18. štev.
V Ljubljani, v soboto 12. februarUa 1876.
Letnik IV.
IftMTttl M eprejeroajo is valji uiitopii» mt»
8 kr., t» m tlaka lkrai,
4 H II i, i» t II
•• h ii ii ® 4
Kri »K*kr»in«m Uekanji »e ceua pmneruo imaiijia.
Roko pili
•« no »tacajo, natfraukovaue pinna mi ■>• •prejema)»
NiroĆBtoio prejema npravnrttv..
ladreioieiracijai in ekepedirija i a 8uue<n urs a iu 16
Politicen list za slomsfci narod.

Po potti	ргеЦшал «elit:
/a vei.' .et.,	. . 10 ,fl. in«
*» pol l«ta	. , (i .. ■
»a '»»rt l«ta	. . 8 ,, V» „
V еОтииНгеси! «eq*:
/.a i-elo letu , . H (i. 40 »r • a pol !eu . 4 „ 'in „ te 'eirt leta . . 2 „ 10 „ V J.jubljaui Da <lum pu«ili»a velja 60 kr. \*t na .em.
VrednHNo je r* Bregu mloa
»•v. ISO.
Iihi|t p4>Uikraliietj-li-ii .eiimr v ''«vk . <-*'rta* >u «ohol».
Le prenaglo ne!
V zadnjem listu smo na prvem mestu govorili o tem, da sedanje ministerstvo avstrijsko umira, in — kar je naravno — pretresali, kaj bo potem, ko res umre, in kdo bo najbrže nastopil za njim. Držali smo se pri tern pre tresovanji tega ne tajimo — kolikor toliko česk b listov. Mi nismo ljudje taki, ki bi za vsakem molili, tudi se nikakor po vsem ne sklanjamo z „brati* Čehi, tedaj se tudi slepo ne ravnamo po njih. Vendar nas splošne nadloge in sile vežejo kolikor toliko k vzajemnemu postopanju zlasti tam, kjer vidimo, da ge naše želje popolnoma strinjajo z njihovimi in da, če se oni bližajo cilju, se bližamo mu tudi mi. Kar tedaj v taboru češkem v/.budi veselje, ti ga se moramo ali vsaj smemo veseliti tudi mi. In to je ravno propad sedanjega ministerstva avstrijskega, ki Cehom gotovo ni manj napoti ko nam. Mislimo, da sc v tem zlagamo z vsemi nekoliko dalje mislečimi Slovenci.
Ravno zato pa smo se čudili dvema dopisoma, ki ju je „SI. Narod" priobčil na prvi strani in ki najbrže sta mu došla iz Dunaja. Ta dopisa ne zanikata le novic čeških listov iz Dunaja, — marveč naravnost posuiebujeta se jim. Se vet! Skoro se zdi človeku, kakor da bi bral kak nemški list prejšnjih časov, ko je povsod naletel na „höhmische Dickschädel1-. Kar se tiče edino le Cehov, prepustimo odgovor na ona dopisa njim samim : mi se obrnemo le proti nekterim idejam v teh dopisih razvi tim, in sicer zlasti proti oniui zadnjega članka.
Dunajski dopisnik „Narodov" — imena dopisnika ne bomo zapisali, dasiravno izmed vrst gleda— obsodi pasivno politiko Cehov, ki ne pridejo oiti v državni, niti v deželni zbor češki, marveč puste, da se sklejia in določuje
o njih brez njih. S temi besedami je rečeno, da bi bolje bilo, ko bi prišli v državni zbor in tam spuščali svoje glasove z drugimi državnopravnimi uporniki vred zoper ustavo-
vereft.
