B R A T O V , S H I N A ^ j j j h 9 k p o m o z l i i m i l i j o n a r j e n i , to je pojlanim osnanovavzam kerfhanfke hatolfhhe vere Ameriki; ali opif, kako fe kerfhanfka katolfhka vera v' Ameriki rasfhirja. / k l i f l ^K ii x / M e a l . Druge bukvize. , V ' I J u b l j a i i i, n a t i f n i l Joshef Blasnik, 1837. \a prodaj ppr atcsi! Klemens«, biikvnvenu. V' nalif teh bukev fo miloftivi Firflit Gofpod Gofpod Ljubljanfki Shkof, dovolili 16.dan roshniga zveta i837. _ S h e v' pervih bulivajo, drugih ofem je pa per divjakih, med kterimi fe fveta katolfhka vera smii-ej bolj rasfhirja. Samo v' mißjonfki fari per Krivini Dreveju je she zhes tavshent katolfhkih kriftjanov, kteri fo bili popred ajdje ali neverniki, in fo fe potem k' pravi veri fpreobernili. Tako tedej ferne boshje befede, ktero milijonarji v' teh krajih osnanujejo, zhedalje vezhi fad obroduje, in blagor tiftim, kteri k' temu kaj perpomorejo. V V W X O V l ^ O , hi ga je pifal gofpod Friderik Bar aga, mißjonar v Ameriki, is Kriviga Drevefa do opierbnikov bralovfhine fvetiga Leopolda na Diinej, 5. dan roshniga zvela i833. j» V e l i k o vefeliga fe je sopet v' moji mifijonfki fari pergodilo, kar samorem sdaj prezhaftitljivi ofkerbnifhnizi bratovfhine fvetiga Leopolda povedati. Vender nii je pa teshavno vfe rezhx na dolgo popifati, ker imam tako veliko opravkov in tako malo zhafa, de fi moram nekoliko fpanja pertergati, zhe hozhem brumnim udam bratovfhine fvetiga Leopolda, kteri nam milijonarjem tako dobrotljivo pomagajo, le nar imenitnifhi rezili od tega povedati, kar bi jim k' njih rasvefeljenju rad povedal. Posimi je v' moji mifijonfki fari manj opr& vkov; takrat imam famo domazho raf in dve fofednje vafi ofkerbljevati, v' kterili simfki zliaf le fpreobernjeni Indijani prebivajo. Skoraj vfi ajdovfki Indijani gredo namrezh jefen delezh proti poldanfki Hrani, kjer zhes širno oftanejo, in fhe le fpomlad od tam nasa^ pridejo. V' daljne kraje k' ptujim Indijanam hoditi, je pa posimi savoljJ grosniga mrasa in fnegä nemogozhe; vfa semlja je s' debelim fnegam pokrita, in nikjer ni nar manjfhiga pota ali gasü. Indijani imajo velike in teshke nalafh sa simo narejene karpe ali fneshne zhevlje, kteri fo lefeni in podolgaftim ter v' frecli prepletenim obrozhem enaki, in fe tudi v' enih krajih fmuzhi imenujejo. Te fi s' jermeni na noge perveshejo, in s' njimi lahko in hitro po verhu fnega hodijo, ker fo od mladolli v' to navajeni. Pretezheno simo fim imel prav potrebno opravilo v' Michili-Makinak, majhnim meftizu, 10 milj delezh od tukaj, in fim bil perJiljen tudi v' takih fneshnih zhevljih tje iti, ker drugazhi ni bilo mogoziie; pa fim tako teshko hodil, ker take hoje nifim navajen , de fim po velikim trudu in persadevanji fhe le po pretezhenih dveh dneh tje prifhel. Vezhkrat fim fe vef utruden v' flieg naflonil, de bi fe bil nekoliko pozhil. She teshje fim pa nasaj hodil, in vezhkrat fkorej nifim mogel dalje iti. Poftreshni Indijani pa, ki fo me fpremljali, To imeli ufmiljenje s' manoj, in fo me smirej pozhakovali, de fim jih mogel dohajati. — Ali fpomlad pa pride fpet vefelifhi zhaf sa-me; jesero Michigan fe otaja, in sopet samorem k' daljnim Indijanam hoditi, in sgubljenih ovaz ifkati. Pretezheno fpomlad fim fe nar pervikrat 3o. dan maliga travna v' daljni kraj podal, kteriga popred fhe nobenikrat nifim obifkal, in kjer fhe nikdar nobeniga katolfhkiga milijonarja ni bilo. Ali prebivavzi tiftiga kraja fo od fpreobernjenih Indijanov, kteri fo njih kraj obifkali, nekoliko od katolfhkih duhovnov in od nafhe fvete vere flifhali, in fo djali, de bi radi tudi enkrat kakiga katolfhkiga milijonarja v' fvojim kraji vidili in flifhali. Kakor hitro fim to svedil, fim fe prezej v' zholnizhku zhes jesero k' njim podal. Na tem potu fmo imeli smirej nafprotne vetrove in flabo vreme, in sraven tega je bil nafh zholnizh majhen in ne prav terden, tako de fmo fe mogli vedno s' nevarnoftjo fvojiga slavljenja soper hude valove vojfkoväti, kteri fo naf poshreti shugali. Yender pa samorem rezhi, de fim bil prav miren, in bres vfiga ftrahu, ker fim vedel, de me Jesuf Kriftuf, nafh dohri paftir, tje pelje, kteri hozhe, de moram teh sgubljenih ovaz poifkati, in jih lt' njemu perpeljati. Po velikih teshavah fim prifhel sadnjizh s' fvojimi fpremljevavzi na tiflii kraj, kamor fim bil namenjen, to je, na en ^ otok v' jeseru Michigan, kteri fe Mali Detroit imenuje. Divjaki tega kraja fo bili grosno vefeli, de fo sdaj katolfhkiga mafhnika vidili, in per febi imeli. Oftal fim ofem dni per njih, fim jih uzhil, in fim videl, de fo fe prav lahko uzhili, in kar je fhe vezh, de fo fklenili po naukih kerfhanfke vere na tanko shiveti. * §htirnajfti dan velkiga travna je bil sa te Indijane nar frezhnifhi dan, in tudi sa-me dan velikiga vefelja, ker ta dan fim jih 22 kerllil, kteri fo vfi terdno obljubili po sapovedih nafhe vere na tanko shiveti. Drugi prebivavzi tega otoka, kteri fe do sdaj fhe nifo fpreobernili, nifo savoljo tega fovrashniki nafhe vere, ampak fo mi fhe zlo upanje delali, de fe bodo tudi k' ti veri fpreobernili, zhe jih bom fhe kdej obifkal. Tudi fim jim ref obljubil, de jih hozhem to poletje fhe enkrat obifkati, in oni fo mi pa vfi fkupej obljubili, de bodo do tiftiga zliafa majhino lefeno zerkvizo naredili, sa klero fino preže) perpraven kraj poifkali. Kadar bom. sopet pervikrat v' Mali Detroit fhel, upam vefelje imeti, to majhino zerkvizo she isdelano sagledati, in jo miflim k' zhafti fvetiga Joshefa in po imenu tega fvetnika Bogu pofvetiti ali shegnali, sato de bi fveti Joshef Boga profil, de bi ti Indijani kerfhanfki veri svefti oftali in jo do konza fvojiga sbivljenja fpolnovali. Kadar fmo is Maliga Detroit nasaj fhli, fmo imeli fizer dobro vreme in ravno pravi veter; ali sdaj bi naf bila pa kmalo druga nefrezha sadela. Indijani v' Malim Dotroit fo nam fizer dali, kar fo i r r / f ' 1 ' namrezb krompirja in rib, de fmo jih ' Ameriki, is mifijonjke fare fčete Marije per Velkim Potoku do ofkerbnikov bratovfhine fvetiga Leopolda na Dunej, 12. dan kosoper/ka i853. S d a j she prebivam v' tiftim kraji per Velkim Potoku, kjer fe je nova fara sazhela. Po dolgim in teshavnim potu fim perfhel 2 J. dan kimovza v' tifti kraj, kjer fe Velki Potok v' jesero Michigan isliva. Tam fim nekoliko zhafa pozhival, in zhes dva dni potem fim perfhel v' kraj nove fare, ki je 3oo Amerikanfkih milj od Kriviga Drevefa delezh. Kadar fim bil v' domazhi desheli od ene kaplanije k' drugi prefiavljen, fim tam she vfe potrebne rezhi najdel, to je: zerkev, kerfhanfko Ijudftvo, fholo, farovsh i. t. d.; tukaj pa fe mora vfe to fhe le sazheti. Ni mi famo fkerbeti, de bi bila zerkev sa boshjo flusbbo, in hifha sa moje ftanovanje narejena, temuzh tudi, de l)i imel kerfhanfko Ijudftvo, kteriga duhovni paftir hozhem bili, in ta fkerb je nar imenitniflii. Vfe drugo fe s' pomozhjo dobrih ljudi lahko flori; ali kerfhanfko ljudftvo