali, ko jim je bral to za zeleno mizo. Tako se Človek opeČe, če je prenagel. Hervatu Kekavcn se ne bi bilo to pripetilo ; zakaj tudi le-ti Hervatje, sosedje nasi, pravijo: pojii za muž" Ker smo ravno v „besedi", ne bo škodilo, ako poberemo gredoč tudi kako neznano be- 185 sedo. Pa vem, dočakate že težko, kako je bilo kaj s slovenskimi pesmimi, — Ljubeznjiva naša rojakinja (Ljubljančanka) : gospodična Irena FicMenauova se je prikupila z milim svojim glasom vsem poslušavcom in posluŠavkam že v pervi besedi tako, da so jo sprejeli tleskaje od vseh strani, berž ko je stopila na oder. Pela je spet prav lepo in milo slovenske in serbske narodne. Za vsako pesmico se je razlegal pohvalni tlesk in klic. Ni mi treba praviti, da smo ji bili hvaležni za le-ta presladki dar posebno južni Slovenci. Še nekaj pohvalnega bi rad povedal, pa naj bo za na posled. Pozneje se je oglasil in drobnel tudi ruski „Solovej"' (slavec) ; tako se pravi jako lepi pesmici, ki jo je zložil Alabiev; pela jo je pa Ana Jirsova, gospodična jako lepega gerla. Tudi ta prekrasna pesem je bila sprejeta s silninr krikom in ploskanjem. Največi ropot je pa bil, ko je prepeval umetni in izverstni pevec Luke s (Čeh) Češke narodne. Ta umetnik nam je pokazal, kako treba popevati narodne pesmi, da bodo še desetkrat lepše, kot so iz ust priprostoga ljudstva, ki jih prepeva — kakor zna; nečem reČi: brez poČutka, — pa ga premalo kaže. Sto in sto krat sem slišala našo hišno popevati Češko narodno pesem: „Osireio dite o pül druhem lete" ali njeno petje ni bilo Lukesovemu niti senca" — tako mi je djala neka Mo-ravka, ploskajo od prevelikega veselja z vsemi poslušavci vred, da nikdar takega. Neizrečeno lepo je bilo tudi ne le poslušati, ampak tudi gledati, kako je pel g. Lukes šegave ali smešne narodne pesmice. „ Vyborne, vyborne!^ je germelo iz ust, treskalo pa iz rok za vsako poseb tako, da ne bi bilo germe če ga Boga slišati. Vse je bilo v ognju. Vem, da so nakanili sami s seboj vsi pevci, naČin Luk es o v na vso moč posnemati. Bog daj, da bi bilo res! To bo nam veselje, — pevcom pa čast in slava. *) Posebne hvale vredno je tudi pri g, Luk e su to, da je izgovarjal popevaje vsako besedico tako razločno, da je umel človek lahko vselej vso misel od konca do kraja. Nekteri pevec pazi na to premalo. Vsakemu poslušavcu so lepše vidi, ako popevko tudi ume, t. j. ako sliŠi vsako besedo natanko. Med pesmimi sta se verstila tudi izverstna umetnika: sloveči g. Teršak, ki je piskal na flavto, pa g. Tedesko (Ceh), ki je igral svoje jako prijetne skladbe na glasovir. Berž po končani pravi veselici sta pozdravila našo gospodično Fichtenauovo gg. Dr. Lovro To m an, ki je bil ravno na Dunaju, pa J. Navratil, ter 4e ji zahvalila pristojno v imenu vseh Slovencov za veliko radost, ki nam jo je napravila s premilim svojim in z n a-sim domaČim gladom. *) Tako pravijo Slovenci ob Kolpi. Pis, 186 čeravno so se priljubile v ti „besedi*^ — kakor smo slišali — Češke narodne (po Lukesovem) poslušavcom najbolj, pa sem slišal vendar gospo Češkega roda, kako je hvalila razun Čeških posebno slovenske in serbske, kakor jih je pela naša že večkrat pohvaljena rojakinja. Ta sodba mi je godila s tem bolj, ker je bila, kakor vem, prav odkritoserČna. Potem ko