Vprašanja, kteri upor je v-pešnejši: pasivni ali aktivni— tu ne bomo pretresali, ker to po naših mi dih odločujejo le okoliščine, razmere. Radi pa pripozuamo, da so imeli Čehi lepo priliko v.Mopiti v državni zbor, to je bilo za časa 1'otockija; ne da se tudi nikakor tajiti, da so tisti čas s svojo „trmo" (naj nam bo ta izraz dovoljeni) mnogo škodovali ne le «ebi, ampak tudi vsi opozicijski stranki; kajti če bi bili takrat prišli na Dunaj, bi bilo najbrže zdaj vse ali vsaj marsikaj drugače.
Vsakako napačna je misel, da bi Cehi, ako bi zdaj prišli na Dunaj, mogli popraviti nekdanji pregrešek. Dandanes so razmere vse druge, iu če bi <'ehi vstopili v dižavni zbor, bi s tem služili in vstregli le ustavovercem in sistemu. Reklo bi se vsaj nekoliko po pravici: Sedanja ustava jf vendar-lc dobra, ker so ж njeni moči celo trdovratni (Vhi uklonili.
Ha če tudi to vse rta strani pustimo, — kaj bi dosegli Cehi, če bi bili naDunaji? Kaj dosežejo ali imajo upanje doseči nafti poslanci v državnem zboru? Ali bi bilo le za dlako drugače, ako bi tudi naši poslanci — mesto na Duuaji — doma za pečjo sedeli? Kaj so dosegli naSi poslanci do zdaj, česa se imamo od njihovega prizadevanja v prihodnje nadjati? Ali ni škoda za ves njihov trud, za vse besede, ktere govore v tem zboru zamašenim ušesom in ljudem, ki za njihove besede nimajo dru-zega, ko posmehovanje? Ali ni bolje, ponosnega naroda, kakor smo mi Slovenci, bolj vredno, če ostanejo dotnti? Ali se ne bo potom po pravici mislilo, da zato nočejo poslanci
naši iti na Dunaj, ker jim tam zbrana družba oi pristojna kot zastopnikom ponosnega naroda?
„Stolz lieb' ich den Spanier" — bi bilo tu na mestu, kakor ne kmalo kje.
S tem pa nikakor ne rečemo, da naši poslanci ne delajo časti narodu — nasprotno. Glas njihov se razlega veličastno, govori kakor pr. Hermanu vi, Hohenwarte vi so krasni, polni resnic, kakorSnih bi sicer v dunajski zbornici ne bilo slišati. Ali pa kaj hasnejo? Malo več ko nič, ker done gluhim na ušesa, a ne samo to, marveč odgovarja jim posmehovanje. ali se govorniku celo prepove dalje govoriti, kar se je ravnokar Hermanu pripetilo, s kterim je predsednik malo bolje ravnal, kakor robat učitelj z učencem, ne da bi se bila zbornica ustavljala taki nespodobnosti nasproti poslancu, kterega pošlje več okrajev v zbor zastopat blagor ojihov.
Pri vsem tem potrpljenji, premagovanji samega sebe — kaj so dozdaj dosegli, kaj pridobili naši poslanci za tleželo, za volilce svoje? Nekoliko denarnih podpor, ki so kakor
jajce jujcu podobne drobtinicam, ktere se mečejo z gosposke mize beračem in — psom. Ali je pa spodobno, pristojno poslancem narodov in dežel, da hodijo po take drobtinice na Dunaj? To vprašanje stavimo vnovič po skušnjah več let zlasti onim, ki mislijo, da pasivni upor nič ue pomaga, ampak le škoduje, in tla jim bo odgovor na to tem lože, podamo jim v premislek Se sledeče:
Ali so Cehi, kar so sc odločili za pasivni upor, domii na slabšem? Ali so trpeli toliko nadlog, ktere je naklonil sedanji sistem Avstriji, kakor druge dežele? Je li narodna zavest trpela škodo? Ni marveč vtrdila se, ni narod zvezal se, da stoji zdaj kakor en sam mož ustavoverstvu nasproti? Ni marveč narodni
Za predpust.
(Konec.)