fe pa ne more kupiti, ampak fe mora s' poduzhenjem in osnanovanjem boshje befede perdobiti, kar fe po navadi ne sgodi hitro in bres truda. Vender fim pa s' boshjo pomozhjo fhtevilo tiftih kriftjanov, ki fim jih bil jier sadnjim obifkanji tega kraja , v' mefzu roshnjim zvetu, tukaj sapuftil, she sdaj s' nekterimi fpreobernjenimi Indijani pomnoshil, ki fim jih kerftil; veliko drugih je pa fhe, ki fe sa fveti kerft perpravljajo, in ki bodo, zhe bo boshja volja, tudi kmalo kriftijani. Moje pervo opravilo, ko fim fem prifhel, je bilo to, de fim divjake vkup poklizal, in jim oinanil, de fim sopet k' njim prifhel, in fizer ne le sato, de bi fe malo zhafa per njih pomudil, kakor pervikrat, temuzh ker miflim smirej per njih oftati, ter nje in njih otroke kerfhanfko vero uzhiti in k' dobrimu napeljevati. Tifti Indijani, ki fo fe bili she popred h' katolfhki veri fpreobernili, fo bili tega osnanila grosno vefeli; kar jih je fhe ajdovfke vere bilo, nifo nizh povedali, zhe jim je to prar t ali ne; tifti ki jih je bil luteranfki milijonar v' devetih letih k' froji veri fpreobernil, fo fe pa soperftavili, in fo djali, de ne pufte v' fvojim kraji katolfhke fare delati. Po kratkim hefedovanji iim sazhel vlimu sberalifhu Indijanov govoriti, in fim jim fkasal, kako dobra in koriftna bi bila katolfhka fara sa vfe prebivavze tega kraja, in de jim ne more v' nobeni rezlii fhkodljiva biti. Luteranfki Indijan, kteri je smirej nameft vfih drugih govoril, ni vedel sdaj kaj odgovoriti, ampak je le famo rekel, de ni dovoljin ali kontent, de bi fe katolfhka mifijonfka fara v' tem kraji delala, pa ni mogel nobeniga urshoha povedati, sakaj ni kontent, tako de fo fhe priprofti divjaki fposnali, kako nefpainetna je ta soperftava. Sadnjizh mi je rekel, de naj raji v' sgorne kraje tega potoka grem, kjer fo tudi velike vafi, in de naj tam mifijonfko faro vßanovim, ne pa ravno v' ti vafi, kjer luteranfki Indijani shive. Ker fim videl, de fe s' nobeno rezhjo ne da od fvoje nefpameti preprizhati, fim mu na ravnoft povedal, de nima praviae vftanovljenju katolfhke fare v' li vafi fe soperftaviti, v' kteri je she tako veliko katolfhkih kriftijanov, in de katolfhki Indijani imajo ravno tako pravizo fvojiga duhovniga paflirja, fvojo zerkev in fvoj farovsh imeti, kakor luteranfki Indijani. Sdaj je videl ta sopernik, de nizh ne opravi, in je odjenjal, in tako je l>il vef ta prepir konzhan. Potem fino fhli na tifti kraj, ki fim li ga sa zerkev in zerkvene poliifhtva isvolil, in fmo sasnamovali, koliko semlje ko vfakteri milijonar v' lalli imel, ali koliko bo farovshke semlje. V* tem zliafu, dokler zerkev ni fhe narejena, opravljam boshjo flushbo v' novi lefeni hifhi, ktero je bil dal neki fpreobernjen Indijan to poletje narediti, in v' kteri fhe nihzhe ni ftanoval. Snotrej fim jo, kakor fim nar bolj mogel, osalfhal, in je podobna lepi majhini kapelizi. Tudi otroke v' nji uzhim, in imam she 25 Indijanfkih fholarjev in fholarz, in 4 otroke belih ljudi is blishne vafi, kteri fo ravno tako poduzhenja potrebni, kakor Indijanfki otrozi, ker njih ftarifhi nimajo nobene vere, in torej ti otrozi fhe nifo kerfheni. Veliko je prebivavzov v' Sdrushenih Dershavah, kteri nifo kerfheni, in nobene vere nimajo, (defiravno fo bili njih predftarfhi krillijani, kteri fo bili is Evrope v' Ameriko prifhli, in fo fe tam vfelili). V' pifmu od 26. dneva maliga ferpana i833 fim she pifal, de je Velki Potok meja med semljo divjih Ottava-Indijanov in, med tiftim delam Michiganfke semlje, kteri je v' oblafti velkiga poglavarftva Sdrushenih Dershav. (Sdrushene Dershave fo nar vezhi kraljeftvo ali poglavarftvo v' Polnozhni Ameriki). To poglavarftvo fvojo semljo v' tem kraji prav zenö prodaja, ker je fhe vezhi del bres prebivavzov, defiravno je dobra in rodovitna. Satorej fe marhkteri beli zhlovek s' fvojo drushino v' ta kraj prefeli, kjer lahko veliko dobre semlje sa malo dnarjev kupi; in salo je bliso moje nove mifijonfke lare na uni Hrani Velkiga Potoka she veliko belih ljudi, kteri pa, kakor fim pred rekel, nobene vere nimajo, in ravno tako, kakor divjaki milijonarjev potrebujejo. Novo mifijonfko faro fim fizer po ukasu /Voje fhkofije in po fvojih laftnih sheljah na polnozhni ftrani Velkiga Potoka, in torej na Indijanfki semlji per divjakih vüanovil, ker samorejo ti s' to naredbo loshej sa katolfhko vero perdob- Ijeni biti, vender pa bodo tudi fofednji beli ljudje vfo duhovno pomozh od te fare lahko imeli. Sdaj fim she nekoliko rokodelnikov ali antverherjev dobil, de bodo novo zerkev in druge pohifhtva delali, (defiravno jih je bilo teshko dobiti), in 14. dan lega mefza bomo s' boshjo pomozhjo to delo jazheli. Kadar bo zerkev d6delana, jo bom k' zhaiti prefvete devize Marije shegnal, in vfo fvojo milijonfko faro v' pofebno varftvo te nebefhke kraljize perpqrozhil, de bi Bog po njeni profhnji prav veliko ajdov k' pravi veri fpreobernil. Tudi perporozhim to novo mifijonfko faro molitvi vfih brumnih udov bratovfhine fvetiga Leopolda. Neisrezheno veliko samorejo s' fvojimi darmi, fhe vezh pa s' fvojo molitvijo k' rasfhiranju prave vere v' teh krajih pomagati. Sdihujmo vfi fkupej k' prefveti devizi Marii, de bi fvojiga boshjiga §ina sa naf profila, de bi on vfe krivoverftvo, ktero fe je she nekterih divjakov prijelo, pokonzhal, in kraljeftvo fvoje zerkve po vilm fvetu rasfhiral. Friderik Baraga, milijonar. • i ki ga je pifal gofpod Friderik Baraga, mijijonar ti' Ameriki, is mifijonfke fare fveie devize Marije per Velkim Potoku do ofkerbnikov bratovfhine fvetiga Leopolda i t na Dune j , i. dan grudna i833. £3daj fe sazhne shalollni zhaf sa naf milijonarje, v' kterim «amoremo le prav malo ftoriti. Nafhi divjaki, pofelmo ajdje, fo sdaj v' gojsdih rastrefeni, kjer imajo s' jago ali s' lovam in lireljanjem divjih shival veliko opraviti, kar po navadi vfelej simfki zhaf delajo, dato ker fo koslie divjih shival posimi nar holjfhi, in fe nar drashji prodado. Jaga ali lov divjih shival je poglavitno opravilo Indijanov tega kantona, v'kterim gdaj prebivam. Indijani v' Krivim Drevefu fo she bolj obdelani ali prebrihtani, in njih shivljenje je she slo shivljenju belih ljudi podobno. Veliko jih je, ki fe le od poljfkiga dela in pa od naprarljanja zukra shive, in nifo perfiljeni fe po gojsdih klatiti, in divje shirali pobijali. Ali tukaj, kjer lim sdaj, fo pa divjaki ref fhe prav divji. Po navadi le majhine njivize obdelujejo, in tako malo perdelajo, de bi fe od tega fhe pol leta ne mogli preshiveti. Veliko jih je pa tudi, ki zlo nizh polja nimajo, in od fame jage shive. Gotovo je, de je teshko te divjake v' dobre kriftijane fpreobernili. Zhe mi Bog ne bo pofebno pomagal, ne bom veliko opravil. Vender pa je sazhetek dober, in upam, de bo Bog to delo, ki ga je sazhel, tudi po fvojim ufmiljenji dobro ispeljal in dokonzhal. Poglavarftvo Sdrushenih Dershav, in marfikteri drugi beli ljudje fo fi she vezhkrat persadevali, in