LOVENSK GOSPODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32-—, polletno Din 16"—, četrtletno Din 9'—, inozemstvo Din 64'—. Poštno-čekovni račun štev. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: Cela straa Din 2000—, pol strani Din 1000—, četrt strani Din 500'—, '/s strani Din 250—, 'In strani Din 125'—« Mali oglasi vsaka beseda Din 1—« Vaane ugotovitve. Pretekli teden se je vršil pretres bano-vinskega proračuna 1937/38 za dravsko banovino na seji banskega sveta v Ljubljani. Obenem se je pretekli teden začela razprava o državnem proračunu za leto 1937/38 v narodni skupščini v Belgradu. Na obeh mestih se je slišala uradna ugotovitev o letini, ki je bila v preteklem letu, in o splošnem gospodarskem stanju. Finančni minister dr. Dušan Letica je v svojem govoru, s katerim je otvoril razpravo o novem državnem proračunu v narodni skupščini, mogel ugotoviti, da je dala lanska letina v državi sijajne rezultate. Žetev je bila obilna in glede vnov-Čenja so bile razmere ugodne, vsled česar je imel kmet stvarno korist. Posredovanje Prizada (privilegirane družbe za izvoz) se je pokazalo za blagodejno; družba je raztegnila svoj delokrog tudi na trg oljnate repice in suhih češpelj ter je tudi na tem polju dosegla dobre uspehe. O izboljšanju razmer v gospodarstvu priča ustanovitev novih trgovskih, obrtnih, industrijskih in drugih podjetij; naraščajo hranilne vloge; kapital se ojunačen zopet vrača v gospodarstvo. Obseg naše zunanje trgovine je v letu 1936. znašal 8,452.1 ali za 723 milijonov več ko leta 1935., izvoz je bil leta 1936. večji s 345.8 milijoni Din, uvoz pa za 377.2 mili j. Din; končni rezultat koncem leta 1936. je za 299.1 milijon Din viška pri izvozu nad uvozom. Predvsem se je povečal izvoz živine in živinorejskih proizvodov, prav tako tudi sadja in zelenjave. Bili bi zadovoljni, ako bi mogli ugotovitev o izboljšanju gospodarskega stanja v preteklem letu raztegniti tudi na Slovenijo. Žalibog pa tega ne moremo storiti. Ban dravske banovine g. dr. Natlačen je v svojem govoru ob otvoritvi zasedanja banskega sveta v Ljubljani ugotovil za Slovenijo čisto druge rezultate. L. 1936. je bilo za našega kmeta prav posebno težko. Vremenske neprilike so vzele našemu kmetu velik del pridelka. Vrednost izpadka pridelka žita leta 1936. v primeri s 1935 znaša po uradnih cenitvah 160.13 milij. Din. Vrednost izpadka pri vinski letini je ceniti na 128.5 milij. Din. Najhujše pa je bilo prizadeto sadjarstvo, saj so jabolka dala lani komaj 17% pridelka iz leta 1935. Izpadek pri sadju znaša 121 milij. Din. Dohodek našega gozdnega gospodarstva se je zmanjšal od 1935 na 1936 za 87 milij. Din. Izboljšanje je zabeležiti le v živinoreji zaradi višjih cen, kjer so se dohodki povišali za 46.5 milij. Din, ter pri hmelju za 7 milij. Din. Ko zabeležujemo te uradne ugotovitve, moramo hkrati tudi poudariti, da država prevalja na ramena dravske banovine iz- datke, ki prav za prav po notranjem državnem ustrojstvu pripadajo državi in ki jih v drugih pokrajinah država tudi dejansko nosi. To velja, da navedemo samo en primer, glede na ceste. V naši banovini je samo 615 km državnih cest, 4119 km banovinskih in 18.527 km občinskih cest. Zato odpade več kot 32% celotnega ba-novinskega proračuna na tehnični oddelek, toda to so le sredstva za vzdrževanje obstoječih zgradb. Nova dela in investicije se vrše v glavnem iz sredstev ba-novinskega sklada za javna dela, deloma pa iz bednostnega fonda. Banska uprava je sestavila širok program cestnih del, ki zahteva 440 milijonov Din, pa tudi ožji program, ki zahteva 227 milijonov Din. Če si predočimo, da znašajo letni prispevki za investicije komaj 15 milijonov Din, se šele vidijo težkoče za izvedbo programa. Ta primer, ki smo ga navedli — navedli bi lahko še. tudi druge, kakor n. pr. o šolstvu, o bolnišnicah itd. — dokazuje, da je sedanje ustrojstvo banovin potrebno preosnove, ker ni v nobenem skladu z idejo samouprave, pa tudi ne z zahtevami ljudstva in potrebami časa. To velja zlasti o finančnih virih banovin. Od samih doklad in taks banovine ne morejo gospodarsko živeti, zlasti ne ob slabih letinah, kakor je bila lani, kjer je utrpelo po uradnih podatkih samo gospodarstvo slovenskega kmeta okoli pol milijarde Din izpadka. Država ne sme zajeti vseh davčnih virov in zasesti vse vrste davkov, marveč mora nekatere davke prepustiti večjim samoupravnim edinicam (banovinam). Dokler se ne bo to zgodilo, bodo te edinice gospodarsko in finančno visele v zraku. držav V NAŠI DRŽAVI. Podrobna razprava o državnem proračunu v skupščini. Po razgrnitvi državnega proračuna s posebnim nagovorom finančnega ministra se vrši v narodni skup ščini podrobna razprava, h kateri se je javilo krog 90 govornikov. Kreditne zadruge bodo izvzete od določb uredbe o likvidaciji kmečkih dolgo? Belgrajska »Politika« poroča, da bo vlada s posebnim dodatkom k finančnemu zakonu izvzela kreditne zadruge od določb uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Uredba o razdolžitvi kmetov je spravila kreditne zadruge v popolen zastoj. Kmečki dolgovi so bili pri naših posojilnicah po večini izpod 25.000 Din. Kreditne zadruge so zgubile po novi uredbi polovico, oziroma četrtino, če se upošteva državni del odplačila. Poleg tega so zgubile kreditne zadruge vse svoje dolžnike, katere so morale izročiti Privilegirani agrarni banki. Izid občinskih volitev v dveh slovenskih občinah. Zadnjo nedeljo so se