Po končanem zajutreku (ako je poroka pred poldnem) odpravijo se po nevesto. — Združba naznani prihod s strelom iz pištole. Tam se malo zamudijo, ker jc navada, da od hišnega gospodarja si vstop še le izprositi morajo. Vrata pri snehinem domu so namreč zaprta, da nikdo ue tnore noter. Ko od zunaj prišleci trkajo, slišijo iz prikleta pitanje: „Kdo je? kaj bi radi?" /unaj odgovarjajo: „Dobri prijatelji iščejo eno zgubljeno ovčico; zdi se nam, tla je v tem hramu. Odprite nam!" Kadar se jim odpre, idejo v hram in zajutrkajo (ako že niso pri ženihu) ali pa si vsaj malo jezike namočijo. Potem nevesta vzemi' slovnl od starišev, a združba jej odknže kola za njo | pripravljena ter oddrtlrajo ptav hitro proti certjvi. Ako vodi cesta -«kozi kako ves, koje se svat je ogniti lie morejo, pripeti sc gosto-krat, tla nagajivi fantje kakšno drevo čez cesto
položijo ter tako svate za nekaj časa zamudijo, ker si z odvaljevanjem bruna morajo sami prosti pot delati.
Ceni se sveto opravilo po navadi konča, odidejo gostje 1/. cerkvp, le poročenea Se malo tam ostaneta proseča Boga za pomoč.
Ako se neinajo tlaleč voziti, pomudijo se gostje nekaj časa po ^ostilnicah; če pa so tlaleč, odpruvijo se vča-d domu. — Včasih je gostija pri domu ženibovem, včasih pa pri nevestinem.
Domu se pripeljavši podastasc poročenea k hišnim dtirim, kjer ju kuharica počaka s kolačem kruha, kterega d:i nevesti, da ga prereže v znamenje, da ga ho morala pripravljati in se truditi za živež.
Ce se je mladenič priženil k hiši, poprosi on njene starih, bi !i <mel iti pod streho; če pa se jo deklica primožila, poprosi ona njegove. Se ve, da s» prošnja nikdar ne odbije.
Po tem opravilu gredo vsi <vatje v hišo, kjer se že jedilo in pijača pripravi}."», ter po-
sedajo za mize. Najimenitnejši kraj odmenjen je. kar se samo ob sebi razume, poročencema; potent sedi na enej strani svatevca in združba, na drugej spet svatevca in združba; za njimi starašina in drugi gostje. Pozavčina „gor nosita'' ali strežeta. Pomolivši začnejo tišiti prazne želodce ter sčasoma zabavljati o narodnih šegah in navadah, ki so pa različne po občinah,*) napivajo si zdravice. šalijo se in si kratek čas delajo.
/a kuharico in igrce pobirajo se darovi. Pobirač dobi v kuhinji ktihačo prelomljeno na dva dela ter s spleteno slamo skupaj zvezano, prosi za peneze, da bo kuharici mogoče kupiti si novo Isto tako prosi za igre kazajoč „fa-I iček" (košček) trobente.
Oostovanje traja včasih po 4—5 dni.
Plesišče preskrbijo si pri občanu, ktrri im,t veliko izbo. Starejši ljudje ostanejo za mizami pogovarjajoči in šaleči se pri dobrej
*) Te Si^e xlanti «ledivo dni veliko vlogo igrajo.
živelj okrepčal se, a nasprotatvo zgubilo mujo moč iu jo zgublja še vkljub silni pomoči prihajajoči od ustavoverske stranke"'
Ugovarjal nam bo kdo rckoć, da so na čeekem druge razmere, narod že bolj vtrjen v boji z nasprotnikom in tudi močnejši od našega.
Dobro! Ali po čem je to postal ." Ni ravno opozicija ga vtrdila. kakor vtrde viharji hrast?
Zato le prenaglo ne sodimo Čehov, ne obsodimo jih, če na Dunaji ne iščejo pomoči. Morda bi bilo bolje, ako bi jih mi rejše po-Rnemali. kajti dokler je ta sistem, ua Dunaju tudi mi ne bomo nič dobili, nič dosegli. Kedar bo pa za vse skup pravi čas, takrat bodo gotovo tudi Čehi prišli na Dunaj, tega se nad jamo.