smo si okrepčali duŠo, treba je bilo tudi poskerbeti za telo. Do popolnoči smo sedeli vkup, pogovarjaje se prav po domaČe od mile domovine, od predragih zuancov in prijateljev, od blagoglasja raznih jezikov itd. itd. Ako ima Glasnik še kaj prostora, naj razglasi sledečo kra-kočasnico ; morebiti ugodi ž njo svojim bravcom : Pred kakimi 6 leti sem Šel tukaj v gledišče kraj DunajšČice Čeških igravcov gledat. Igra je bila s petjem. Ko prav ustreženo zapojo, oberne se ti iznevesti siv starček (DunajČan) proti meni in mi veli ves stermé : „Schaut's i hätt' nit 'glaubt, dass man in der böhmischen Sprach' so gut singen kami ; i bin — aufrichti' g'sagt — „mit z'Fleiss" her kommen, weil i neugieri' war, wie's gehen wird. — Die Sprach' nimmt sich ja im G'sang ganz prächti' aus; volli' wie wällisch." Znalo se je ubogemu starcu, da je prišel v Češko igro le zato , da bi se smejal na ves glas, češ, ker ne bodo mogli — kako pak! — popevaje ne hi, ne hot. — Čudil sem se mu le, da ni slišal še nikdar poprej popevati kake dekle češke, ki jih je toliko na Dunaju, in ki si popevajo narodne jako rade , kakor vse Slovenke , — vsaj izperva pomivajo v kuhinji prav lepo, (dokler si ne kupijo gosposkega klobuka) : . „Horo, lioro! visoka jsi, * »"v. '. ' > . Ma panenka! vzdalena jsiIi . . Cervena nižičko ! co se ne rozvijiš? „Ach syaku, synku! doma-li jsi?" itd. Dokler so gosti večerjali, taČas jim je igral sloveči Asbot s svojimi godci. Tudi godba je bila domačega glasa, ki spreletuje serce s posebno močjo , in nas navdajo s presladkimi spodbudnimi poČutki, kakoršnih nam druga godba v sercu ne zbuja. Zdi se mi, kakor da bi imel človek v sercu strune, na kterih se znani narodni glasi berž berž odzavajo. Pozno smo se razšli, kakor sem rekel, vsi vsi iz serca žele, da bi nam napravil odbor, kteremu bodi še poseb prelepa hvala, skoro spet tako besedo. Iz Zagreba, 16. maja, A. K. Cestnikov. — Moj dopis v poslednjem listu Glasnikovem se mi je bil tako nategnil, da nisem mogel vsega napisati , kar sem si bil namenil. Hočem toraj še enkrat se ozreti v milo domačijo, in povedati, kako se obnašajo rojaki moji na Štajerskem. — „Pa kaj pisari Zagrebčan o Slovencih — vtegne kdo reči — naj pove kaj od bratov naših Hrvatov ; radi slišimo, kako se 187 vedejo na polju književnem, kako v živlenju družtvenem, kako tukaj, kako tam!" — E, draga braćo! to je res, ali resnično Vam povem, da bi rajši pisal vse drugo , kakor le nekaj v zadevah hrvatske književnosti. Nihče se ne zameri rad, toraj tudi jaz ne. — Se li more zameriti, kdor piše kaj o književnosti hrvatski? Kako pa! Zameriti se mora, ako ne edni stranki, gotovo drugi. To pa se zgodi tako le: Ako imenuje književnost „ilirsko", se zameri Hrvatu, ako jo imenuje „hrvatsko", se zameri Slavoncu. Hrvat neče biti Ilir, in Slavonec neČe biti Hrvat! — Eto Vam nesloge — najveČe Čednosti slovanske! Pa še edna reč me sili pisati o Slovencih, öe ne morem nikogar hvaliti, moram pa grajati ; gra-jati pa neČem ptujcov, domaČi pa mi ne morejo kratiti pravice, če so vredni grajanja. *) Dobro vredjene ljudske šole so v resnici naj veČa dobrota za deželo. Serce se širi domoljubu, ako pomisli, koliko si prizadeva visoka vlada za napredek našega ljudstva ; pa žalost ga presune, ako