vršile občinske volitve v Dobovi pri Brežicah. JRZ je dobila 15 mandatov, združena opo zicija 3. V Kapelah pri Brežicah je dobila JRZ dva odbornika, združena opozicija pa 16. Avguštin Košutič predsednik hrvatske »Seljačke sloge«. Zadnjo nedeljo se je vršil v Zagrebu občni zbor »Seljačke sloge«, govoril dr. V. Maček ter je izjavil, da ne sameznih krajev Hrvatske. Na zboru je katerega 30 se udeležili odposlanci iz pomore sprejeti predsedniškega mesta radi prezaposlenosti in naj izvolijo na to me- sto inženerja Avguština Košutiča, kar se je tudi zgodilo! V DRUGIH DRŽAVAH. Zaključek posvetovanj Balkanske zvezo. Zadnjič smo poročali, da je pričela v grški prestolici v Atenah konferenca zunanjih ministrov Balkanske zveze, h kateri pripadajo: Jugoslavija, Grška, Romunija in Turčija. Konferenca je bila zaključena 17. februarja in so se ta dan zunanji ministri omenjenih držav odpeljali. Za bivanja v Atenah je bil naš šef vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič sprejet od grškega kralja. Tokratni sestanek v Atenah je dokazal zunanjemu svetu, da je vez mod državami Balkanske zveze trdna in da je niso mogle omajati zahrbtnosti, katere so bile pred nedavnim vržene v javnost z namenom, kakor da bi bila pogodba večnega miru med Bolgarijo in Jugoslavijo naperjena proti Grčiji in Romuniji. T A? n je spremil dr. Stojadinoviča romunski zunanji minister Antonescu, ki se je pred po-vratom v Bukarešto pomudil en dan v Belgradu. Avstrijski kancler dr. Schuschnigg se odpravlja v Rim. Sredi marca bo posetil avstrijski kancler Schuschnigg v spremstvu zunanjega ministra dr. Sch udta Mussolin:ja v Rimu. Avstrijski finančni minister se je odpeljal 16. februarja v Rim, kjer se je posvetoval glede vprašanj, ki se nanašajo na novo avstrijsko posojilo. Nemški zunanji minister na Dunaju. Nemški zunanji minister Neurath se je pripeljal 21. t. m. na Dunaj. Časopisj« razglaša, da bo ob priliki tega obiska rešeno vprašanje vrnitve Otona Habsbur-žana na avstrijski prestol, za kar se poleg Avstrije zavzema Italija in tudi Anglija in Francija nista več proti. Nova trgovska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Italijanski gospodarski krogi sporočajo, da bodo pričela v začetku meseca marca t. 1. nova trgovska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo, ker poteče pro-vizorij ali začasna pogodba od konca septembra 1936 dne 31. III. t. 1. Pri teh pogajanjih bo šlo za pravo in končnoveljav-no trgovsko pogodbo. V italijanskih gospodarskih krogih je izražena želja po popolni obnovi trgovskih odnosa je v med Italijo in Jugoslavijo ter po čim večji izmenjavi blaga med obema državama. Sestanek velikega fašističnega sveta v Rimu. Veliki fašistični svet se bo sestal v Rimu 1. III. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo ob tej priliki poročal o mednarodnem položaju, glavni tajnik fašistične stranke o strankinem delovanju in o gibanju organizacij, ki so priključene tej stranki; finančni minister bo razgrnil pred zbranimi člani poročilo o gospodarski moči Italije. Važno je tudi to, da se bo fašistični svet bavil z italijanskim vojaškim vprašanjem. Švica proti komunizmu. Vlada ženevskega kantona ali pokrajine, kateri so se priključili že razni drugi švicarski kantoni, bo predložila osrednji vladi zakonski načrt, po katerem bo komunistična stranka na ozemlju Švice prepovedana in bo njene podtalno rovarenje strogo kaznivo. Pruski ministrski predsednik Goring nz Poljskem. Pruski ministrski predsednik general-oberst Goring je sledil povabilu predsednika poljske republike na lov. Goring je imel v Varšavi važne politične razgovore s poljskim ministrskim predsednikom generalom Sladkovskem, z maršalom Rydz-Smiglyjem in s predsednikom države v Bialovicah. Goringov obisk v Varšavi je bil namenjen pobotanju med Nemčijo in Poljsko zaradi svobodnega mesta Gdansk, nad katerim ima od prevrata Zveza narodov pokroviteljstvo in bi ga radi hitlerjanci priključili Nemčiji. Novi predsednik Finske — vodja kmečke stranke. Finci so volili zadnje dni novega državnega predsednika. Izvoljen je bil dosedanji ministrski predsednik Kal-lio, ki je vodja finske kmečke stranke, gospodarski organizator in hud nasprotnik komunizma. Novi državni predstavnik bo zastopal načelo čiste samostojne finske politike brez naslanjanja na Nemčijo, kar je delal dosedajni predsednik. Španci bodo morali od sedaj zanaprej sami zaključiti državljansko vojno. Londonskemu odboru za nevmešavanje v špansko vojno je uspelo, da je pridobil velesile: Anglijo, Francijo, Italijo in Nemčijo za to, da ne bodo podpirale ne na eno in ne na drugo stran španske državljanske vojne. Francija je ze zaprla mejo na suhem in ne sme v Španijo nobeden francoski prostovoljec in tudi ne živež in razni '""'"i Tv^+erriBl. Vse omenjene velesile bodo s svojimi ladjami strogo pazile nato, da bo vsak dovoz v Španijo izključen po Igorju. Ua te zveze nevmešavanja je izključena Rusija, ker se druge velesile na njo ne morejo zanesti, da bi vršila nadzorstvo nepristransko. Če se bodo velesile strogo držale dogovora nevmešavanja, bo španskega klanja hitro konec in bodo tam kaj kmalu pomedli z najhujšo šibo sedaj-nega časa s — komunzmom. Angleška dirka v oboroževanju. Angleška vlada zahteva od parlamenta 400 mi- PAPIR SE JE PODRAŽIL! Papir, na katerem tiskamo »Slovenskega Gospodarja«, se je podražil že za 40%. Mi smo zelo vabili in prosili, da bi naši naročniki čim prej