POGREŠALI
BOMO DOBREGA
ČLOVEKA
Mirko Jcrman 1912-1987
V mimi nedeljski večcr jc t vsa ostrino tasekala *at ~ v l.juMjaai je sklenil svojo ihtjcasko pot polkovaik v pokitja, fiarodm' herttj Mirko Jcrmaa. $e bežna Mirkova stika na TV ekranu io ostuli smo sami, pretresvni z ncpriiakmano vestjo, / mislimi polnimi spo-minov na našega Mirka. Nc vem, zakaj so mi takoj prišle na misel besede slavnega pisca: »Kotnu tronijo evonovi? Vsak človek je del čloteštva, zato ne vpraiuj koma zvoni, zvoai letti.' Da, ivoni meai. zvoni vscm nam, znaa-ceni, prijatcljcm, sodetavcem, vsem nam, ki smo spoštorali in inteli radi Mirka, saj je z itflm odiel tudi dvl nas samib.
Ostaja nam spomiit, spomin na klenega Slo-venca, pošlvnega mttža, ki jv v.ve iivljcnje ratna/ po napotUa našegg \elikvga ptsatetja: »Nc kat mora, kar more, (o mož sloriti je dolian.«
lo po lem seje hiirko vse življenje ravnal. Tako je bila njegova iivljenska pot «Vt'r tei-ka, potna dvta. odrckanja ht fudi trpljenja, pa tudi uipeina* dctu\na in h-pa. le/An i.ivljenje v rani mtadosti, r dmiini 10 otrok, r Smard • pri kamnikuje pričelo itblikovati njegov zna-Caj. Vujvncc, vkljuevn i dvlmsko prosvetno dtvštvo •Sroboda*. se je že semanjai tudi s poliličnim gibanjem. Kmalu je pvstal cdva aktitnejiih članor v Drmtvu prijtHeljer Sov-jetsketvc/e. Vojnidogodkileta 1941 gadole-fijo kut samostojnega obrinika, s politično obliktnanim stališčem predanega domoljuba in borea ta praticc delovnib Ijudi. Tako nc prescncča, ampak potrjuje njegoro potitično tismerjcnosl in odločnnst dejsl*o, da se je poihu komunističoe partije za obotoieno vstajo lakoj odvzal in med pnimi vstopil v NOV na kamniško-domialskem obtnočju 27. jutiija 1941.
Tako seje mčela njcgova pol, pol oborože-tiegn borca za s*obodo svoje dvmorioe, za rvroluvionarno prcobrazbo naše družbe. Av-gusta 1941 ga sprejme KP v svvjc v/ste. sajga pozaa kut odločnega revolacionarja, počteac-ga, skromnega iji hrabrega borca.
V nanydnoosY<tbodilnvm boja ga aajdemo oa najrazliinejših dolionstih, vedno pa tam, kjerje bilo potrehno oprariti najleije naloge, kjer se jv zabieval* odločnosi in sposobmmt parti/Mnskega bojevanja, kjerje bila polrebna oscbna hrabrost m re*olueionama fvrstina. Mitraljeiec, komandir /.? partizanov, 4ibveš~ (tvalec, namestnik intendaota Gubčeve briga-de - na leb mestih ga vidinoo vse do marca 1943, ko je kotprostovoljec odiel/ Duianom Kvedrom na Štajersko, kjer je bil nuvoj na-rodnoosvobodilnega gibanja  v zastoju.  Po-stavljen je bil /a komandirja samontojne te-rentke čtle kamniškega bataljona. Po ustanv-vifvi   VJ. .SNOIH Slavka šlaiuln okiobra 1943 jv postal najprej kumandir čele, nato pa kotnandant bataljona le brigade. Potem koje oprarljui dntžnosti opcratitncga oficirjaia na-četuika štaba. je bil avgusta 1944 postarljcn za komandanta VI. SNOUB Slavka Šlandra. Posebno seje *tdliko*al, koje * avgustu 1944 kot naeelnik itaba brigade sodeloral v vodst*it napada na utrjeno sGiražnikovo postojanko v Ljoboem. Ncposrtdao je vodil napad svojih borcev na sovražoikoro kolono, karje veliko prispevato k pnpolnemu uničenju te postojan-ke. Ko so bili z razvojem razmer nb blizajo-čem se koncu *ojne potrebni uspešni organi-zatorji zaledja, jc bil Mirko marca 1945 po-sfav/jen ia nače/nifca šfaba bme gfavne^a šta-ba NOV Shtenije v Dalmaciji. V /stkijučnih opencijab la osroboditcv našc domovine je bil Mirko Jcrman na odgovorncm meslu na-felnika operativnega odseka komaadc mesta Trtt.