vidi, kako zanikerno gospodarijo nekteri učitelji slovenski, in kako poverimo spolnujejo svoje svete dolžnosti. NeČem omeniti nekterih mestnih šol, kjer učitelji slovenskega otroka pitajo z raznimi perimki, pregovoriti hočem le nekoliko besedic o ljudskih šolah po deželi, v kterih nektere učene glave gospodarijo kot Zevs po Olyrapu. Res da ima Častivredni in za naše potomstvo toliko važni uČi-tolski stan med nami mnogo veljavnih, za svoj visoki poklic vnetih mož, s kterimi se po vsi pravici moremo ponašati ; da se pa med njimi nahajajo tudi malovredneži, sem se dovoljno prepričal od svojih otročjih let do današnjega dneva. Se letos o veliki noČi mi je eden teh mo-droljubov pripovedoval, kako pretepa dečke, ako neČejo po nemški se pogovarjati! — S tem, da si prizadevajo šiloma otrokom vcepiti nemščino v glavo, razodevajo svoje dobro serce, ker želijo, da bi mladež napredovala v izobraženosti; po njihovem mnjenju pa nihČe ni izobražen, kdor ne zna nemški. — Še bolj me je razžalil neki sicer visoko spoštovani duhovnik, ki je s vso silo terdil, da perva dolžnost duhovnikova je skerbeti, da ljudstvo kolikor mogoče ostane glupasto in nevedno, in da kmet naj le vola v štali pozna, vse drugo in celi svet naj mu ostane zakrit! Po njegovih mislih je izobražen kmet slab kristjan! Ne vem, kdo je vcepil temu gospođu tako misel? li IHarbnrga, 20. maja. Vicko Dragan. — Ljubi Glasnik. Dolžen sem Ti še dva dopisa, sedaj dobiš na laket dolgega. — No ! kaj bi rad pa zvedel iz našega mesta? *) Ako mi bodo pa tudi domacinci zamerili, hočem v prihodnič rajši pripovedovati, kako so Leraberžani iz bue žrebeta valili, kako so prasico iz prosa gonili, kako so bika v turn vlačili itd., da le nikogar razžalil ne bom. Lemberžanom sem sosed, imam toraj pravico, povedati ktero od njih ; vsaj je tudi verli naš Vicko Dragan precej micnih pripovedk od Verbovčanov priobčil po No\acah, pa mu nihče ni odrezal glave zato. So pa med nami Slovenci, ki sicer niso Lemberžani, pa so vendar vredni karanja, bolj ko Verbovčaui, Kibeučani in Lemberžani! — Pis,— i."...-«,^ {i.. 188 otH sredo 14. aprila smo spet — plesali. — Oj veselo mesto! bodeté vi flegmatični CelovČani kričali — ali brate! —jaz zdihujem — oj žalostno mesto! — Kako to? - Vkljub pogostemu plesu vendar zmirom boljo pri nas hira ljuba — „Gemtttblichkeit". — Kako srečno in dobro smo živeli pred 30 leti, ko še po naših gostivnicah ni bilo — „Speiszettelnov." Sedaj imamotolČno natiskane cifraste „Speiszettelne" — pa tudi — suho pečenko. — Prišli so novi časi, nov duh, nove navade, nove potrebšine — nove nadloge — pa ni veČ starih dnar j e v. Kakor glibanje Črez noč rasejo sicer pri nas kapitalisti, ali drugi, tretji, četerti dan ni sluha ni duha po — kapi t al i h, — samo kapitaliste še vidimo. Marburžki „Bürger" je nekdaj daleč slovel po deželi in nikdo drugi ni smel pri „kamnati" mizi govoriti, kakor samo ta, kteri vinograd ima, Sadaj že pri kamnati mizi vsak srak oper žlabra. , Od onega leta, kar imamo tbeater z ložami, še je tudi ta kaj veljal, kdor je v theatru „ložo" imel, letos pridejo koroški inženirji — diese schwerfaelligen Karner in pokupijo skoro vse 1 o ž e v theatru. Sedaj bode marsikteri boljar iz visočine svoje stopiti moral v nižino, in