plačali naročnino. Vedeli smo, kaj se bliža. Mi nismo še zvišali naročnine, toda ne vemo, kaj nam prinese ^dočnost. Zato vsem tistim, ki še odlašajo s plačilom naročnine, sporočamo, da naj svojo naročnino nakažejo čimprej, če hočejo dobivati še nadalje list. lijonov funtov šterlingov za oborožitev (10 milijard Din). Ta svota bo v prihodnjih letih narasla na 1500 milijonov funtov. Angležem gre za ukrepitev na morju, za motorizacijo armade na kopnem, za municijske rezerve, za nove vojašnice in za 10.000 novih letal. Vlada je dobila v parlamentu odobrenje za prvo svoto 400 milijonov. Iz sovjetske Rusije. Stalin in njegovi po-nagači nadaljujejo z aretacijami Trocki-:evih pristašev. Pozornost celega sveta je /zbudilo dejstvo, da so zaprli bivšega še- Banski svet dravske banovine je na svojem zasedanju od 15. do 20. februarja v Ljubljani razpravljal o banovinskem proračunu za leto 1937/38, ki znaša Din 119,990.000 izdatkov. Je za 22,406.976 Din večji kot sedaj veljajoči, torej za 23%. Največje povečanje v proračunu, in sicer za 16,300.000 Din je nasledek § 41 finančnega zakona za leto 1936 37, odnosno uredbe ministrstva prosvete o vzdrževanju narodnih šol. V smislu te uredbe mora banovina počenši s 1. aprilom 1937 prevzeti v svoj proračun večji del onih stroškov, ki so jih doslej krili krajevni šolski odbori, odnosno občine. Tako bo morala odslej banovina skrbeti za popravilo šolskih poslopij, plačevati najemnino za najeta šolska poslopja, kurjavo in razsvetljavo za šolske prostore, nabavljati potrebno šolsko opremo in učila, pisarniške potrebščine, liste in knjige za knjižnico, šolske potrebščine za siromašne učence, plačevati stanarino in kurjavo učiteljem ter katehetom nagrade itd. Na ta način bodo občine v svojih proračunih znatno razbremenjene, banovin-ski proračun pa je nanovo obremenjen z zneskom, ki odgovarja skupni razbremenitvi vseh podeželskih občin. Na podlagi proračunov krajevnih šolskih odborov, kakor so bili za tekoče leto odobreni, se je ugotovilo, da nam je za kritje izdatkov za ljudske šole, ki so nam z že omenjeno ministrsko uredbo naloženi, treba dinarjev 16,300.000. Ta novi izdatek v proračunu se bo pokril s posebno doklado na vse direktne davke, pri čemer so seveda izvzete avtonomne mestne občine, ki bodo še nadalje morale same skrbeti za svoje ljudske šole. Da dosežemo kritje izdatka 16 milij. Din, je morala banovina naložiti na neposredne davke doklado v višini 35%. Ta doklada pomen ja vsekakor ob- fa ruske tajne policije ali čeke žida Jagodo, ki ima na tisoče in tisoče nedolžnih žrtev na vesti. Hud udarec za sedajai ruski režim je polom kolhozov ali državnega načina obdelovanja ogromnih ruskih posestev, ki so bila odvzeta plemenitašem, večjim posestnikom in z malimi kmetijami vred podržavljena. O boljševiškem gospodarskem sistemu v Ukrajini je znano, da ima letos tamkaj 71% kolhoziranih posestev velikanski primanjkljaj. Nad 3000 kolhoznih veleposestev pa je že tako zavoženih, da jih mora zalagati država z velikimi posojili. Napad na abesinskega podkralja v Addis-Abebi. Dne 19. t. m. so v abesinski prestolici v Addis-Abebi proslavljali rojstvo prvega sina italijanskega prestolonaslednika. Ob tej priliki je delil abesinski podkralj in maršal Graziani med siromake v Addis-Abebi razna darila in pred vsem živila. To priložnost so porabili zarotniki in so vrgli proti podkralju, ki je razdeljeval farila, več rečnih bomb. Od eksplozije je bil : --'en Graziani, general Liotta, patrijarh Ciril ter več oficirjev in vojakov. Ranjence so prepeljali v bolnico in so jih po potrebi takoj operirali. Napadalci so v hudi gneči in občni zmedi lobegnili. Atentat je vzbudil hudo ogorčenje v Abesiniji, kjer je podkralj pri, ljubljen in posebno še pa v Rimu. čutno obremenitev; zato pa se bodo morale temu primerno znižati v prihodnjem proračunskem letu občinske doklade, tako, da ostane kljub prenosu teh izdatkov na banovino povprečna davčna obremenitev nespremenjena. Ostalo povišanje proračuna v znesku 6,106.576 Din odpade sorazmerno na vse oddelke banovinskega proračuna. V razgovoru, ki se je vršil na zasedanju banskega sveta, se je tudi pretresalo stanje našega denarnega zadružništva, ki je pretrpelo velike rane vsled denarne krize in dolgotrajnega režima kmetske zaščite. Naše kmečke kreditne zadruge so prišle v brezupen položaj ter se 450 kmečkih zadrug bori za svoj obstoj. Te zadruge razpolagajo s poldrugo milijardo Din hranilnih vlog. Do 300.000 malih vlagateljev je zaupalo tem zadrugam svoje prihranke. Izvedba uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 26. septembra 1936 bo povzročila pri mnogih zadrugah naravnost pasivnost. Stanje kmečkih kreditnih zadrug je tako, da rešitev iz lastnih sredstev ni mogoča. Brez žrtev in pomoči države ni rešitve za naše kmečko zadružništvo. Banski svet se je zategadelj obrnil v posebni resoluciji na kraljevsko vlado, da čimprej izda uredbo o likvidnosti kreditnih zadružnih ustanov ter preskrbi potrebna denarna sredstva za obtok denarja. Člani banskega sveta so na zasedanju izražali svoje sodbe in svoje zahteve, ki se ozirajo predvsem na potrebe njihovih okrajev. Nekatere teh zahtev, odnosno predlogov so bile objavljene v dnevnem časopisju. Navaden predmet njihovih pritožb, odnosno zahtev so bile ceste. Ker predvideni izdatki ne zadoščajo niti za nujne potrebe, je bil stavljen in sprejet predlog, naj banovina najame posojilo za delno