Kot vrli Avstrijani ne morerao Slovenci voliti neinžkega liberalca. Nemei Stajerski so v političnem ozi-ru na Hve stranki razdevani. So ali konservativri ali pa liberalci. Prvi dižijo se sploh trdno svete katoliške vere ter jo tudi v djanjih kažejo. Piipadajo jim vsi duhovniki z vrlim škofom gniškim vred, dalje starejše in slavnejše rodbino plemeuitaške n. pr. knezi Lichtensteini, pa ogromna vočina kmetskega Ijudstva. Ovi konservatiyei želijo krščnnsko odgojo mladine in sploh ohranilev naroda na podlagi krščanstva. Ljubijo svitlega cesarja in Avstiijo tako, da o prajzovsko-nemškem cesaiji nerejo niresar euti, uže zato ne, ker je luteran in katoliske škofe, mešnike, redovnike vee kakor 14 let grozovito preganja; iztiral je dva nadškofa in veliko stotin mešnikov v prognanstvo. Jegov Bisrnark jim preseda, ker je zvetinoma on v.-e.nu kiiv, kar se je ondi sklenolo kedaj zoper sv. eerkvo in miljeno Avstrijo. Neniški konservativei so tudi vsaj nekoliko pnivieni Slovanom, torej (udi Sloveneem prijazneji. Voljni so nam privošiti popolno jednakopravnost. Zelo drugačni so pa nemški liberalci, kojih je največ v mestih in trgih. KiS^eni sieer so zvečinoma, pa verske dolžuosti zanemarjajo, zaniuujejo. Gorijo za brezverske šole; sploh oikajo in vlečejo proč od Kristusa in njegovo cerkve. Vsled tega pa tudi no poznajo krsčansko Ijubezni do drugih narodov. Nas Slovane ertijo in Slovenee zaničujejo, da bi nas kar y žlici vode potopili. Za Avstrijo jira je le toliko mar, kolikor se jira razsajati dopušča in diugo narode, zlasti nas Slovence, stiskavati in ponemčevati. Vse boljše službe za-se tir- jajo. Diugi narodi bi se naj njim na Ijubo nemžki uuili, da bi oni ležje na slovenskih tleh pšenicak uživali. Kedar pa cesarska vlada ne prepušča neprestano ,,Slovane k steni pritiskovati", tedaj se pa razsrdijo ter lažejo, kako da se baje ,,nemštvo" zatiruje. Bolj razposajeni škilijo čez avstrijske meje in Bismarka na pomoč kličejo. Kar je prej Celjski Foregger (Porekar), Sevniški Ausserer je le prilično omenjal, to se sedaj v javnih oklieih proglaša kot politični črtež nemških liberaleev, namree: cesarstvo se naj celo razkolje z vzajemnim vojaštvom vred. Vogerske dežele ,se naj popolnetn od nas odcepijo, ]e naš cesar naj ostane ob enem še vogorski kralj, Gališko in Dalmatinsko se naj tudi od nas odseka in ostali kos cesarstva v rtesno zvozo" stopi s prajzoysko Nemčijo lutrovsko, katero strahujo znani Bi.sraark. Kaj pomeni ta črtfž? Po naših mislih: razdoi* Avstrije, uničenje Slovencev in pregnanje sv. katoliške cerkve. Kajti ee našo avstrijsko rojsko razdevamo, raztrgamo najmočnejšo vez cesarstvu. Nasvetovana ntesna zvozazNemčijo" bi nas podložne storila Prajzom, kakor se je Bavarcem zgodilo; colninska zveza bi pa naše fabrike, obrt in kmetijstvo unieila. Prajzi bi z nami Slovenci in čehi delali, kakot* s Slovanskimi Poljaki; pred 14 dnevi so namreč sklenoli 30.000 Poljakov s posestev in domov in iz dežele v tuje kraje silama iztirati, da jih popolnem izpodrinejo in Nernee tam naselijo. Naposled ni dvomiti, da bi lutrovski Prajz preganjanje katoličanov raztegnol tudi na naše kraje, biž ko bi jih v svoje krempljo dobil. To utegne tudi uzrok biti, da so zlusti nomški naši škofje zaeeli v pastirskih listih verne opominjati, naj dobro volijo, namreč katoliške, verne, Avstriji vduno može. Jasno je tedaj, ko beli dan, da Slovenei ne moremo, ne smerao volili, kakor nam nemški liberalni zapeljivei iz me»t in trgov nasvelujejo. Mi nečerao nikoli pod Prajza, rai nečemo nikdar pod lntrovoe. Mi srao vselej bili in bodenio svojemu avstrijskemu cesarju zvesti Slovenei. Zito ne moremo voliti ne Schraidereija, ne Aussererja, ne Foieggerja. Vsi ti ;so nemški liberalei, katerih nam Slovcncem po sili štuli nemško-liberalni volilni odbor v Gradeu. Kdoi* hoee pod Prajza, naj gre na Piajzovsko. Mi ostanemo Avstrijanei. Toraj proč s kandidjftti, kakoršni so črno-rudeča-žolta trojica: Sehmideror, Ausserer, Foreggei*, Zivela mogočna samosvoja — nezavisna Avstrija. Str.