Korošci bodo iz svojih sedal gledali na — mlade plešaste glave. Stara „Gemiithlichkeit" je „hin", kakor koroški in goriški Slovenci poznamljajo minljivost vsega zemeljskega. Čuj še edno, ljubi Glasnik. NaŠel sem v Marburgu že tudi ono versto ljudi, kterih je obilo v Parizu v predmestji „Faubourg" imenovanem. Tudi modri Berlin jih redi. Čuj — tudi Marburg že ima svoje Nudelmüller e, Brettenbor ne, S chulze, Wühlhube're itd. Marburžani je imenujejo falote. Vsako jutro čakajo na placi, da bi jih kdo poklical na delo. So sami „Vollblut — Slovenci" in med njimi najdeš marsiktero glavo, ktera ima diplomatiški „esprit" in bi znala rešiti marsiktero socialno vprašanje. ^'^ Zbirajo se že tudi v naŠem mestu gosti oblaki delavcov za koroško železnico , ne samo iz dežele bramborov (krompirov, laške repe), temoč tudi iz domovine polente. Tudi slovenski Proletariat, — gerda beseda, — slovenski vibožci, — žalostna beseda, — slovenski vin car i in ofri se oglašujejo za delo, in tako bode po dravski dolini vse suho po dnevi in vse mokro po noči. Moj Slovenec sparati ne zna. Kar si zasluži, to požene skoz gerlo, in kaj bode spet, kadar dela več ne bo ? Kako drugači ravna skerbni Taljan, kteri je zadovoljen z bistro vodo in s suho polento^ — „Der Slawe hat nicht die Ausdauer und Zaehigkeit des Germanen, sondern mehr Vergnügungssucht und Leichtsinn", te besede je izgovoril nedavno lieflandski plemenitaš Ernst baron Völcker v bukvah: Russland hat allein die Wahl. — Bogme ! ta resnica Slovenca zežge do pet. — Pa ti bodeš mislil, da sem svojo dobro voljo zgubil in postal me-lanbolikus — Bog obvari, še zmiraj mi se dopada Demokritovo na- 189 čelo : Ride, si sapis ; ali kadar mi pred oČi stopi žalostna prihodnost mojih rojakov — se samo na ed n o o ko sm ej e m, na d r u g o p a se — bridkojočem, in si žalostno pojem : >nVvr, ,:/V:^ • "^^^ die schwere Zeit der Noth, M^i^mimM Das ist die Noth der schweren Zeit Das ist die Zeit der schweren Noth." — „Post nubila Phoebus* po cunj asti volji pride" zidana. Tudi^' moj dopis bode končal z veselejšimi vestmi. 17. maja sem v Marburgu spet nekaj novega vidil. Ona versta ljudi, kteri imajo s ovo za symbol — to so: študenti — dijaki — prijate Ij i Modric in kako se vse velijo — ta versta ljudi je obhajala 17. maja svoj — fes tu m majale. Že dolgo časa ni se v Marburgu o niČem drugem govorilo, kakor o študentih. Kadar je človek mimo gimnazije šel, ni drugega Čul, kakor strune nabirati, kašljati, zderzga-va^ti se, ker hladno vreme perve polovice mesca maja je odneslo harmonijo goslim in ge rio m. Skoz celi teden so so v gimna-zialnem dvorišču štu d en ti pod komando občepoštovanega g. ravnatelja gimnazialnega uČili marširati in drugih vojaških opravil, in kdo bi si mislil, da naši Študenti, kteri se mescov sušcain aprila bolj bojijo, kakor avgusta in septembra (ker vsako leto v oni dobi šivajo bele suknje), se bodo tako dobro naučili strathegike. Tako izverstno niso brad deržali Leonidovi tovarŠi pri Thermopylah. Zversteni so bili v dve kohorti, vsaka kohorta je imela šest mani-pulov, vsak mauipel svojega v ex il Ilaria in d e kur iona iri še tribuna. Službo tribunov so opravljali G. profesorji. De curi o je skerbel za red in za — tr e zn e m o