fi fhe persadevajo, te Jndijane bolj otefati, in jih taki ga sadershanja ter takih opravil navaditi, kakorfhne fo per Evropejzih v' navadi; pa ne morejo veliko opravili. Samo nafha fveta vera jih samore v' dobre in umne zhloveke fpreobernili. Kteri sazhnejo po kerfhanfki veri shiveli, prezej fvoje sadershanje slo fpremene. Nar flarjifhi poglavar tega kraja je bil pred fvojim fpreobernjenjem velik pijanz, in je hotel v' fvoji pijano/ti vezhkrat vfe pokonzhati, tako de fo bili vezhkrat otrozi in shena v' veliki nevarnolli. V' fvoji frednji ftarofti je bil nar terdnejfhi vojfhak fvojiga rodu, in je veliko fovrashnikov pobil; sa torej fi ga tudi v' pijanofti ni upal nihzhe ukrotiti. Sdaj pa je s' gnado ufmiljeniga Boga v' pohlevno jagnje fpreobernjen. Ta nekdaj tako ftrafhni vojfhak, kteriga fe je vfe balo, pride sdaj fkorej vfaki dan v' flabim „ogrinjalu in vef ponishin v' kapelizo, v' nji ponishno klezhi, in paternofhter v' rokah dershi, ter med fveto mafho fveti roshni kränz moli. Nikdar vezh kapljize «hganiga ali pa froviga vina ne pije , je smirej doma, pridno dela, in per vfaki perloshnolti ajdovfke Indijane opominja, de naj fe h' kerfhanfki veri fpreobernejo. — Sopet drugi Indijan, ki je she slo perleten, in je pred fvojim fpreobernjenjem prav nerodno shivel, je sdaj brumen in bogabojezh kriftijan. Vfak dan je s' majhnimi fantizhi v' fholo hodil, in fe je tako pridno uzhil, de je snal v' kratkim zhafu Indijanfke rnolitvine bukvize brati, ki fim jih bil dal la ni v' meftu Detroit natifnili. Ravno to fo ftorile tudi nektere odrafhene shenfke, in fe nifo framovale s' majhnimi deklizhki v' fholo hoditi. Saftonj fi persadeva deshelfko poglavarftvo te divjake lepiga in pametniga sadershanja navaditi. §amo nafha fveta vera jih samore v' ' kriftijane in torej v' dobre ljudi fpreoberniti. I To tudi poglavarftvo Sdrushenih Dershav dobro fposna, in mozhno sheli, de bi katolfhki milijonarji per teh Indijanih prebivali in jih uzhili. Pred enim mefzam iim bil fhel v'Detroit, ker fim fe miflil poglavarju Michiganfkiga kantona pokasali, in mu fvojo mifijonfko faro perporozhiti. Poglavarja famiga fizer v' meftu Detroit nifim najdel, pa njegov pifar mi je saterdil, de bo poglavar prav rad imel, de hozhem per Velkim Potoku med Indijani prebivati, in de kadar bo v' Detroit nasaj prifhel, mi bo gotovo na moje pifmo, v' kterim fim ftan te nove mifijonfke fare popifal, prav prijasen in miloßiv odgovor dal. Detroit, poglavitno mefto Michiganfkiga kantona, in tudi fedesh nafhiga zhaftitljiviga fhkofa Friderika Rese, je 200 Amerikanfkih milj od moje mifijonfke fare delezh, in pot, ki tje dershi, je prav flab. S' fvojim Indijanfkim fpremljevavzam fim tje jesdil, in fim fe 1 dni mudil, preden fim tje prifhel. Nasaj je bilo pa fhe teshavnifhi hoditi. V' Detroit fim bil namrezh eniga tefarja ali zimpermana, ki mi ga je prav treba, in fhe eniga drugiga delavza najel, in tako fmo vfi trije eniga famiga konja imeli. Smirej fmo fe verflili, tako de je eden jesdil, dva fta pa pefh fhla. I\>ta fo tako flabe, de fmo fe fkorej smirej v' blato in v* mozhvir vderali, in fmo prav teshko hodili. Dva dni hoda delezh nifmo zlo nobene hifhe vidili. Per sadnji hifhi, ki fmo memo nje fhli, fmo bili fizer toliko kruha kupili, kar fmo ga mogli dobiti, pa ga vender sa dva dni trem zhlovekam ni bilo sadofti. in tako fe je sgodilo, de sadnji dan nifmo imeli nizh jelli. Pa fmo fc le fmejali, in fmo toliko bolj hitro hodili, de bi bili fhe pred nozhjo domu prilhli, kjer fmo potem ref obilno vezherjo dobili. Moje prebivanje tukaj je sdaj prav neprijetno in soperno, in bo tako dolgo takofhno, dokler ne bo zerkev in hifha sa moje ftanovanje isdelana. Zhe je sima tukaj tako huda, kakor v' Krivim Drevefu, jo bom teshko preterpel, ker v' prav flabi bajtizi prebivam, v' ktero od vfih ftrani veter piha. Deliravno fo she kratki dnevi, in je malo lepiga vremena, imam fhe vender dva delavza, ki prav pridno zerkev in farovsh delata ; pa kako malo samoreta dva delavza ftoriti! Sdaj fim jima fhe tretjiga is Detroit perpeljal. She od perviga zhafa, kar fim v' ta kraj perfhel , fim fi smirej persadeval kaj vezh delavzov dobili. V1 vezh krajev fini po-nje pifal, in fim enkrat she veliko tipanje imel, de jih ho nekoliko prifhlo; pa nobeden ni hotel tako clelezh priti, ker ima vfaki v' fvojim kraji sadofti dela. Po dolgim persadevanji fim fhe le ta dva dobil , ki sdaj per meni delata, pa ne dvugazhi, kakor de jima moram shivesh, in fhe v'dnarjih vfaki dan po 3 goljdinarje dajati. Zimpermanu, ki je s' manoj is mefta Detroit prifhel., bom fizer le po 2 goljdinarja vfaki dan. pjazheval, pa mu moram fhe sraven tega tudi shivesh, ftanovanje, pofteljo, fvezhavo in perilo prefkerbeti. Rokodelniki ali antverherji fo v' ti desheli neisrezheno dragi. Ti trije lefarji ali zimpermani, ki jih sdaj imam, fhe mojftri nifo, ampak le frednji tovarfhi ali geseli. Kdor je mojfter, hozhe vfak dan vfaj po tri tolarje plazhila imeti, kar v' nafhih (Kftrajfhkih) dnarjih hliso 7 goljdinarjev snefe. Grosno veliko je tedaj treba per vftanov- Ijenji nove mifijonfke fare dnarjev isdajati, ker 1 fo v/i delavzi tako dragi, in ker bliso tega kra- I ja ni nobeniga niefta ali velikiga terga, de hi fe tam vfe potrebne rezhi lahko dobile. Vfe poflopja, ki jih tukaj delamo, namrezh zerkev , farovsh in fhola , bodo lefene , in zhe bom mogel, jih bom dal prihodno poletje s' mavto ali s'mortram ometati, kakor je fploh v'Ameriki navadno. Pa she te lefene pohifhtva, ki kodo le s' nar potrebnifhimi rezhmi prefkerbljene, bodo vezh kofhtale, kakor lepe, velike in sidane hifhe v' Evropi, ker fo fploh vfe rezhi tukaj grosno drage. Sdaj imam she i oo kriftijanov v' fvoji novi mifijonfki fari, in veliko ajdov je, ki fo mi she terdno obljubili, de fe bodo tudi kmalo kerliiti dali. §holarjev in fholarz imam 38. Kako slo savoljo tega shelim, de bi bila kmalo zerkev in fhola dodelana! §he enkrat fe vfim dobrotnikam ferzhno sahvalim, de mi s' fvojimi darmi tako Ijubesnivo pomagajo. Samo s' njih pomozhjo je bilo mogozhe sazhetik k' ti novi mifijonfki fari poftaviti. Ali vidim pa tudi, de bom fhe pomozhi potreboval. Torej vaf vfe prolim: Podperajte fhe v' prihodno moje in drugih milijonarjev persadevanje, in pomagajte pofebno ti novi mifijonfki fari, ker bres vafhe pomozhi bi ne mogla obftanka in ftanovitnofti imeti. Friderik Baraga, milijonar. ki ga je pifal gofpod Friderik Baraga, mißjonar u' Ameriki, is mifijonfke fare /vete Marije per Velkim Potoku do ofkerbnikov bratovfhine fvetiga Leopolda na Dunej, i. dan fvezhana i83 I s tega, kar od zhafa do zhafa is fvoje preljube ro^ftne deshele svem, fposnam s' neisrezhe- ! nim vefeljem, kako veliko gorezhnoft sa fprei obernjenje ajdov vezhi del mojih rojakov ne ! famo s' befedami, ampak tudi v' djanji fkasuje. Kadar take fprizhevanja te fvete gorezhnofti vidim, dobim novo mozh vfe teshave preterpet i , kterih fe v' mifijonfki fari med divjaki nikdar ne manka. T o mi dela upanje, de ti brumni udje bratovfhine fvetiga Leopolda gotovo vfak dan sa frezhno fpreobernjenje ajdov Boga profijo, s' zheinur morebiti k' temu vezh perpomorejo, kakor mi mifijonarji s' fvojimi pridigami, ker ftanovitna in sdrushena molitev pravizhnih veliko per Bogu premore. Take rezhi svediti, je sa moje ferze velika tolashba. Opravila vfakteriga mifijonarja per divjakih, pofehno v' novih mifijonfkih farah, fo grosno fitne in teshavne. Ko hi ne imel shelja in upanja nekoliko nefrezhnih dufh, ki fo v' temi nejevere in na poti pogubljenja, refhiti in na pot svelizhanja perpeljati, bi me nobena rezh na fvetu ne perpravila, tukaj oflati, kjer je ajdovfka nejevera s' vfimi hudobijami tako globoko vkoreninjena. Divjaki fo fploh pijanofti mozhno vdani, pa nimajo vfelej perloshnofti fe upijaniti, ker nimajo vfelej shganiga vina. Ali tukaj per Yelkim Potoku je pa tako veliko kupzhevavzov s' koshuhi in koshami, kteri Indijanam shganiga vina dajejo, sato de loshej od njih lepe koshe dobe, de fo Indijani teh krajev fkorej smirej pijani. S' marfikterimi teh hudobnih kupzhevavzov, ki fvoje dufhe in dufhe revnih Indijanov pogubljujejo, fim savoljo tega govoril. Pa nifim drugiga opravil, kakor de fo me kleli in mi shugali. Manj marajo sa moje befede, kakor nar bolj divji ljudje, in de bi fe nad manoj mafhevali, fhe vezh shganiga vina divjakam nofijo, kakor popred, me per njih kolikor morejo obrekujejo, in jim branijo me poflufhati a)i mi verjeti. V' takih okolifhinah je ref grosno teshavno te ajde fpreobrazhati. Vender pa soper Boga ni nobene svijazhe in prebrifnofti. Per vlim tem je veliko ajdov, kteri fe dajo od refnize nafhe fvete vere premagati, in fveti kerft prejemajo , de bi vezhnimu pogubljenju odfhli. Strafhno je pijaniga divjaka viditi, pofebno shenfke. Te fo v' pijanofti popolnama take, kakor de bi obnorele. Veliko Indijanfkih shen je , ktere fo po obrasu vfe oprafkane in ogrisene. Ko fim jih vpervizh vidil, nifim vedel sakaj fo take. Potem fim pa svedel, de to od tod pride, ker fe v' pijanofti vezhkrat ftepejo in tako ogrisejo. Tudi moshje fe velikokrat v' pijanofti fkregajo in ftepejo, in per takih perloshnoftih vezhkrat kteri mertev oftane. Moje shivljenje je torej tukaj v' vedni nevarnofti. Vfak vezher moram prav fkerbno in terdno vrata sapreti, de me taki pijanzi ne obifhejo. Pred nekaj dnevi je bilo pofebno veliko pijanih divjakov v' pafhi vafi. Neki kupzhevavez s' koshami jim je bil tako veliko shganiga vina pernefel, de fo fhtiri dni in nozhi nepreneha- 4 * ma pili. Nafhi kriftijani fo bili savoljo tega slo shaloftni, in fo bili tudi v' veliki nevarnofti. Eden od teh kriftijanov bi bil takrat kmalo umorjen. Njegov pijani fofed je bil namrezh v' njegovo hifho perfhel, je ftrafhno kerfhanfko vero klel, in je hotel tega kriftijana s'fvojim noshem prebolli. S' veliko tesho fe mu je ta komaj ubranil. Ravno tifli dan je bilo nekoliko takih pijanzov tudi pred mojo hifho prifhlo. She posno svezher, ko fim bil ravno safpal, me je njih vpitje sbudilo, in fim fposnal, de proti .moji hifhi gredo. Ko fo pred vrata prifhli, fo jih hotli s' lilo odpreti v'hifho iti, ter fo grosno kleli in vpili; pa nifim mogel prav rasumeti, kaj govore in kaj hozhejo imeti. Tiho fim v' hifhi bil, in fim fe Bogu perporozhil. Ko fo vidili, de ne morejo lahko odpreti, fo fpet s' velikim vpitjem prozh fhli. Kadar vidim, de je kaj pijanih divjakov v' vafi, moram vfelej she prezej svezher vrata sakleniti. V' Krivim Drevefu nifim takih neprijetnoft in nevarnoft imel, ker tam fo fkoraj vfi Indijani she fpreobernjeni, in kolikor je fhe ajdov, ne morejo nizh ftoriti. Vender fe pa fhe nifim nobenikrat kafal, de fim femkaj prifhel, ker v' Krivim Drevefu je sdaj moj naflednjik, brumni Pater Sänderle, kteri bo fhe s' vezhi modroftjo in previdnoftjo fvoje ovzhize pafel, kakor bi bil jeft samogel to ftoriti. Sraven tega pa imam tudi tukaj to tolasbbo, de fe je s' boshjo gnado in pomozhjo veliko ajdov h' kerfhanfki veri fpreobernilo, kteri sdaj lepo po kerfhanfko shive, deliravno popred od kerfhanfke vere nizh vedili nifo. To me perganja tukaj oftati, in savoljo tega iim fklenil tako dolgo tukaj vfe teshave prenafhati, dokler bo boshja volja", ktero mi Bog po mojim fhkofu na snanje daje. N j bo vfe Bogu k' zhafti. Friderik Baraga, mifijonar. ki ga je pifal gofpod Friderik Baraga, mißjonar u' Ameriki, is mifijonfke fare /vete Marije per Felkirn Potoku do ofkerbnikov bratovfhine fvetiga Leopolda na Dunej, 7. dan fufhza i834, Vftanovljenje nove milijonfjte fare per Velkim Potoku gre sdaj y' tem letnim zhafu le pozhafi naprej, vender pa bolj hitro, kakor fim miflil, sato ker je letafhnja sima prav voljna, tako de she tri tedne ni vezh fnega, in de imamo le malo merslih dni. Sdaj imam famo eniga tefarja ali zimpermana, kteri mi farovsh dela. Ker fe je ta mifijonfka fara fhe le sazhela, in torej fhe nima prav veliko kriftjjanov, sato fim dal famo eno pohifhtvo delati, ktero bo 5o zhevljev dolgo, 3o zhevljev fhiroko, in 12 zhevljev vifoko, v' kteriga polovizi bo kapeliza ali zerkviza, v' drugi polovizi pa dva zimra ali ftanovalifha in fhola sa otroke. Tako bom imel pod eno flreho vfe k' mifijonfki fari potrebno pohifhtva. Vender bo pa she to famo pohifhtvo, defiravno je lefeno in majhino, preden bo dodelano, vezh kakor 1600 goljdinarjev kofhtalo. Kadar fe bo she vezh ajdov h' kerfhanfki veri fpreobernilo, tako de ne bodo lahko vil kriltijani v' to majhino kapelizo f h l i , bo treba pofebno in vezhi zerkev narediti, in potem bo to zelo pohifhtvo k' ftanovanju in k' fholi flushilo. Ko bi mogli prav fzhafama, kakor fe govori, Indijani od tega kraja kam drugam iti, vender to pohifhtvo ne bo saltonj ali bres prida, ker je she sdaj veliko Franzosov is Kanade v' tem kraji, kteri fo vfi katolfhki kriltijani, in kmalo fe jih bo fhe vezh fem prefelilo, pofebno ker vedö, de je tukaj katolfhka fara. Vfelej bo katolfhkiga mafhnika tukaj treba. Sdaj je tilli zhaf, ko Indijani tukaj zuker delajo. Skorej nobeniga odrafheniga Indijana ni doma, ampak vfi fo v' gojsdih r' fvojih kozhah ali lopah. Vender pa tifti, ki fo she kriftjani, vfako nedeljo in vfak prasnik v' zerkev pridejo. Tudi veliko Indijanor is Kriviga Drevefa je dan hoda delezh od tukaj. Ti sato simfki zhaf r' te kraje pridejo, de ferne, medvede in druge divje shivali llreljajo, in potem njih koshe prAlajajo. Tudi zuker tukaj delajo. Nekteri Indijan v' teh krajih eno famo simo toliko divjih shival poftrelji, in v' naitavljene pafti nalovi, de fo farno koshe 4oo goljdinarjev vredne, sa ktere pa vender ne jemljejo dnarjev, ampak vezhidel le oblazhila in hifhno orodje. Ker pa kupzhevavzi te revne Indijane neisrezheno goljfajo, fe navadno sgodj, de sa te koshe le kaj maliga dobe. §heft in dvajfeti dan fvezhana je bilo ne~ koliko Indij anov, kteri fo is Kriviga