rešitev regulacijskih del na rekah Po zasedanju banshega sveta. in potokih, melioracij raznih pokrajin, vodovodov, kapnic in napajališč in za izgraditev važnih banovinskih cest, in sicer v znesku 100 milijonov Din; za amortizacijo naj se delno uporabi banovinski sklad za javna dela. Ob koncu poročila o zasedanju banske-ga sveta ugotavljamo, da se banska uprava dravske banovine resno, vestno in smo-treno trudi, izpolniti nade našega ljudstva ter storiti v napredek Slovenije vse, kar more. Kajpada se delovanje banskih uprav giblje v pretesnih centralističnih okovih in ob razmeroma malih gmotnih sredstvih. Obojni nedostatek bo treba odpraviti v interesu banovine in države. In čim prej se to zgodi, čim prej vzide Sloveniji resnična samouprava, temelječa na oblasti ljudstva in od njega izvoljenih poslancev, ki bo zamenjala sedanji birokra-tični surogat (nadomestek), tem bolje za Slovenijo in Jugoslavijo! Kakšni so naši komunisti? Jabolko ne pade daleč od drevesa, tako pravi stari pregovor. Komunisti po raznih državah so jabolka, ki nam jih pošilja boljševiška Moskva. Ta jabolka so pravtako brezbožna, nemoralna in ničvredna, kot tista, ki padajo v Rusiji od drevesa boljševizma. Zagrebški list »Mlada Hrvatska« je v 2. številki tega letnika fotografiral nastopanje in ravnanje mladih komunistov v Go-spiču. Zbrali so se — tovariši in tovari-šice — na praznik sv. Štefana v hiši svojega tovariša, ki jo tamkaj največji hoh-štapler, ki nič ne dela, marveč postopa okoli, pije in pridiga komunizem. Bilo jih je 20: 10 tovarišev in 10 tovarišic, lepo razdeljenih na pare. Ko so se napili, so postavili na mizo svojo tovarišico, jo polivali z vinom ter jo po božje častili, češ, ti si zdaj naš bog, stari bog je umrl. Pri tej ceremoniji so kajpada ostudno preklinjali. Tulili so komunistične pesmi v proslavo komunistične demokracije. Nato so prešli h glavni točki svojega programa: k svobodni ljubezni. Ljudje brez, vsakega sramu. Pa tudi brez socialnega čuta. Ko je namreč prišel neki star človek, ki je bil brezposeln delavec, prosit milodara, so ga ozmerjali in vrgli skozi vrata. Kot zadnja točka programa je bilo proizvajanje nasilnosti v zahvalo gostitelju, odnosno njegovemu očetu: pol'li so vsa tla z vinom, ki ga niso mogli popiti, jedila, ki jih niso mogli pojesti, so po sobi razmetali, z revolverji '„reljai; v strop, razbili čaše, posodo in pohištvo. In potem so z divjaškim krohotom odšli. »Mlada Hrvatska« pripominja: »Mnogi, ki ste zapeljani, ali ne vidite, kam to vodi? Ali ne vidite naprej, kaj bi delali ti divjaki, če bi se ostvaril njihov komunistični raj? Hrvatski fantje in dekleta, osvestite se! Pokažite tem divjakom vrata, ki rušijo našo tradicijo, naše poštenje in našo bratsko narodnost!« Ta opomin velja v istem obsegu tudi za slovensko mladino. v Framasoni in ljudska froiita. Proti koncu preteklega leta so se zbrali v Pragi zastopniki framasonstva iz vzhodne Evrope. Zastopano je bilo na tem zborovanju tudi framasonstvo Poljske, Čehoslovaške, Ru-munije in Jugoslavije. Zbrani framasoni so se vroče zavzemali za ljudsko fronto ter hvalili njene uspehe v Franciji in Španiji (požiganje cerkva in samostanov, mo-renje duhovnikov in redovnikov, državljanska vojna!). Priporočali so, naj se v vseh državah po svobodomiselnih časnikih pripravlja pot za ljudsko fronto. O deležu, ki ga ima framasonstvo pri ljudski fronti, jasno in javno spričuje sestav sedanje vlade ljudske fronte v Franciji. tMani framasonske lože so namreč naslednji ministri v Franciji: minister zunanjih zadev, minister za mornarico, minister za vojno letalstvo, minister znotranjih zadev, minister pravde, finančni minister, minister za kolonije, za gospodarstvo in mnogi vrhovni šefi po posameznih ministrstvih. Tako je razložijiva vnema te vlade za framasonsko-komunistično Španijo. Sedemdesetletnica spreobrnjenca. Nedavno je obhajal v italijanskem mestecu Assisiju, domovini sv. Frančiška, 701et-nico življenja slavni danski pisatelj in spreobrnjenec Janez Jorgensen. Rojen je bil 6. novembra 1866 v danskem mestu Svendborgu v protestantovski družini. Oče je bil mornar. V hiši je tudi stanoval stric, ki je bil profesor ter je imel veliko knjižnico. V to je mladi Jorgensen prav rad zahajal, ker je bil velik prijatelj čita-nja. V tisti dobi je prevladovalo v duševnem svetu svobodomiselstvo, ki ga je tiral materializem (brezbožni nauk, ki zanika dušo v človeku, Boga in večnost) v odkriti boj zoper katoliško cerkev. Iz liberalizma porojeni socializem pa je obljubljal zgraditi na svetu drug družabni red, ki bo uresničil raj na zemlji. Kaj čuda, da se je mladi Jorgensen navzel teh laži-svo-bodomiselnih in protikrščanskih načel, ki prešinjajo spise njegove prve pisateljske f B ( A BAYE JJrez Bajrer-jevega križaj r ni Aspirin tablet. Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-iev križ. Pri it.omanzrnu,.^ripi in vročini: Ojlsi je rejjiilr. pod S. St 1583 od 5. XII. 1936. dobe. Moderni preroki nevere so ga pre-slepili, pa tudi razočarali. Ker v prote* stantizmu ni mogel najti utehe v svoji notranji borbi, se je obrnil na katolicizem. Cital je katoliške knjige, stopil v zvezo z izobraženimi katoličani, zlasti je ljubil razgovor s takšnimi, ki so se iz druge vere spreobrnili v katolicizem. Mnogo je potoval po katoliških krajih, zlasti po Italiji Obiskal je prelepe cerkve v Rimu, šel v katakombe, klečal na grobih sv. apostolov ter našel vero. Dne 16. februarja 1896 je bil sprejet v katoliško cerkev. Postal je učenec Kristusov, katerega radostno ter močno izpoveda v mnogoštevilnih prelepih delih, ki. jih je spisal. Mnogo pozornosti je vzbudil njegov verski in socialni roman »Naša Gospa od Danske«. Svoje življenje je Jorgensen čudovito lepo opisal v »Legendi mojega življenja«. Opisal je med drugim tudi življenje sv. Frančiška Asiš-kega, sv. Katarine Sienske in 1. 