žgane. g. učitelj vere je služil za poljnega kaplana in šolski sluga — za p r o-foza. In tako se je odpravila vsa hrabra armada zjutraj ob petih na pot —v Ruše. — Tamborje žabobnal „k molitvi", potem pa je voditelj bande zamahnil s svojim žezlom, in muzika je zahrumela, da so vse ribe iz Drave pobegnile v cerno morje. Misli si, dragi Glasnik! dve pišalki, pet gosel, pet kitar, in boben, kteri je skoro bil veci , kakor bobnar, in lehko boš razumel, kakšna je to bila — turska muzika. Marburžani đrugaČi radi spavaj o do visokega solnca, ta dan so pa celo vstali pred belo zoro. Vsaka ljuba matica je hotla viditi sinčeka, kako junaško maršira z batico na rami ali z zastavico v rokah. Na čelu kohorte stopa za poveliteljem visoki banderaš s Čer-nožolto bandero, lepo opleteno s hrastovim vencom in zelenobelimi verpci. Zadi za armado stopa resno profoz s svojo gerčavo batino in v torbi noseč — apoteko Hofmanove kapljice, leskovo mast in brezovo olje, ako bi vtegnilo kakemu junaku slabo biti pri sercu. V Lembachu je bil zajutrek. Banda in blizo 50 pevcov stopi pred farovž pesmoljubnega g. dekana A. Laha, kteri so tudi že mar-siktero lepo slovensko pesmico zložili, in zapoje junaško davorijo 190 slovensko: „Ustanimo", ter pa še mično nemško pesmico od lepote štajerske dežele: „Hoch vom Dachstein her." Po zadobljeni iskerni hvali smo Šli hvalit pastirstva in arabskih prebivavcev, kteri tako marljivo skerbijo za mleko in kavo, „conditio sine qua non" devetnajstega stoletja. Ko so se dijaki mleka in kofeta nalockali, je bobnar zabobnal, in hajdi naprej do Ruš. Kader smo prišli do osem sto let stare cerkve, nas je sveta groza spreletela. Tukaj je še pred 100 letmi slovela imenitna latinska Šola, ktero je oskerbljevalo petorica posvetnih niešni-kov z zvestostjo in s srečnim uspehom, tako da stotine dijakov iz žlahnega kolena so se razširjale iz mirne te dolinice v glasnohrumeči svet kot višji duhovniki in generali, dalje kot veliki uredniki deržavni. Po malem odpočitku se dijaki podajo v krasno cerkev in gospod poljni kaplan prof. T ... k so služili peto meso z žegnom, pri kteri so študenti neskončno lepo popevali. Bila je cerkev vsa polna, in Rušan'i so rekli, da tako lepih mladih romarjev, ki tako lepo peti znajo, niso še nikdar vidili. Po sveti meŠi smo marširali na odločeno mesto v gostivnico g. Glazerja. ' - Pred gostivnico postoji latinska armadio a. Bobnar zabobna „k molitvi" in junaki in junačeki se razpixstijo. Eden gre pod hladen germ ležat, drugi liže iz svoje torbice , ktero mu je ljuba mamika napolnila, tretji od vročine zeha, šterti gleda na kosmato brado Kurente v o, ker bi jo že rad serkal, — pa ni še mu dovoljeno. Nekteri igrajo z obroči, drugi tolčejo stari črep, in tako se čas gubi do obeda. Prišla je vsim zaželjena ura. Skerčeni želodci se raztezujejo, in vsi vervijo po bobnarju poklicani — k škednu, V velikem prostornem škednu so bile mize pokrite, ves Škeden pa lepo opleten z zelenimi venci in nataknjen z zelenimi smerekovimi vejicami. Pred škednom je stal velik slavolok , iz svisel pa so se vijale bandera in zastavice z raznimi napisi latinskimi, kakor: Gaudeamus igitur itd. iz znanih dijaških pesem. Ali bolje, kakor ta kinčarija, so oČi dijakov vlekle široke sklede