Zedmjeiiii Italija.
Zanikarne so dobrote, ki jih \ziva Italija, kar je zedinjena po sili z velikim mestom Rimom, proti kaznim in zlobam, ktcrc jo vseskozi zadevaje ter hudo stiskajo. Po osodi, ktero ima glavno mesto, sc mnogotero po-jasnujejo razmere, ki vladajo po vsi državi. To na tanko kaže izvirno pismo, ktero jc po prijateljski naklombi došlo ,,Slovencu" iz Rima pisano 4. februarija, in se glasi takole:
Za Viktor Lmanuela se živ človek ne zmeni, kakor tudi ne za Humberta princa. Oba .sem videl se vozariti po Rimu, pa nobeden se kralju ni odkril, samo vradniki in vojaki ga «alutirajo. Ni sc čuditi, da mu Rim smrdi, da v mestu ne prenočuje rad, ter beži iz njega. Vidi se. da ga uekaj peče in pekli. Tudi Kvirinala s prva ni hotel vzeti papežu, poskušal je poprej kako palačo za denar kupiti, ali nikdo rimskih veljakov mu je ni hotel prodati. Vprašal je kneza Torlonija, ali mu da svojo palačo. Ta odgovori: Na prodaj ni nobenemu na svetu! (To pa vem, da Piju bi jo podaril; tako ga ljubi knez.) Ako pa želi kralj v moji palači stanovati, mi bo velika čast, in milijon lir rad potrošim za poprave in kinčarije, toda sprejel in častil ga bom kakor kralja sardinskega, ne kakor italijanskega, še manj kot rimskega, ker rimski naš kralj je papež. Tak odgovor, se ve da, osupne še tako mogočno in veljavno osebo. Drug knez, menda Barberini, mu je dal odgovor, da za-se potrebuje svojo palačo, ter jc ne prodaja. Po tacih skušnjah ni hotel več iskati, palača pa je morala biti, in vzela je vlada papežu, ki vse voljno trpi, zares lepo in veliko palačo na Kvirinalu, kjer pa so samo glavni papežev grb odbili ter sardinski križ nabili, vsi drugi stranski papeževi grbi so še na svojih
mestih. Princ Humbert t ljubeznjivo svojo Meto biva vedoo v Rimu, zopet se ne meni nikdo za nju. Govori pa se o goreči njuni ljubezni, kako se časih božkata, da še dalj časa »lavi znaki po obrazu pričajo hudo vreme!
Društvo za zidanje novih hiš in poslopij ne more ne razprodati ne v najem dati, in je žc menda na kantu; veče gostilnice vse falirajo; srenja (komuna) mestna se komaj še brani, da ne okliče bankrota zarad Rtrašnih dolgov (tere je napravila zato, da nareja nove ulice in ceste po mestu. Meslnjanoui kar veduo liše prodajajo, pa največ liberalnim, ki so mislili, kako veselo, dobro in brrzskrbno bodo živeli pod zastavo italijansko, zdaj pa so sc tako goljufali, ter prsksjo žolč čez Italijane. Pa zakaj gre vse tako pod zlo v Rimu V Zato ker je papež zaprt. Rim je živil samo papež; Rim ni za trgovino ne za tabrikarijo, Rim je za papeža, papeži so ga zdrževali menda kar po končanju rimskega cesarstva. Dokler so >apeži v Rimu bili, je mesto močno in dobro Htulo, ko so pa odšli v Aviguoo, Rim je opešal, da so bile ulice, da, golaistinal celo cerkev sv. Petra s travo od znotraj zaraščena. Ko »o se vrnili papeži v staro mesto, je zopet oživelo ter se omladilo. Rim živi samo nri tujccv, ki hodijo na cerkvene papeževe slovesnosti. Tako jc bilo o zadnjem ccrkvenem zboru po storjenem računu samo tujcev čez 70.000, med njimi največ Angležev, v Rimu; ti so pač zapustili lep denar. Zdaj papež ne obhaja nobene slovesnosti, tudi druge ccrkvc ne — zato pa ni nobenega tujca, zlasti bogatih radodarnih Angležev nc, kak Bismarkovski Nemec jo primaha — pa gostilničarji še teh ne žel»?, ker nimajo cvenka. Zato je vse prazno brr/. zaslužka, vse falira, celo slovesni rimski karneval se punta in kremži.