1929 Don Boska. Živi v priljubljenem mu Assisiju, kjer je obhajal 701etnico svojega zanimivega življenja in plodonosnega delovanja, proslavljen od številnih častilcev .. ;rom sveta. Osebne vesti. 40 let župnik. 401etnico župnikovanja pri Sv. Juriju ob južni žel. obhaja 1. marca t. 1. vlč. g. kanonik Valentin Mikuš. Je to jubilej, ki ga marsikateri duhovnik v duhovniški službi ne dočaka, še manj pa na isti fari. Kaplanoval je pri Sv. Petru pri Mariboru, v Celju, v Konjicah, 1. septembra 1890 pa je prišel k Sv. Juriju, kjer je 1. marca 1897 postal župnik. Veliko hudega je v tem času šlo preko njega, zlasti pred par leti. Pa tudi mnogo lepega je doživel. Celo vrsto duhovnikov je vzgojil, še letos bosta dva njegova farana pela novo sv. mašo. Celi rodovi Šentjur-čanov so vzrastli ob njegovem pastirova-nju, mnogi so se med tem že sami postarali. S spoštovanjem se bodo Šentjurčani spominjali ob 401etnem jubileju svojega pobožnega, še vedno čilega in delavnega dušnega pastirja. Spominjali pa se ga bo-bo tudi mnogi gg. duhovniki, ki so mu bili pomočniki v dušno-pastirski službi. Naj ga dobri Bog ohrani še mnogo let! Nesreče. Pri padcu si prebil lobanjo. V Mariboru v Stolni ulici je padel 66 letni upokojeni železničar Gašper Dobnikar tako hudo, da si je prebil lobanjo in so ga reševalci oddali v bolnišnico. Vojak pod avtobusom. Na dravskem mostu v Mariboru se je zgodila 19. t. m, predpoldne prometna nesreča. 231etni vojak Mijo Bulbo je zašel na mostu pod mestni avtobus, ki mu je zlomil desno nogo in so ga odpeljali reševalci v bolnico. 18!etni fant smrtno ponesrečil. Pri Št. Lenartu v Slov. goricah ima lončarsko podjetje Ernest Polanec. Za njega so delavci 17. februarja kopali v rovu ilovico. Obok rova se je nenadoma sesul in se zrušil na 18 letnega Jožefa Knupleža iz Sp. Gašteraja, katerega je čisto podsulo. Ostali tovariši so priskočili zasutemu takoj na pomoč. Kmalu po rešitvi je revež izdahnil radi prehudih notranjih poškodb. Smrt v Dravi. Pod Ptujem je naplavila Drava truplo mladega moškega. V utopljencu so prepoznali pred več tedni s čolnom ponesrečenega Alojzija Mohorko, 25 letnega posestniškega sina iz Slovenje vasi. Brat utopljenega, Ivan Mohorko, je sedaj javil orožništvu, da se je podal dne 9. decembra v čolnu iz Slovenje vasi v Orešje. Tamkaj sta popivala oba brata Mohorko v družbi drugih fantov. Na vožnji po Dravi na povratku proti domu sta padla brata Mohorko v reko. On, Ivan, se je rešil, brata Lojza pa je Drava odnesla. Na podlagi teh podatkov s d preiskali orožniki zadevo s smrtno nesrečo. Padel na madridski fronti. Zdravnik dr. Orestes Žunkovič, sin znanega vpokoje-nega podpolkovnika Davorina Žunkoviča v Ptuju, je padel kot prostovoljec madridske vlade v bojih za špansko presto-lico. Dr. Žunkovič je končal v Mariboru gimnazijo in je bil znan kot športnik. V zadnjem hipu zaustavljeno trčenje avtomobilov. Na cesti proti Zg. Cmureku sta se v gosti megli srečala, drveč drug proti drugemu, avtomobila. Ko sta vozača zapazila, da se lahko zgodi najhujša nesreča, sta oba zavrla in avtomobila je na oledeneli cesti vrglo enega v levi in drugega v desni obcestni jarek, ne da bi se bila prevrnila. En avto je last cmure-škega zdravnika dr. Sergeja Kapralova, drugi mehanika Ivana Kranjca od Sv. Lenarta v Slov. goricah. Smrtna nesreča očeta deveterih otrok. V Stražišču pri Kranju so izkopali 55 m globok vodnjak za tovarno g. Sirca. Ko so delo dogotovili, se je spomnil 40 letni delavec Hinko Ciglič iz Kokrice pri Kranju, da je pozabil pred odhodom na dnu vodnjaka orodje. Podal se je nazaj v vodnjak, a že na prvi stopnici mu je spodrsnilo, da jgpanski general Liano, ki prodira po zavzetju Malage z Južno nacijonalno armado proti pristanišču Almeria. ■oluh za 1000 angleških funtov šterlingov. V Sredvojnem času je bil na račun ruskega veU-ega kneza Izdelan kožuh za ogromno avoto lftoo funtov šterlingov. Kožuh ni bil nikoli rabljen in je v Londonu od sedajnega lastnika na prodaj za 300 funtov šterlingov. Zlato poroko sta obhajala pri trdnem zdravju Franc In Marija Hojžar pri Veliki Nedelji. je padel 40 m globoko in obležal mrtev. Smrtno ponesrečeni zapušča vdovo z devetimi nedoraslimi otroci. Razne požarne nesreče. V Kamni gorici na Gorenjskem je vpepelil nočni ogenj pred dobrim mesecem umrli posestnici Fa-niki Prevc gospodarsko poslopje s 3000 kg sena in 500 kg slame. Domačini in gasilci Novi predsednik Finske Kallio. Ob priliki slovesnega kronanja angleškega kralja Jurja VI. so IzdelaU posebno spominsko kolajno. Na eni strani je podoba kralja Jurja VI., na drugI kraljice Elizabete. so preprečili, da se požar ni razširil, — Ljubljana beleži v noči od 17. na 18. februar dva nočna požara. V ulici Majke Ju-govičev je zgorela baraka železniškega uradnika Janka Kovica z raznim orodjem ter stavbenim lesom. Z zavarovalnino krita škoda znaša 6000 Din. — Drugi nočni požar je napravil v skladišču trgovine g. Sossa na Cankarjevem nabrežju 50.000 Din z zavarovalnino krite škode. — V