z velikimi kn e del ni, kteri so nas bolj debelo gledali, kakor pohorski otroci, kadar smo skoz vesi marširali, G. ravnatelj gimnazije zakriČi : „Molite za obed! in vse potegne pobožno klobučeke in ka-pičke. Sedaj pa g. profesorji kot „Tribuni militum" peljejo svoje ma-nipule na odločene mesta in sadaj se je mlelo, da je po želodcih ropotalo , kakor toČa po koruzi. Ginljivo je bilo viditi, kako so gosp. učitelji svojim učencem stregli in za nje skerbeli, kakor kvokla za pi-Šike. Pride pečenka, čašice so se nalile, eden dijak iz osme Šole stopi na klop, in v lepem, v verzih zloženem toastu napije zdravico : svetlemu cesarju, pod kterega očetovsko hrambo se mladež izobražuje v lepih vedah, g. i-avnatelju gimn. in potem g. profesorjem. Glasen: „Vivat" in „Živio" se je razlegal po bližnjih planinah. Po obedu študentov so šli g. profesorji k mizi, študenti pa so se tačas sprehajali v zelenem logu. 191 Ob treh se začnejo kočije privažati. Prišlo je namreč iz Marburga do 50 rodovin, večidel dobrotnikov ubogih Študentov , ktere smo k ti veselici povabili. • Študenti hitro v škednu napravijo gledišče, in glej, že je kf redi improvizirani theater. Eden ŠtertoŠolec je napisal veselo igro, ktero so njegovi učenci kaj izverstno predstavljali. Drugi dijak pa — petošolec —je zložil v verzih prav veselo, humora polno šaljivko, v kteri Kinežan, Anglež in Nemec severnemu Amerikancu pripovedujejo vse, kar so svoje dni preživeli pervlje, ko so se iz svoje domovine izselili bili in v svobodne deržave prišli. Kinežana, Angleža in Nemca so igrali trije slovenski dijaki, brata Jonathaua pa nemec. Sadaj mi kdo naj reče, da v slovenski glavici nima dramatičnega talenta. Naši igravci so bili pravi ptiči. Angleža je slovenski dijak izverstno igral; prav flegmatično se je obnašal in seje der-žal kakor vrabelj v zimi, kadar še ni celo slabo po živežu, iu Nemca je igravec zažviždal (zafučkal) kakor Kos v klekti, Kinežan pa je z dolgim repom mahal, kakor ptič, kteri naj rajši v t er s tj i čepi. Tudi brat Jonathan je zastopil svojo nalogo. Pesniki in umetniki so bili od občinstva lepo pohvaljeni. Ali no bi slovenski dijaki vtegnili položiti temelj slovenskemu gleđišČu?Pisatelji bi se našli. Da bi se tudi igravci zbudili, nampričujenašaposkuSnja. Na primicijah slovenskih, ktere so večidel o vakan-cah, bi takšne igre, posebnoče so predmeti iz živ-1 en j a naroda slovenskega vzeti, ljudstvo kaj razveseljevale. Dijaki poskusite enkrat! ^ Po zveršenih igrah se je deklamiralo in popovalo nemški in slovenski. „Zv o n ik a r j e v a" se je tudi nemškim ušesom jako do-padla. Naj na slednje se je zapela cesarska pesem, potem pa je bila mala južina in ob pol sedmih smo se podali domu. Vso pohvalo zaslužuje lepo čedno obnašanje študentov. Prikupili so se vsemu občinstvu iz duhovnega, civilnega in vojaškega stami. Preserčno pohvalo pa tudi zaslužuje častitljivi g. c. k. gimn. vodja Adolf Lang, in vsi spoštovani g. profesorji, kteri so svojim ljubljenim uČencom napravili tako vesel mladoleten praznik. Iz Celja, 22. maja. —r—. Kajti se jo uže v Glasniku govorilo nekoliko o celjski Slovena", naj mi bode še danes pripuŠčeno, da kaj več povem, kako se godi slovenščini v Celju. Ni tako huda, kakor je omenil v 5. listu