Drevefa domä, in fo bili zhes simo dan hoda delezh od tukaj, k' meni prifhlo, in fo me profili, de bi s' njimi fhel, in v' tiftim kraji, kjer zuker delajo, mafheval in fpovedoval. Dovolil lim v' njih profhnjo in fim fhel s' njimi. Shli fmo naravnoft fkos gojsd. Teshko je dopovedati, kako flabe pota fo tukaj. Vzhafi fmo fhli fkos gojfhavo, de fmo mogli, kakor de bi pW vali, s' obema rokama germovje naresen raspotegvali, zhe fmo hotli dalje priti; vzhafi pa fmo po pol ure delezh po mozherni in mehki semlji hodili, de bi fe bili kmalo v' semljo vderli. Vezhkrat je treba zhes prezej fhiroke potoke, po deblu eniga famiga drevefa iti, l«tenga Indijani sraven vode tako pofekajo, de ehes potok pade, in je potem nameft bervl. Na tem fvojim potu fim mogel iti po taki oski bervi, ki fe je vfa majala, zhes en potok, kteri je zhes 3o zbevljev fhirok, ter prav globok in derezh. Divjaki fo fe bali sa-me, ko fmo do tega potoka prifhli. Vender fim fe pa fpuftil v' bosbjim imenu na to nevarno berv. Ko fim ravno v' fredi bil, fim sazhel omahovati, in bi bil kmalo v' potok padel. Perljudni Indijani fo she vpili in Boga na pomozh klizali. Vender fim pa frezhno zhes potok prifhel. Indijani tezbejo, kakor leverze po takik berveh, defiravno fhe vzhafi teshke butare na rami imajo. Vfe teshave tega pota fo mi bile pa obilno povernjene s' prijasnoftjo teh dobrih Indijanov is Kriviga Drevefa, in s' njih veliko gorezhnoftjo do kerfhanfke vere, ktero v' vfih fvojih delih rasodevajo. Lope ali kozhe, v' kterih zuker delajo, fo bliso vkupej. Mozhno fim fe rasvefelil, ko fim v' fredi teh lop majhino kapelizo najdel, ktero fo ti dobri Indijani sa opravljanje fvoje molitve naredili. Kako lepo in tolashljivo je saref, v' tem gojsdu, delezh od vfih vafi, nekoliko fpreobernjenih Indijanov viditi, kteri fo fi she sa ta kratki zhaf, kar fe tukaj mude, majhino zerkvizo naredili, de v' nji molijo! Vfako nedeljo fe dopoldne in popoldne v' ti zerkvizi vkupej sberejo, in fvojo molitev opravljajo. Tri dni lim v' ti fveti pufhavi oftal, in fim vfak dan v' njih zerkvizi mafheval, ter Boga hvalil, de da tem fpreobernjenim ajdam smirej bolj v' dobrim rafti, V' tem zhafu, ko fim per njih bil, fo vli velikonozhno fpoved opravili, in veliko jih je bilo per fvetim obhajilu. Med temi jih je bilo i 5 , ki fo pervikrat fveto obhajilo prejeli. Is fvojiga katekisma fo fe bili toliko kerfhanfkiga nauka nauzhili, de fo samogli fveto refhnje telo vredno prejeti. Zhudil fim fe, ko fim vidil, kakofhne shelje imajo do fvetiga obhajila. Smirej fo k' meni hodili in fo djali: „Duhovni ozhe, naj naf vprafhajo, morebiti bodo najdili, de fmo sa fveto obhajilo sadofti poduzheni." Per ti perloshnofti fim 3 odrafhene divjake kerftil. Bog daj, de bi tudi oni tako brumni kriftijani bili, kakor fo f kora j vfi fpreobernjeni Indijani is Kriviga Drevefa. Od tam fim fhel fhe dan hoda dalje, kjer fo tudi nektere Indijanfke hifhe. Ta kraj fe imenuje Mctfhkikong. Pretezheno poletje fim bil v' tem kraji, grede k'Velkmiu Potoku, 21 Indijanor kerßil, sdaj pa je vfih kriftjanov tukaj fhe zhes 3o. Vender pa fim jih malo doma dobil, ker fo she fkorej vfi v' gojsdih , iu tami.zuker delajo. V' ta kraj fim pofebno sato prifhel, de fim dva bolna divjaka obifkal, ktera bota, kakor fe mi sdi, kmalo umerla. Spreobernjeni divjaki tega kraja fo mi bili obljubili, majhino zerkvizo narediti, in tifti, ki fim jih sdaj doma najdel, fo me profili, de bi jim kraj pokasal, kjer shelim zerkvizo imeti, kar fim s' velikim vefeljem ftoril. Zerkviza bo na lepim hribzu Hala, od kodar fe prav lepo jejero in potok Mafhkikong vidi. To zerkvizo miflijo prezej veliko narediti, ker fo fkoraj vfl Indijani tega kraja fklenili fe fhe to leto h' kerfhanfki veri fpreoberniti. Upam, de bo ta kraj kmalo velika fofefka nove fare per Velkim Potoku. To poldrushnifhko zerkev miflim k' zhafti fvetiga Joshefa shegnati. Sdaj fpet mozhno govore, de Poglavarflvo Sdrushenih Dershav mifli vfe Indijane is teh krajev per Velkim Potoku pregnati, in jim na uni ftrani reke Mifsifipi nekoliko semlje k' ftanovanju odlozhiti. Zhe fe bo to sgodilo, fe bodo mogli tudi moji revni Indijani tje prefelili. Kriftijani fo savoljo tega prav shaloftni; jeft pa jih s' tem tolashim, ker jim pravim , de jih ne l om sapuftil, ko bi mogli fhe v' tako divje kraje iti, zhe bodo le vkupej oftali, in zhe mi bo moj fhkof dovolil s' njimi iti. To je ref moja mifel in moj fklep. Ker fim fe s' velikim persadevanjem Indijanfkiga jesika she prezej nauzhil, in ga vfak dan lashje govorim, torej miflim te dni, kar mi jih je Bog fhe na semlji odlozhil, per Indijanih preshivet i , in s' njimi iti, kamor koli bodo pregnani, zhe bo le Bog to hotel, in mi fvojo voljo po mojim fhkofu na snanje dal. Friderik Baraga, milijonar. s ki ga je pifal gofpod Friderik Baraga, mißi- ° jonar u' Ameriki, is mifijonfke fare f vete Marije per Velkim Potoku do ofk erbnikov bratovfhine fvetiga Leopolda na Dunej, 24. dan velkiga travna i834- P o p r e d fim miflil, de bom fvojo novo mißjonfko zerkev k' zhafti prefvete devize Marije Binkufhtno nedeljo shegnal; ker pa fo moji delavzi prav pridno delali, in jo s' boshjo pomozhjo pred, kakor fim miflil dokonzhali, fim jo samogel she 20. dan maliga travna shegnati. Ni fizer fhe prav popolnama dodelana, vender pa she lahko boshjo flushbo »' vfo fpodobnoftjo v' nji opravljam. Tifti dan, ko je bilo ze.kveno shegnanje, ravno tretjo nedeljo po veliki nozhi, fmo prav velik god ali prasnik imeli. Bil je lep fpomladanfki dan. Jafnoft podnebja je bila ljubesniva podoba nafhiga vefelja. Ko je navadna ura boshje flushbe prifhla, fmo fhli vfi s' prozefijo v' zerkev. En Indijan je nefel vefelo bandero fvetiga krisha, in ga je pred zerkvijo poftavil. Veliko ajdovfkih Indijanov in belih Amerikanov, ki nifo nafhe vere, je fhlo s' nami, de fo nafho boshjo flushbo in opravilo zerkveniga shegnanja vidili. Podobe fvetnikov in druge rezhi, ki fo mi jih moji dobrotniki is Evrope poflali, fo mi bile per shegnovanji nove zerkve prav potrebne in korilhie, in flushijo fhe smirej k' osalfhanju ali oziranju altarja in vfe zerkve, in k' vezhi zhafti in lepoti boshje flushbe, Nikdar fe ne morem fvojim dobrotnikam sadoAi sahvaliti, de fo mi k' vAanovljenju lete mifijonfke fare toliko perpomogli. Bog naj jim njih dobrote poverne, in naj jim obilno poplazha, kar fo k' njegovi zhaAi in k' svelizhanju revnih Indijanov ftorili. Od tiAiga zhafa, kar fim sadnjikrat pifal, fim bil sopet tako frezhen, de fim 26 Indijanov s' fvetim kerftam v' katolfhko zerkev vsel. Tako veliko fe jih fizer tukaj ne da kerAiti, kakor fe jih je dalo v' Krivim Drevefu, pa je tudi fhtevilo Indijanov, kteri v' tem kraji vkupaj shive, veliko manjfhi, kakor Indijanov v' Krivim Drevefu, ki fo fkoraj vfi bliso vkupaj. V' vfih krajih per Velkim Potoku je fizer grosno veliko ajdovfkih divjakov, ali njih vafi fo vezh dni hoda delezh narefen, in