Zg. Kašlju pri Ljubljani sta zgorela pod in šupa Neže Lovšetove in gospodarsko poslopje Ivane Znoj. V drugem slučaju znaša škoda 60.000 Din, zavarovalnina pa komaj 19.000 Din. — V Lokavcu pri Sv, Ani v Slov. goricah je zgorela streha na hiši posestnika Pavla Vuček, ki je oškodovan za 5000 Din. — Francu Robarju, posestniku v Spodnjih Goricah pri Racah, je uničil ogenj ostrešje na hlevu, ko-larnico, več vozov, seno in razno orodje. Skoda znaša 20.000 Din. Pogorelec je dobil hude opekline po obrazu in na levi roki. 141etnega hlapca so zajeli plameni na hlevu in so ga komaj rešili. Amerikanski admiral Byrd namerava odpremo proti severnemu tečaju. Byrd se je mudil že dvakrat v oledenellh pokrajinah ob južnem tečaju. V Hilbingu, Minnesota (Združene države Sev. Amerike) so postavili spomenik filmskemu igralcu W. Rogereu, ki je smrtno ponesrečil pri letalski nesreči v Alaski pred poldrugim letom. Ogromna glava je iz leda. Ce obsljejo glavo na večer žarometi, zgleda kakor bi bila Iz belega marmorja. Strašna avtomobilska nesreča. V severni Grčiji, v Tesaliji pri Volosu, se je zgodila velika in grozna avtomobilska nesreča. Radi opolzke ceste je padel avtobus v 50 m globok jarek, kjer se je čisto razbil. Na mestu so bili mrtvi štirje potniki. 15 ljudi je dobilo tako hude poškodbe, da so jim že podlegli, ali pa se borijo s smrtjo. Samo pet potnikov je nekako čudežno ostalo nepoškodovanih. 2000 domačinov utonilo v južni Afriki. Po poročil iz Kapstadta je utonilo v južni Afriki zaradi povodnje rek Inncomati in Umbeluzi 2000 domačinov. Nalivi so trajali pet dni in so bile nekatere pokrajine povsem odrezane od sveta. Letala, ki so preletela od povodnje prizadete kraje, javljajo, da znaša škoda 1 milijon funtov šterlingov. Razne novice. Otvoritev gospodinjske šole v Svečini. Dne 16. februarja so v Svečini v novo preurejenem gradu in na nekdanjem ve-leposestvu admontskega samostana otvo-rili novo gospodinjsko šolo, katero obiskuje 20 gojenk za šest mesecev. Na jesen bo poslopje popolnoma preurejeno v nove svrhe in takrat bo pričel letni tečaj za mnogo več gojenk. Za urade, društva, šole: Krasen portret Slomšeka, ki ga je napravil znameniti mariborski kipar g. Sojč, vzbuja vsesplošno zanimanje. Takoj prvi dan so mnogi izrazili svoje občudovanje, da to je pa delo, ki je vredno, da je povsod v naših lokalih. Ne le izdelava, tudi cena V>o vsakemu ugajala. Portret je izdelan tako, da ga je mogoče obesiti na steno, dasi je v velikem reliefu. Cena mu je le 100 Din. Vse, ki se zanimajo za ta relief, prosimo, da se oglasijo pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Izredno debela svinja. Posestnica Eliza Trampuš v Bresternici pri Mariboru je ko-linila te dni 19 mesecev staro ter pitano svinjo, ki je tehtala 455 kg in je dala 213 kg masti. Izredna svinja je tehtala toliko kakor doraslo govedo. llllllllllllllllllllllllllllllll Nasvet k štednji je eden najboljših nasvetov, ki ga zamoremo dati vsakomur! Ob rojstvu otroka začnejo starši polagati v MESTNO HRANILNICO V MARIBORU vsak mesec Din 100.—. Ko dopolni otrok 21. leto starosti, mu Mestna hranilnica izplača Din 44.028.98. Varčujte in nalagajte svoje prihranke v domači mestni zavod: v Mestno hranilnico v Mariboru! Sprejemamo vloge že od Din 10.— naprej. Ogromna gradnja letal na celem svetu. Howard Walch, ravnatelj ameriške izvozne družbe za letala, je obelodanil statistiko glede gradnje aeroplanov v tem letu na celem svetu. Walch pravi, da bo letos zgrajenih 28.500 vojaških in potniških letal, kar znači najvišje število sploh vseh aeroplanov na svetu do konca leta 1936. štiri petine letos zgrajenih letal se bode uporabilo v vojaške svrhe. Nova letala so razdeljena takole na posamezne države: Sovjetska Rusija 3000 vojaških letal, 200 potniških; Nemčija 2900, 254; Angleška 2700, 328; Francija 2500, 700; Italija 2300, 65; Čehoslovaška 700, 69. V armadi španskega nacionalističnega generala Franca se bori 50.000 italijanskih prostovoljcev. Važno za vse ljubitelje vrtov, vrtnarje ter za kmetovalce! Znana in že leta 1869 osnovana mariborska trgovina semenja M. Berdajs stopa v tekoče poslovno leto z novim poletom. S sodelovanjem vrtnarskih in kmetijskih strokovnjakov je izdala letos katalog semenja, ki je brez dvoma edinstven te vrste. Cenik namreč ne prinaša zgolj navedbe blaga in cene, nego prinaša za vsako vrsto dotične trave, sočivja ali cvetlice obenem tudi najprimernejši čas in način setve, zahtevajočo kakovost zemlje itd. Vsebuje razen tega tudi navodilo za gnojenje in najvažnejša gnojila. Neprecenljive vrednosti pa je zelo obširen pregled živalskih in rastlinskih škodljivcev z natančnim opisom, kedaj in kako jih je pokončevati. Semena, ki jih prodaja ta priznana tvrdka, so iz najboljših inozemskih virov. Tvrdka Berdajs je mnogo žrtvovala za omenjeni cenik, ki ga bo vsak ljubitelj vrta, vrtnar in kmetovalec rad vzel v roke, saj združuje mimo ponudbenega momenta najvažnejše znanje o setvi trav, sočivja in naših cvetlic. Enodnevni tečaj o trsni rezi v vinogradu se bo vršil na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru dne 1. marca t. 1. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen ter bo trajal od 8. do 12. ure in od 14. do -8. ure. Dvodnevni tečaj za sajenje, oskrbo, pomlaja-nje, precepljanje in gnojenje ladnega drevja se vrši v petek in soboto, dne 5. in 6. marca tč Ič na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen ter traja vsaki dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Letošnji vinski sejem v Ljutomeru. V Ljuto-i leru se pripravlja vinski sejem in razstava v že običajnem obsegu kakor prejšnja leta na dan 16. marca 1937 v kavarni g. Zavratnika. Otvoritev vinskega sejma bo ob 9. uri dopoldne, zaključi se ob 8. uri zvečer. Vabijo se razstavljal-ci, da nudijo na tem vinskem sejmu veliko izbiro našega pristnega vina, vabijo pa se tudi vsi konsumenti dobrega vina! Zamenjam dobro vino za rezan les, vinogradno kolje in suhar bukova drva. Gnilšek, Maribor, Razlagova 25. Obžalovanja vredni slučaji. Prijeti konjski tatovi. V Koprivno ofc koroški meji so se natepli trije Avstrijci. Anton Hrobast, posestnik iz Črne, je vozil s konji drva iz gozda. Avstrijska deteljica je začela s Hrobastom pred krčmo pogovor in ga je zvabila na pijačo. Med tem, ko sta dva Hrobasta motila s pogovori v gostilni, mu je tretji izpregel 3500 Din vrednega konja in ga odgnal proti meji, da bi jo popihal z njim v Avstrijo. Pri prekoračenju meje je imel smolo, ker so ga zajeli graničarji, mu odvzeli konja Otrok prenočil med mrliči v mrtvašnici Iz Olomuca poročajo, da je v tamkajšnji bolnišnici ležala 9 let stara deklica Marija Panak. Imela je davlco ter je že več dni bila v bolnišnici. Nekega dne pa je otrok dobil tako silno vročino, da je nazadnje telo onemoglo ter je deklica amrla. Malo trupelce so Ddpeljali na ročnem vozičku v sobo za raztele-senje, kjer naj bi mrtvo ¡leklico razteleseli. Na vse zgodaj zjutraj pa je prišla otrokova mati, katera je vsa žalostna hotela videti mrtvega otroka. Peljali so jo v dvorano, kjer so ležali mrliči, pokriti z belimi rjuhami. Ko pa je mati stopila v dvorano, je zagledala na takem vozičku sedeti svojo hčerko. De-tlica je mater takoj ve- Grofov jagar. Povest iz domačih hribov. — 7 »To si le misliš. Pojdi, deklica, rada me imej!« »Zavpila bom, če me ne pustiš.« »Nikar! Tako daleč sva od Kaple in Šmarja, da te nihče ne bi čul.« »Bo že prišel kdo — gotovo.« »Žive duše ni blizu; o tem sem se že prej prepričal.« »Toda Bog je blizu, vsemogočni, večni sodnik,« je vzkliknilo dekle in povzdignilo glas."" »Bog me bo varoval in tebe kaznoval.« V svoji svetli obleki, obsijana z mesečnim sojem, je bila podobna prikazni iz nebes. Nemo, ko da ga je pogled na njeno nedolžnost prikoval, je strmel Anza vanjo. Ne, to dekle ni bilo kakor druge. S prilizavnostjo ji ne bo kos. Po kratkem molku je rekel z mirnim glasom: »Veronika, pamet si posodi! ... Nekaj bi te rad prosil; ne bo ti težko. Nič se ne boj!« »Ne bojim se ničesar kakor le grdha,« je dejala odločno. »Potem mi lahko ustrežeš. Noben greh ni..• Glej, obljubil sem tovarišem, da te pripeljem na Fužino, da boš rajala z menoj.« »Kaj takega si misliš o meni!« se je ogorčila, »Ali me imaš za tako?« »Kaj je to slabega? Ali je kaj hudega, če te rajat peljam?« »Hudo je, da kaj takega zahtevaš.« »Besedo moram držati; drugače se mi bodo sme jali. Pojdi no, ne puščaj me na cedilu!« »Nikdar in nikoli ne!« »Saj ni treba zastonj; deset zlatih goldinarjev ti dam — dvajset jih dam, če hočeš.« »Svoje nedolžnosti ne dam ne za sto, ne za tisoč goldinarjev, za nič na svetu ne.« »Ne boj se za nedolžnost! Nič se ti ne bo zgodilo; kakor brat ti bom, ti rečem. Besedo ti dam.« »Na tvojo besedo se ne morem zanašati.« »Kaj?« je vzkipel. »Ali si že kdaj čula, da sem svojo besedo prelomil ? Kar obljubim, to zmeraj držim.« »Ce bi se tudi mogla nate in na tvojo besedo zanesti — ne, nikoli ne bi šla plesat. Strašno slab zgled bi to bil za druge.« »Za druge, hahaha.. * Drugi se zaradi tebe ne bodo ne pohujšali ne poboljšali; kakršni so, taki so.« »Naj, da grem svojo pot! Zadnji Čaš je, da pridem domov.« »Urico prej ali slej, to ni taka reč. Pametna bodi! Zdaj pojdeva na Fužino, enkrat greš z menoj 532353235323534823482323482353482353230100014823482348232348234823235323539053 Ali si le obnofii naročnino? in ga vrnili lastniku. Oblast je vtaknila pod ključ vse tri nepoštene Avstrijce. Velika tatvina denarja v trgovini. Na Kralja Petra trgu v Mariboru ima trgovino z usnjem Viktor Kosi. Pripravil si je na mizo 24.000 Din, da jih odnese v Freun-dovo tovarno za usnje. Naenkrat je prišlo k njemu več kupcev in je Kosi v pogovoru s strankami pozabil, da ima na mizi toliko tisočakov, šele proti večeru je opazil, da mu je nekdo izmaknil vseh 24 jurjev. Kosi je javil veliko tatvino policiji. Dva vloma v Št. Iiju v Slov. goricah. V Št. Ilju je bilo v noči vlomljeno v poštni urad in je odnesel vlomilec 116 Din. Sigurno je napravil isti storilec nezaželjen obisk tudi v gostilni Sfiligoj, iz katere si je prilastil tobačne izdelke. Nepoboljšljiv tat. Na podlagi zadnjega pomiloščenja je bil izpuščen na svobodo Pavel Kranjc, ki je začel koj po izpustitvi svoj vlomilski ter tatinski pcsel po Slov. goricah in najbolj v okolici Sv. Ruperta. Kranjca so orožniki zopet zaprli zaradi več vlomov, tatvin in goljufij. Nočni vlom v trgovino. V noči je bilo vlomljeno v podružnico trgbvca Ignaca Lovrenčiča iz Lukavcev pri Ljutomeru. Vlomilci so odnesli manufakturnega blaga za 4000 Din. Svojevrsten zločin mačehe. V G. Radgoni je opazila učiteljica, da vidno peša sedemletni Alojzij Kreft iz Orehovskega vrha, dasi je bil pred meseci krepak ter povsem zdrav. Ko je učiteljica fantka natančneje preiskala, je ugotovila, da ima v višini želodca oblečen steznik z jeklenimi peresi, kar mu povzroča bolečine. Dečko je