g. Cestnikov. Hvala komur hvala gre, toraj tudi celjskim dijakom ! Prav marljivo so se poprijeli slovanščine in za gotovo Vam morem povedati, da so se prav dobro zbrihtali. „Slovenija'' t. j. dijaško društvo, ki ima namen, sieden mesec nekaj sostavkov spisati, se je sopet prebudila in lepo cvete. Kakor mi je za gotovo znano, so uže spisali mnogo zanimivih narodskih in drugih reči. Med narodnimi najdem tudi smešnico o Lemberžanih. Razun tega se uče dijaki pro. 192 stovoljno tudi drugih slovanskih narečij in berejo več slovanskih časopisov, kakor: Glasnika, Novice, Nevena, Podunavko, Lumira i. t, d. To je dosti hvalo vredno, da si sami od sebe kupujejo slov. časnikov. Povabilo za naročbo. Minulo bo šele pol leta, kar je nastopil Glasnik pervokrat svojo pot po slovenskih goricah in ravnicah ; pa že lepo število si je pridobil prijatlov in podpornikov v tem kratkem času. Bodi vsem hvala in čast ! Enakomerno bo tudi v prihodnje obdeloval um in serce. Dona-Šal bo : čedne pesme in p r ipovesti (resne in šaljive, umetne in narodne), živi j enjepiseimenitnihSlovanov, popisepoto-vanjske, sestavke natoroznanskein posebno narodske: (Cortice iz domačega življenja in domače omike, pripovedke, pregovore in druge novice in starice narodne). Glasnik literarni bo deval na rešeto dela slovstvene, noveje in stareje (toda zmiraj „učeće" in nikdar ne „porugivajuće"), in prinašal kratke naznanila vseh imenit-niših prikazni na polju slovanske književnosti. Glasnik iz domačih in tujih krajev je namenjen dopisom iz raznih krajev slovanskih in drugim zanimivim drobtinicam. Naj nam blagovolijo gg. slovenski pisatelji prav obilno slovenski nravi primernih sestavkov v vezani in nevezani besedi in dopisov o raznih predmetih v natis pošiljati ; radi jih bomo plačevali, kakor doslej, vsem, ki plačila žele. Po želji naših naročnikov bode Glasnik vprihodnjo dvakrat v mescu (1. in 15.}, vsaj po celi poli , izhajal; ako se pa oglasi blizo 600 naročnikov, ga bomo vselej na poldrugi poli na svetlo dajali. Imena častitih gg. naročnikov bomo v Glasniku kratkoma nazna-novali. — Cena ostane kakor doslej, samo poštnino smo morali povišati za 6 kr. Po tem takem iznaša naročnina za drugo polletje ali drugi zvezek 1 gld. 15 kr. in, Če so po pošti prejema, 1 gld. 30 kr. sr. (V knjigarnicah velja za 15 kr. veČ, ki gredo knjigarju za njegov trud). S tim povabilom se obračamo do vseh Slovoncov, kterim je v resnici mar povzdiga naše literature, da podpirajo naš list z obilnim prejemanjem tudi v materialnem obziru. Terdno upamo , da bodo ž njim vprihodnje še bolj zadovoljni, kakor v pervem polletju; želimo samo to, da bi ga mogli vselej na poldrugi poli na svitlo dajati ; gradiva nam ne bo pomanjkovalo. Z Bogom ! V Celovcu 1. junija 1858. An t. JanežiČ, C k. učitelj in vrednik slov. Glasnika. Glasnik pervega polletja je po navadni ceni še blizo v 80 iztisih na prodaj. Listnica. G. J. V. v Z. Lepa hvala za bogato zbirko ! g. A. K. v Z. Omenjeno „iz-vestje" prosimo gotovo za prihodnji list ; g. M. C. Drobtinca iz slovnice prihodnjič; g. J. P. Zavoljo pomanjkanja prostora odloženo, kakor več drugega za ta list namenjenega. _ ' Poprava. Na strani 158 naj se namesto La cko vic bere Lazarevi<5. ** Natisnil Janez Leon v Celovcu.