To bi se vsakemu nemogoče zdelo, ker bi se moglo misliti, da zdaj v obširni prostosti mora karneval vrhunec slave doseči. Pa ni tako. Rimski veljaci so vsi papeževi, ti se nič ne menijo za italijansko brklarijo, toraj se je ogibajo, za karneval se ne zmenijo, ko so poprej sami na svoje stroške karneval neznano slovesno napravljali in vse mesto z dobrotami obsipali, mora zdaj srenja vsako leto mnogo m mnogo tisoč frankov za to dajati, pa je karneval vendar le karikatura na poprejšnjega. Z ravno tega je še italijanska vlada nekaj hotela nos vtikati ter zapovedovati — iu karneval je čisto opešal. Italijani (najbolj rudeči že) spoznavajo, da Rimu zamore samo papež pomagati, ter po svojih časnikih že želje kažejo, naj bi vendar sv. Oče začeli zopet slovesnosti
kapljici; kar pa je uemirnišega, hiti za igrci, da se malo nadrčć. Dvanajsta ura ponoči jih navadno že vabi k počitku.
Drugo jutro, brž ko den napoči, zberejo se veseli in šegavi ljudje, nakradejo po vesi vsakojačkih reči. Kar kje najdejo, vse znosijo skupaj v kako klet in zaklenejo. Kadar pa ljudje povstajajo, napravijo na primernem kraju dražbo ter po celc ure one nakradene reči licitirajo. Razume se, da drugemu ne prodajajo, kakor lastnikom dotičnih stvari; zato pa tudi čakajo prodajalci na peneze, dokler zadnji iz Gradca ne prikobaca.
Ko licitacija mine, zbere se spet več svatov, pa gredo od hiše do hiše po tako imenovanih .jiitršnicah", vganjajoči vsakojačke burke in norije. Nekteri so oblečeni v šeme ter kratkočasijo tijam dojužin (3,— 4. ure) popoldne.
Prav zanimive so burke oauivajočc se ua občinske grbove. Vsaka vas ima namreč svoj grb. To je, kolikor je meni znano, brž samo po ljutomerskem okraju. Tako jc n. pr. v Lju-
tomeru medved, v Cezanjevcih bizovina, v Vo-gričovcih meStrija, v Gajšovcih vrag na lancu, v Rerkovcih kruh v knnjeru (torbi), v Pristavi mak, v Stročjivesi med, na Cvenu rak. v Ba-bincih ruša*), v NorSencib rotaž, v Saliocih črešnje, na Krapju toplice iu krap, i. t. n. — Čem več vesi je na gostiji zastopano, tem več zabavljic vidiš. Tukaj naj omenim samo vogri-čovsko meštrijo.
Pri gostijah in sličnih veselih priložnostih, kakor zlasti tudi na pustni torek hoče vsak Vogričovčan biti kakšni mefiter. Eden je n. pr. klobučar, drugi lončar, tretji metljar, . . . ,,žlajfar", kolar, „šoštar", brodar itd. Vsaki izpostavi svoje blago; naredijo celi sejem. — „Žlajfar" n. pr. postavi v potok toljige, tako da kolo kviško stoji ter ga vrti in goni okoli, in prav hitro kake stare potrte in ščrbljave srpe, srpače brusi. Zraven sebe ima kako staro mctljo, ktero prav pridno v potoku namače in kolesc« maže. potem pa brusi. — Brodar n. pr.