V krajih Doleajske in štajerske, v eoolah NOV in oa lerenu. kjerkolije Mtrko v teb, za marod Siovenije tako teikib časib deloval, so
ga Ijudje cenili kol izrednega tovariša tn ko-munisla. Skrb za človeka — borca muje bila vedno pr*a, stik s fcrcnom pn lakšen, da so Ijudje tcdno čutili, da gre za njihovo, nantdao vojsko. Povezanmi s kraji in Ijudmi, kjerje io s kaferimijc skapaj parti/am/, je obranjal ti*o iu tvorno.
Zmaga oad okupatorjeta pa za Mirka Jer-tnaaa ni pomenila odmnra, ampak le noro deto, nove doiinosti, novo odgovomost. Pri-dobitve NOV jc bilo potrebno bnniti pred vsemi sovrainiki. To pa je pomenilo nsvojiti Se večznanja, dabiodgovnmcdnlžnmtilabko uspešno opravljal. Dolžnost komandaala tan-kovske brigade IV. armade JLA ga je pnpc tjala v Sovjetsko ztezo. kjerjc v vojakki šoli uspesno konČal višji oficirski lankovski tetaj. Po trnitvi v dotnorino je končal tudi višjo vojno akademijo in lako kol prvkaljen parti-zanskikomandant, stroktntto visoko usposob-tjen, septembra 1955 pretzcl dolinost načvlni-ka oklvpnib eoot VII. vojaškcga obmoeja v Sarajevu. Sroje dcimanje * JLA jc koniai lcla 1965 v činu polko%aika oklepnib enot.
Prehojeaa Je bBm težka pot. Na ajej n? miinjkalo težav. a oheležena je hila z vrsto uspvhov. O njib pričajo ifc^Una prUnnnja ia itdlikovanja SFKJ, ki jih je Mirko prejel — red za bnibrost, red partizanske ztezde s pu-škami, red raslug za narod s srebnto zvezdo, red bratsha in cnotnostt $ srvbrnint vencem, red dela z zlatim vvnvvm. red dela z rdečo zastaro in rcd zaslug ta nannf z rJato itezdo, Mirko jc bil nosilec Pariuanske •tpomenke 1941, red mrodnega hcroja pa jc zaradi iz-jemne hrabrosti *¦ NOB /n revoluriji prcjel leta 1953.
Upokojilev la akthnega dniibenopotilčne' ga detavea nipomcnUa oddiba. Obratno, več prostcga časa za delotanje v domačib krajih r l.jubljaoi. Domžalab in Kamniku. In tako ga najdemo zoova na najrazličnejših druzbenitt dolinostih, kot člana sveta republike, pnslan-ca skupščine SH Slovenije, tfana mcslnega odbont ZZB NOV Ljubljane. člana RO ZZB NOV Slovenije. V organizaciji ubčine Beži-gradje aktivno delovaj vse od hta 1969. kof član odbora in predsedstva. kot vodja vrste odgovnmib komisij, podpredsedntk in vrsto lcl predsednik obeinskega odbora ZZB iti končao kot časlni prcdsednik občinskega od-bora ZZB NO V. Prectrj svojega časaje posve-til športnemu udejstvovanju mladine in njeoi izvenannadni vzgoji, Vidno jc njcgava deto pri prenašanju Iradicij !SQB na mlajšo genera-djo, na področje priprav za splošni Ijadskj odpor ia dnižbeno samozaiato.
Občinski komile ZKS Ljubljaaa Bežigrad in ajihovo predsedstvo sta v Mirku Jermana imcla ttornegB sodclavca z bogatinu življenj-skimi izkušnjami, vedno pripravljeoega na so-delovanje. Ob vsakem probletnu ali teiavi, s katero stno se sretavali, je njegova beseda, predlog aJi pobada, kazaJa praro Mner nure-šeranja. Ne z besedami, ampak z dejanji, s svojitn osebnitn zgledom nam je Mirko pred-stavljal tik rerolucionorja in komunista, skromnega, poštenega in pravičnega čioveka-Že njcgova pristojnost nas je vzpodbujala k bolj prizadevneiau io odgovontemu rfe/n, saj sibo si v« želeli biti vsaj ntalo podobni svoje-ma vzorniku.
Tako moram reči: »Mirko, pogrešali te bo-tno«. Pogrešali bomo tvoje besede, fvoj lik med aami. Pogrešaft bomo fconnmisfa, rvvotu-cionarja, pogrešali bomo dobrega čfoveka. Oilal pa nani bo spomin aa vse tisto, kar smo prežheti skupaj, ostal nam bo spomin na Člo-veka, ki je Ijubil svojo domaeo zvmljo, svoje (judi v svobodni domovini ia kJje do srojega zadnjega dne slal v prvih vrstah naše revofuci-je. Oslal nam bo spomin na dobrega znanca, phjatelja. na našega Mirka.
MIHA KOSAK