satorej je teshko jih fpreobrazhati. Vender fe jih pa vezh fpreoberne, kakor fim miflil, kadar fim vfe sadershke njih fpreohernjenja videl. V' fholo sdaj 33 otrok hodi, kteri fo Lili vfi od mene kerfheni, sunej eniga fanta, kteriga je bila mati pred nekaj zhafam v' Kanadi kerfliti dala. Sraven teh Indijanfkih otrok, imam fhe tudi veliko Franzoskih in Anglijanfkih fholarjev, ktere pa pofebej uzhim. Bog daj, de bi vfe rezhi v' ti novi fari po frezhi fhle! Perporozhim fe molitvi vlih brumnih udov bratovfhine fvetiga Leopolda. Friderik Baraga, milijonar. ki ga je pifal gofpod Friderik Baraga,Vni/ijonar x? Ameriki, is mijijonfke fare Jvete Marije per Velkim Potoka do ofkerbnikov bratovfhine fvetiga Leopolda na Dunej, 26. dan roshnjiga zveta i834. S vefeljem pifhem sopet prezhaftitljivi ofkerbnifhnizi, de fpreobrazhanje revnih ajdovfkih divjakov v' ti milijonfki fari smirej bolj po frezhi gre, in je upati, de bo kmalo katolfhka vera po vfi fari rasfhirjena. Tako dobro v' domazhi vafi, kakor tudi v' sunanjih krajih te fare fim veliko ajdov fkos fveti kerlt k' zhedi Jesufovi perpeljal. Trinajfti dan tega mefza fim bil fhel v' novo mifijonfko fofefko fvetiga Joshefa. Indijani tega kraja fo me she dolgo s' velikimi sheljami zhakali. She dvakrat popred fim bil ta kraj obifkal, kteriga Indijani Mafhkikong imenujejo, in je she veliko kriftijanov tukaj, pa tutli fhe veliko ajdov, ki fe kodo morebiti fzhafama fhe vfi fpreobernili. Ko fim sadnjikrat pretezheno simo per njih bil, fmo bili kraj sa novo zerkev isvolili; in sdaj fim pa vidil, s' kakofhnim vefeljem jo she delajo. Dokler fim fe per njih mudil, fim vfak dan v' hifhi nekiga brumniga Indijana mafheval, in prezej po fveti mafhi fo fpet vfi delat fhli. V' ti fofefki fim sdaj sopet 10 Indijanov kerftil, ki fo fe she od tiftiga zhafa, kar fim sadnjizh per njih bil, k' fvetimu kerftu perpravljali. Indijani moje mifijonfke fare, pofebno kriftijani, fo grosno shaloftni , kadar flifhiio, de bodo mogli morebiti fvojo deshelo sapufiiti in v' druge kraje iti. Terdno fo fizer fklenili, de fe nozhejo v' nobeno glihengo ali pogodbo s' Poglavarftvam Sdrushenih Dershav savolj fvoje deshele fpuftiti, in to Poglavarllvo pa smirej pravi, de ne mifli Indijanam njih deshele s' filo vseti, ampak jo le od njih kupiti. Pa per vfim tem fe tifli, ki fo savoljo te ltupzkije k' Indijanam poflani, vfelej takih perpomozhkov ali mitelnov (pofebno shganiga vina) poflushijo, de Indijane pregoljfajo in ob deshelo perpravijo, kakor fe je to she per vfih takih pogodbah godilo. Tudi Indijani v' Krivim Drevefu fo savolj fvojo deshele v' veliki fkerbi. Pred nekaj zhafam je bilo veliko Indijanov is Kriviga Drevefa femkaj prifhlo, de fo s' Indijani tega kraja, kteri fd ravno takiga jesika, velik sbor imeli, in fe pofvetovali, kako bi fvoje deshele ohranili, in fe tilhm ubranili, ki jih hozhejo v' druge kraje prefeliti. Per ti perloshnofti lim videl, kakofhne fhege imajo Indijani per fvojih sborih. Od vlih ftrani fo vkup prifhli, in fo fe ravno v' nafhi vali sbrali, ker je nar vezhi vaf teh okrajn. Sbrali fo fe sunaj vali v' okrogli dolini, ktera je kakor nalafh sato uftvarjena. V' fredi doline fo vezh ognjev savkurili, fo okoli ognjev veliko tabakoviga perja poloshili, in sraven velik s' zukreno vodo napolnjen kotel poftavili, in per potu v' dolino fo veliko bandero v' semljo safadili. Po ti perpravi fo tifti, ki fo vfe to prefkerbeli, snamenje dali, in Indijani fo od vfih krajev pozhafi k' tiftim ognjem prifhli. Shenfkih in otrok ni bilo nizh viditi. Molzhe fo fe okoli ognjev na semljo vfedli, in vfaki je fvojo fajfo pershgal, in je sazhel tabak piti. Tako fo dolgo zhafa fedeli, in nobeden ni befede fpregovoril, kakor nekdej prijalli w 67 fvetiga Job«. Sadnjizh je eden fpregovoril, in je rekel: „No, moji bratje! sakaj fte fem prifbli? kaj shelite ? govorite sdaj! Potem fe je nar pervizh poglavar Indijanov is Kriviga Drevefa vsdignil, je molzhe okoli sbora fhel, in je vfakimu nafhih Indijanov roko podal. Po mnogim in dolgim posdravljenji in navadnim ogovoru je sadnjizh povedal, de fo' rfi Indijani v' Krivim Drevefu terdno fklenili, de ne bodo nikdar fvoje deshele Poglavarftvu Sdrushenih Dershav prepuflili, ker nozhejo febe in fvojih otrok nefrezhnih ftoriti. Po dokonzhanim govorjenji je» poglavarju tega kraja nektere glashevnate koralde podal, ki fo bile na selenim traku nabrane, k' snamenju edinofti in fprave. Vil fo potem molzhali, in poglavar nafhih Indijaov je dal te koralde vfakimu fvojih tovarfhev pogledati. Po dolgim molzhanji fo sazheli vftajali in vfaki je fhel k' poglavarju, in mu je tiho fvojo mifel rasodel. Potem je nafh poglavar v Aal, je fhel okoli sbora, je vfakimu Indijanu is Kriviga Drevefa roko podal, in je potem povedal, de fo tudi ti fklenili, fvoje deshele ne prodati, i. t. d. Sdaj je fhe vfaki fmel IVoje mifli pofebej povedati, in tako fo fe zeli dan v' tem sboru pogovarjali. Is vfiga tega lim videl, de fe Indijani, pofebno kar jih je bolj perletnih, v' fvojih sborih prav modro in pametno dershe, in de nekteri med njimi veliko sgovornoft in rasumnoft kashejo. Kakor je flifhati, je Poglavarftvo Sdrushenih Dershav she fvojimu nameftniku v' Detroit sapoved dalo, de naj to poletje s' Indijani govori , in naj s' njimi pogodbo ali glihengo savolj njih semlje v' Michiganfkim kantonu ftori. Kadar bo prifhel, fe bo vidilo, zhe t>o kaj opravil ali ne. Friderik Baraga, milijonar. ki ga je pi/al gofpod Friderik Baraga, mijijonar u' Ameriki, is mijijonfke fare J vete Marije per Velkim Potoku do ofkerbnikov bratovfhine fvetiga Leopolda na Dunej, 3. dan lifiognoja i834- S d a j fim fvoje milijonfke pota sa to leto dokonzhal. Velik del poletja in jeleni fim sope t, kakor po navadi, v' to obernil, de fi!m daljne kraje obifkoval, kar je k' fpreobernjenju Indijanov, ki v' tiftih krajih shive, • in k' njih ohranjenju ali poterjenju v ' v e r i filno potrebno. Take mifijonfke pota fo fizer teshavne, pofebno jefen, ko fo she bolj mersle nozhi, ker je vezhkrat treba pod golim nebam prenopihiti; vender fo pa dufhne dobrote, ki jih fkos to Indijani sadobe, veliko vezhi, kakor vfe ter ter shave. In ko vidim fvete shelje, s' k,t e rimi Indijani moj prihod perzhakujejo, in fe domif l i m , kako me vfelej, kadar moram njih iti, profijo, de bi fpet kmalo k' njim perfhel, mi «aref tashave pota nifo vezh na mifli, in fe s' vefeljem is doma podam, kadar k' temu odlozbeni zhaf pride. Od sdaj do prihodnjiga fvezhana mi ne bo treba nikamor vezh iti, ker o Boshizhi vfi Indijani, tudi is daljnih krajer, r' nafho vaf pridejo, de tukaj fvojo andoht ali poboshnoft opravijo. V' mefzu fvezhanu pa jih bom v' njih lopah, kjer zuker delajo, obifkal, zhe mi bo Bog fhe shivljenje ohranil. Mefza kimovza fim bil fhel dva dni hoda delezh v' sgorne kraje Velkiga Potoka, kjer je majhina Indijanfka vaf, ki ima 5 ali 6 hifh. Pretezheno poletje fim bil eniga