*) O tem poicbič!
v Šentpetru obhajati, ter zopet tudi druge cerkve po poprejšnji navadi opravljati cerkvene svoje praznike itd. —
Tudi vlada jc prestala letos s svojimi ukazi /urad karnevala, ter želi, naj se obhaja čisto po željah Rimljanov po stari prejšnji navadi.
Italijanov m: menda niso še naveličali teatri, razuzdana presa pa uekteri krčmarji, kterim kaka božja zapoved preveč do živega hodi. Vse drugo jih jc sito do grla, priča je kraljeva družina, ki hodi po Rimu, pa ne ve kje in kam. Skloštri posnema italijanska vlada to, kar je storila avstrijska pred П0 leti — samo avstrijska je takrat škofe naše navezala z zlatimi iu srebernimi verižicami in je zato njena zmaga precej dolgo trpela; italijanska pa ravno tč od sebe odganja, ker jih nc spoznava vradno za škofe, pa jim ravno posebnih zaprek tudi ne slavi v spolnovanji njihovih dolžnost, in torej ho ti škofje prosti — in taka prostost je zlata vredna današnje dni.
Muihi so zapustiti morali svoje samostane, vlada si jc iz njih napravila očitnih vladnih hiš, mnihom je dala tualko penzijo, pa samo tistim, ki so se hoteli preobleči v talar, kutc pa nc trpe framasoni; celo skup smejo stanovati v kaki privatni hiši — samo od Jezuitov ne smejo čez trije skup biti — eto ti so pravi junaci; drugi so že, ali Jezuiti — ti so nasprotniki framasonom gotovo največi. Vendar dozdaj še uče filozofijo in teologijo v Collcgio Gcr-manico, tudi O. Secchi, slavni astronom, se sme po stari prejšnji navadi na svojem mestu z astronomijo ukvarjati.	(Konec prili.)
Politični pregled.
V Ljubljeni, 11. februarij*.
Avstrijske detel«.
O iniiiiNf п*нк1 kri/.i ustavoverni listi še vedno molče; pa ,,Boh.'' jc imela neki telegram iz Dunaja, da so udje levega kluba s 3fi proti '.'6 glasovi sklenili ne se spustiti v posebno obravnavo nove davkarske postave, dasi je prvosednik rekel, da to utegne dati povod ministerski krizi. „N. tr. Pr." pa meni, da naj bi vlada v tem oziru odjenjula, ker so tudi vstavo vere i odjenjali pri kupčijski pogodbi z Romunsko, dasi ima za jude (I) avstrijske jako neugodne določbe. Judovski listi res mislijo, da ima vlada avstrijska braniti samo jude!
V nanje dišave.
O jiij(ONl«vi«iiMkllt zadevah poroča „Glas Črnogorcu", da tuiška vlada je knezu
se vozi v kakem koritu po vodi; če koga k sebi dobi, gotovo ga zvrne in namoči. — Drugi mestri so tudi prav pridni pri svojih ropotijah, kakor pač najbolje morejo in znajo. Tako smehu nije kraja ni konca.
Okoli 3. ali 4. ure posedajo še le spet dobro po svatovaki opravljeni za mize in začnejo — obedovati, a hitro za obedom se vrsti večerja, tako da se prav za prav oboje ob enem vrši iu konča kakor včeraj.
Zadnje jutro pa že vsak pobit in klavern vstane; vsega se je naveličal, začne se zopet vračiti s svojim vsakdenjim poslom in navadnim živežem. Le kaka ženica še gre iskat ostankov, pak da si prinese domu svoje kuhinjske reči i — sklede, nože itd.
Novi mož in žena začneta po svojej moči ' in znanju gospodariti. Ako sta pridna, ju во-I sedje radi imajo iu jima v potrebah pomagajo I V Babiocih, 1876.
Josip Karba, kmcUki mladenič.