dobro poduiheniga Indijana tje poflal, kteri fe je nekoliko zhafa per njih mudil, jim je od kerfhanfke vere govoril, in jim moj prihod napovedal. Ko fim potem jeft k' njim prifhel, fim najdel, de fo nekteri slo perpravni fe h' kerfhanfki veri fpreoberniti; drugi pa od te vere nifo hotli nizh flifhati, in fo djali, de imajo she fami fvojo vero, namrezh Indijanfko, ktera je boljfh i , kakor fo vfe druge vere, in per kteri hozhejo smirej oftati. Veliko fim fi persadeval jim dopovedati, de tifta vera, ki jo je Bog fam uzhil, mora gotovo boljfhi biti, kahör fo prasne smifhljave njih Indijanfkih predftarfhev. Pa vfe to ni nizh pomagalo; terdovratno fo per fvojih miflih oftali. Drugi dan fim jih povabil, de naj fhe vfi vkup pridejo, ker jim hozhem fhe nekoliko od kerfhanfke vere govoriti. Pa fo famo tilli prifhli, ki fo she prezej v' sazhetku pokasali, de imajo dopadajenje nad refnizami kerfhanfke vere; drugi zlo nifo hotli k' 'poduzhenju priti. Morebiti, de fe bodo fhe posneje refnizi vdali. Shtiri hifhe, moshe, shene in otroke fim s' boshjo pomozhjo v' ti vafi sa kerfhanfko vero perdobil. Ker je njih semlja she Poglavarftvu Sdrushenih Dershav prodana, bodo fpomlad k' nam prifhli, in bliso nafhe vafi prebivali, ker tukaj imajo Indijani fhe fvojo laftno deshelo. Pa morebiti bodo mogli tudi ti Indijani fvojo semljo kmalo k' Sdrushenim Dershavam prepuftiti, kakor je smiram flifhati. Tifti Poglavarfki oblaftnik, ki je imel sapoved pretezheno poletje is mefla Detroit k' nafhim Indijanam priti, in od njih deshelo kupiti, je v' mefzu roshnjim zvetu nagle fmerti umeri, in torej ni bilo nobene kupzhije. Morebiti bo Poglavarftvo priliodno leto drusiga nameftnika savoljo tega k' nam -poflalo. Pretezheni teden fim bil fhel v' mifijonfko fofefko fvetiga Joshefa, po imenu Mafhkikong, kjer vfelej veliko tolashbo in veliko duhovno rasvefeljenje najdem, sato ko vidim, kako natanko ti Indijani po naukih kerfhanfke vere shive. Ta letni zhaf nifo vfi doma v' fvoji vaii, temuzh fo v' gojsdih rastrefeni, de loshej divje shivali ftreljajo in love, kterih koshe potem sa oblazhila, Hinte, in druge potrebne rezili smenjujejo, Eni fo 4, eni pa fhe zlo 6 dni hodä delezh od fvoje vafi. Pa per viim tem , de imajo tako daljne in teshavne pota do fvojiga doma, fo vender vß tifti dan, kakor fim bil obljubil jih obifkati, k' aserkvizi fvetiga Joshefa prifhli. Veliko vefelje fim imel nad njih gorezhnoftjo, ker fim per fvojim prihodu she vfe «brane najdel. Per ti perloshnofti fim pet ajdov v' teim kraji kerftil. Med njimi je bila 17 let ftara dekliza, ktera je hotla kerfhena biti. Tifti Indijan, ki mi je njene shelje do fvetiga kerfta rasodel, mi je tudi povedal, de je njen ozhe prav terdovraten nejevernik, kteri kerfhanfko vero mozhno fovrashi. Ko je dekliza, ktera je bila ojl kriftijanov svedila, kdaj bom v' ta kraj prifhel, fvojiga ozheta profila, de naj ji pufti v' Mafhkikong iti, fe je temu ajdu prezej dosdevalo, sakaj bi njegova hzhi rada tje fhla, in ji ni puftil iti. Ta pa ga je tako dolgo profila, de ji je sadnjizh pervolil. „Pojdi tedej", je rekel vef nejevoljin, „pa ne bodi tako neumna , de bi fe h' kerfhanfki veri fpreobernila. Zhe fe bofh dala kerftiti, te nizh drusiga ne zhaka, kakor de ti bom oba ufhefa odresal." Ko fim to svedil, lim deklizi rekei, de naj dobro premifli, zhe fe hozhe fhe per vfim tem shuganji h' kerfhanfki veri fpreoberniti, in fveti kerft prejeti. Ona pa mi je ferzhno odgovorila, de je terdno fklenila fe h' kerfhanfki veri fpreoberniti. Tifti dan , kakor fim is Mafhkikong prozh fhel, fim njene fvete shelje dopolnil, in jo kerftil. Kaj fe je potlej s' njo godilo, mi je nesnano. Pa rekla je, de je perpravljena sa kerfhanfko vero vfe prelerpeti. Kolikor vezh bo mogla terpeti, toliko boljfhi bo sa-njo. Take vefele pergodbe mi saref vfe teshave teh mifijonfkih potov mozhno polajfhajo. Friderik Baraga, milijonar. ki ga je pifal gofpod Friderik Baraga, mijijonar v' Ameriki, is mefia Detroit do ofkerbnikev bratovfhine fvetiga Leopolda na Dunej, 20. dan fvezhana i835. O d tiftiga zhafa, kar lim sadnjikrat pifal, fe v' mifijonfki fari per Velkim Potoku ni veliko imenitniga sgodilo. O Boshizhi pa fim imel vender veliko vefelje in velik trofht, ker fim videl, kako svefti fo divjaki nafhi fveti veri, in kako slo fi persadevajo po sapovedih te fvete vere shiveti. Mifijonfka fara fvete Marije per Velkim Potoku je v' fredi veliko Indijanfkih ftanovalifh, kjer pofebno Indijani Kriviga Drevefa, in tudi nekteri Indijani mojiga mifijonfkiga kantona zhes sitno oftajajo, in divje shivali love in ftreljajo. Nektere teh simfkih ftanovalifh fo po tri ali fhtiri dni hoda od mifijanfke vafi delezh. Defiravno pa imajo ti Indijani tako dolge in tudi prav flabe pota do nafhe farne zerkvc, fo vender fkoraj vfi o Boshizhi tje prifhli, de fo fvojo fpoved opravili, in de fo bili nekoliko dni per fveti mafhi. Med njimi fo bili tudi ftari in bolehni ljudje, in otrozi od 10 do 12 let, ki fo vezh dni hoda k' temu prasniku prifhli. To me je fpomnilo lepiga sgleda 12 let ßariga Jesufa, ki fo ga Indijanfki otrozi tako lepo pofnemali. V' prizhijozhim mefzu fvezhanu fe je v' mifijonfki fari fvete Marije per Velkim Potoku nekako fpremenjenje sgodilo. Gofpod milijonar Andrej Viszoczky (kteri je is Ogerfke deshele doma, in je v' letu i833 v' Ameriko prifhel) je s' dovoljenjem nafhiga prezhallitljiviga fhkofa k' meni v' mifijonfko faro per Velkim Potoku prifhel, in je rekel, de sheli v' ti fari oftati, zhe bi mu bilo od fhkofije k' temu perpufhenje dano. To je bila sa-me velika in imenitna noviza, in ker fim fe bil she pred namenil savolj drugih opravil v' mello Detroit i t i , fim mu rekel, de bom savoljo tega s' fhkofam govoril, in potem ftoril, kar bo fhkof hotel. §hel fim tedej v' Detroit. Prezhaflitljivi gofpod fhkof je bil prav vefel, ko me je sagledal, in mi je prezej rekel, de on fam shel i , de bi gofpod Viszoczky per Velkim Potoku ollal, in de mifli mene fpomlad, kakor hitro fe bo jesero otajalo, v' en kraj proti polnozhni ftrani vseti, ker sheli, de bi fe sopet tam nova mifijonfka fara sa?hela. Ne morem povedati , kako veliko velelje mi je moj dobri fhkof napravil, ko mi je to povedal, de me je fpet «a vftanovljenje nove milijonfke fare namenil. Is zeliga ferza fim Boga sa to dobroto sahvalil. Sdaj fim fhe bolj perpravljen vfe.fvoje shivljenje tudi per nar vezhih teshavah med Indijani oftati, pofebno ker fim fe njih jesika she prezej dobro nauzhil. Tifti kraj, kjer sheli nafh brumni in modri fhkof to novo mifijonfko faro vftanoviti, je delezh proti polnozhni ftrani, na otoku Gorenjiga Jesera (Lac Superior), okoli 600 Amerikanfkih milj delezh od mefta Detroit. She poprejfhnji fhkof je shelel na tem kraji novo mifijonfko faro poftaviti, pa je imel prevezh sadershikov. Sdaj pa je novi fhkof terdoo fklenil to rezh dodelati, in bo v' prihodnjim mefzu roshnjim zvetu fam tje fhel in mene s' faboj vsel, de me bo tam puftil. Ne morem fe Bogu sa vfe te dobrote sadofti sahvaliti, in ga profim, de bi mi fhe sdravje ohranil in me v' mojih dobrih fklepih s' fvojo gnado poterdil. Perporozhim fe vfim udam bratovfhine fvetiga Leopolda , de hi me s' fvojo molitvijo podperali, ker fim preprizhan, de je Bog nar bolj savolj njih molitve she do sdaj tako veliko dobriga per Indijanih ftoril. Sdaj bo brumni mafhnik Viszoczkj milijonar in dufhni paftir Indijanov per Velkim Potoku, in upam, de bodo prav dobro prefkerbljeni. On fhe fizer ne sna po Indijanfko govoriti, pa ima prav dobriga tolmazha, in je fklenil fe pridno tega jesika uzhiti sazheti. V' 16 mefzih, kolikor zhafa fim jeft v' milijon^ fki fari per Velkim Potoku bil, fim kerftil tam 170 Indijanov. Veliko fe jih pa ravno k' fvetimu kerftu perpravlja, ktere ho moj naflednjik samogel kmalo kerftiti. Sdaj je tam prav lepa s' darmi mojih mifijonfkih dobrotnikov osalfhana zerkviza, in lepo ftanovalifhe milijonarja, ali farovsh, sraven kteriga je tudi prav proßorna fhola sa otroke. Tudi je she nekoliko semlje sa vert ograjene, kjer bo moj naflednjik lahko lep vert dodelal. Sraven zerkvize per Velkim Potoku je v' ti fari fhe tudi ena poldrushniza fvetiga Joshefa v' fofefki Mafhkikong, od ktere fim she vezhkrat govoril, in kjer je she veliko kriftjanov. Indijani per Velkim Potoku fo fizer vfi is ljudftva Ottavanov, pa fe vender od Indijanov Kriviga Drevefa mozhno raslozhijo, ker fo veliko ofhabnifhi in veliko bolj pijanofli vdani,, kakor ti Indijani per Krivim Drevefu. Teshkoi de Li fe kdej vfi L' kerfhanfki veri fpreobernili. Tudi fhe fporozhim, de fim sopet tifto fkrinjo, napolnjeno s' mnogimi darnu, ki mi je Lila is moje rojftne desLele poflana, frezhno prejel. Vfe rezhi v' nji fo bile tako doLro vlosLene, de fo nepofhkodvane fem prifhle. Tudi sdaj vidim, kako dobrotljivo Bog vfe rezhi obrazha. Ko mi je bilo pred poldrugim letam ukasano, novo mifijonfko faro per Velkim Potoku vftanoviti, fim bil dobil napolnjeno fkrinjo, ktera me je s' vfimi per vftanovljenji nove fare potrebnimi rezhmi previdila. In sdaj, ko imam sopet ravno to floriti, kakor takrat, dobim drugo fkrinjo, polno lepih in veliko vrednih rezhi, s' kterimi fi upam novo prihodno zerkev prav lepo in fpodobno osalfhati. Sahvalim fe sa te dobrote nar pervo Bogu, ki vfe rezhi po fvoji modrofti prav in k' nafhimu pridu obrazha; potem pa fvojim preljubim dobrotnikam, ki mi tako radi per mojim persadevanji pomagajo. Bog jih sa vfe to poshegnaj. Friderik Baraga, i milijonar. hi ga je pifal gofpod Friderik Baraga, mifijonar v? Ameriki, is mefia Detroit do ofkerbnikov bratovfhine fvetiga Leopolda na Dunej, i3. dan Jufhza i835. fvojim sadnjim pifmu fim fporozhil, de fim po fklepuin sapovedi fvojiga zhaftitljiviga fhkofa mifijonfko faro per Velkim Potoku gofpodu mifijonarju Viszoczky prepuftil, in de fim namenjen s' boshjo pömozhjo sopet novo mifijonfko faro delezh proti polnozhni ftrani na Gorenjim Jeseru v' desheli Nord-Weft vftanoviti. Preden bo to pifmo na Dunej prifhlo, bom she, zhe bo Bog hotel, v' kraji fvoje nove fare, ali pa vfaj na potu proti tidimu kraju. Simfki zhaf, in vzhafi fhe zlo do konza velkiga travna, fo potoki in jesera te deshele premersnjene, in tako dolgo ni mogozhe v' polnozhne kraje iti, dokler fe led ne istaja, ker vfaki le po vodi tje gre, kar je veliko perpravnifhi. Tudi jeft fe bom fhe le mefza velkiga travna ali pa roshnjiga zveta s' fvojim fhkofam, kteri me hozhe fam do kraja nove fare fpremiti, na pot podal; med tem fim pa per majhini Franzoski fofefki bliso mefta Detroit. Zhudno fe mi sdaj sdi, fpet med belimi ljudmi shiveti. Tukaj fim fizer dovoljin, in mi je boljfhi, kakor per Indijanih; pa fe mi vendersdi, de fim, kakor riba, ki je na fuho vershena, ker me nizh bolj ne vefeli, kakor ajde fpreobrazkati. Sloshno in prijetno bi fizer shivel, pa bi vender ne bil miren in vefel, ko bi ne fhel yezh k' Indijanam. Sdaj fim fe she Indijanfkiga jesika toliko nauzhil, de lahko s' vfakim Indijanam od vfake rezhi govorim, in torej fim terdno fklenil, vef zhaf fvojiga shivljenja med Indijani biti, zhe bo boshja Volja. Indijani per Gorenjim Jeseru fe fploh Chippevajfki Indij ani ali Ozhipve-Indijani imenujejo. Njih jesik je fkoraj ravno tak, kakor Ottavanov. Sheljno zhakam tiftiga zhafa, v' kterim bom samogel k' Gorenjimu Jeseru iti, ker upam, de fe bo tudi tam veliko ajdov k' nafhi fveti veri fpreobernilo. Pa zhe bi fe tudi le eden fpreobernil, bom she vefel, ker moj pot ne bo bres prida. Nefkonzhno dobrotljivi Bog nam pa vfelej fhe vezh da, kakor fmo fi fvelli. Sahvalim fe fhe enkrat sa vfe rezhi, ki fo mi jih moji dobrotniki poflali, in perporozhim febe in fvojo prihodno mifijonfko faro molitvi vfih brumnih udov bratovfhine fvetiga Leopolda. Friderik Baraga, milijonar. ki ga je pifal gofpod Friderik Bar aga, rnijljonar v* .Ameriki, is vafi La Pointe na otoku Gorenjiga Jesera do ofkerbnikov bratovfhine J veli ga Leopolda na Diintj, g. dan velkiga ferpana i835. P o dolgim in savolj pomankanja perpravnih zholnov saniudnim potu fim i*], dan maliga ferpana frezhno v' tifli kraj prifhel, kjer bom s' boshjo pomozhjo novo milijonfko faro poftavljal in vllanovljal. Ta kraj (Indijanfka vaf, kamor vzhafi tudi kupzhevavzi is Kanade pridejo, in nekoliko zhafa tukaj prebivajo) je na prijetnim otoku bliso poldanfke Hrani Gorenjiga Jesera. To jesero je 420 Amerikanfkih milj dolgo, 170 milj fhiroko, in 63o zhevljev vifokeji leshi, kakor Allantifhko morje. Njegova globokoft je na vezh krajih neismerna. Anglijanfki semljomerzi fo fi veliko persadevali, njegovo globokoft isnierili, pa v' vezh krajih nifo mogli dna najti. Väf, v' kteri fim sdaj, fe imenuje La Pointe, in je od mefta Detroit 740 Amerikanfkih milj delezh proti polnozhni ftrani. Po Gorenjim Jeseru fim fe mefza maliga ferpana peljal, in vender je bilo na vodi nektero jutro tako merslo, de fim mogel verh talarja fhe fuknjo oblezhi in fe v' plajfh saviti, de me ni seblo. §edmi dan maliga ferpana je bila voda Gorenjiga Jesera per kraji fhe s' tankim ledam pokrita. Vender pa imamo sdaj v' velkim ferpanu prav tople dneve. Ali sima je tukaj, kakor pravijo , prav huda in dolga. Ofmi dan roshnjiga zveta proti poldnevu fim is mefta Detroit v' barko fhel in fim bil 10. dan tiftiga mefza sjulrej ob fhtirih she v' Makinav, defiravno fta ta dva kraja fhe zhes 3oo milj naresen; tako hitro lete foparzhne barke, kakorfhne fo tukaj. V' Makinav fim vezh dni oftal, in fim per ti perloshnofti Indijane Kriviga Drevefa obifkal. Mozhno fo fe rasvefelili, ko fo me sopet ugledali, in fo filno sheleli me per febi 'obdershati, ker Pater Saenderl je bil Krivo Drevo v' sazhetku mefza roshnjiga zveta sapuftil, in je sdaj v' desheli Ohio, kjer mifli s' fvojimi tovarfhi nov klofhter naredili. Ali jeft fim pa tem dobrim Indijanam rekel, de njih bratje per Gorenjim Jeseru, per l