priznal med solzami, da mu je steznik tesno opasala njegova mačeha, da bi manj jedel. Z zadevo se je pečal tudi zdravnik in videl, da je steznik otroku zverižil mišice. Na odgovor pozvana mačeha je hladnokrvno povedala, da je stiščala pastorka v steznik zato, ker je kazal preveč teka za jed. Mačeho so naznanili oblasti. Za 9 tisočakov okraden posestnik. V Pacinju pri Ptuju so vdrli v noči še neodkriti storilci v hišo posestnika Ivana Šegule. Odnesli so obleke, perila in gotovine za 9000 Din. Sleparija s prodajo živine in sadjevca. V Zagorje ob Savi in v okolico se je nate-pel odnekod neznanec, ki je obiskal nekaj krčmarjev in mesarjev. Pri gostilničarjih je proti ari prodajal sadjevec, pri mesarjih se je izdajal za prodajalca živine. Zadeva sleparskega prodajalca živine in sadjevca je prijavljena orožnikom. Umor dveh stark. V Curilah pri Metliki so našli s sekiro ubiti ter izropani 83 letno Baro Kočevar in njeno skoraj 70 let staro hčer Marijo Vraničar. Morilec je pretaknil pred pobegom vse po hiši in je odnesel vse, kar mu je padlo v naglici v roke. MLADOLETNI UMORIL STARKO. Odkritje zločina. V Jelovcu pri Makolah so odkrili tolovajski umor, ki je pretresel vso okolico. V leseni samotni koči kake pol ure od Ma-kol je prebivala 71 letna Amalija Neude-ker. Franc Babšek, posestnik, je šel te dni mimo omenjene koče in je stopil v njo, da bi obiskal starko. Pri vstopu v izbo se mu je nudil strahovit prizor. Ženica je ležala vsa okrvavljena pod klopjo. Babšek je po tem odkritju hitro stekel na občinski urad v Jelovec, odkoder so se podali trije odborniki z mrtvoogledom v hišico Neudekerjeve. Videli so, da je soba v popolnem neredu ter vsi koti in omare pretaknjene. Občinska komisija sklepa iz razbitega štedilnika, da se je morala vršiti med napadalcem in napadeno srdita borba. Zločinec je starki s sekiro razklal glavo in je po umoru pokril njen obraz in rano z ruto. Umorjeno je zavlekel pod klop in je pobegnil skozi okno. Neudekerjeva je živela sama zase že več let in ni imela nobenih sorodnikov. Njena posest meri komaj en oral. Pri koči je tudi majhen vinograd, katerega je ženica sama obdelovala. Rada je zahajala v cerkev in so jo zadnjič videli dne 15. januarja. Zločin je bil izvršen pred tedni, ker je bilo truplo pri najdbi že precej razpadlo. Neudekerjeva, ali po domače Jagrova Malika, je bila v mlajših letih kuharica. Sosedje pravijo, da ni posedala gotovine, saj je celo beračila in je izostajala od doma po več tednov. Aretacija mladoletnega zločinca. Sum radi roparskega umora Neudekčf-jeve je koj padel na komaj 16 letnega Štefana Božička, ki je čisto izprijen kmečki fant in je že v šoli izmaknil učiteljici iz miznice 325 Din. Dečko je po odkritju zločina pobegnil v gozd in se je šele proti večeru priklatil domov. Drugo jutro ga je občinski odbornik iz Mr.kol odvedel na občino, kjer so ga zaslišali orožniki iz Polj-čan. Izprijenec je priznal, da je izvršil zločin 27. januarja zjutraj. Neudekerjevo je dobil na postelji pri česanju. Udaril jo je s sekiro parkrat in je mrtvo truplo z obvezano glavo potegnil pod klop, kjer so ga našli. Strašen zločin je zagrešil hudoba radi tega, ker je starki večkrat kaj izmaknil in ga je ta oštevala radi tega. Po umoru je ženici odnesel možnar, verižico od stenske ure in še nekaj drugih neznatnih drobnarij. Orožniki so odgnali fanta v zapor v SI. Bistrico, odkoder bo oddan v poboljševal-nico, a je le malo upanja, da bo postalo iz niega kedaj kaj poštenega in človeški družbi koristnega. Izpred sodišča. Poldrugo leto robije za 9000 Din ukradenega blaga. Anton Pernat, branjevec na mariborskem Glavnem trgu, je izvršil vlom v trgovino Helene Lukež v Vetrinj-ski ulici. Pri Pernatu so dobili za 9000 D pokradenega blaga. Vlomilec je bil v Mariboru 19. februarja obsojen na poldrugo leto robije. rajat — en sam raj mi je dovolj —, potem te spremim nazaj in poskrbim, da se ti nič ne pripeti. Čez dve uri sva spet tu.« »Ne, rajši ko da grem na Fužino rajat, skočim tu čez šmarske peči dol.« Že doslej se je držala na štiri, pet korakov od njega; zdaj se je še za nekaj odmaknila. Njega je to le še bolj razdražilo: Da bi se njemu kako dekle upiralo?! »Če nočeš iz proste volje, te prisilim,« ji je zagrozil. Tedaj je naglo švignila na rob stene, skočila na zakrivljeno koreniko mogočnega macesna, ki je štrlela nad prepadom, in se z obema rokama prijela drevesa. »Kaj uganjaš, neumnica?« je zavpil. »Padla boš; ubila se boš.« »Več ko za življenje mi je za čast in poštenje,« je zasopihala. . »Saj ti ne storim nič. Takoj se mi vrni! Ali čuješ: takoj, ti rečem!« »Prej ne, dokler ne odideš. Čisto oditi moraš.« Kar načuditi se ni mogel, da je tako odločna, neustrašena in pogumna, zraven pa ga je grabila jeza in užaljen ponos. On, grofov jagar, ki mu je šlo vedno vse po volji, naj bi se temu trmastemu dekletu vdal? Nihče mu ni bil kos, to slabotno dekle pa naj bi mu bilo? Vse je kipelo v njem. Kri mu je udarila v lica, žile so mu nabreknile, v ušesih mu je šumelo, razburjeno in besno se je zadri: »Prekleta deklina, ali misliš, da me je kaj manj kakor tebe? Pokazal ti bom. Te bom že spravil sem nazaj!« Skočil je nekoliko korakov proti prepadu. »Ostani! Skočila bom dol,« je zavpilo dekle s hripavim glasom. Nagnila se je na desno stran, spustila eno roko in nogo, da je napol visela nad brezdnom. »Ti si nora!« je zatulil in skočil še bliže. V tem hipu je v zraku ražvižgalo in zašuštelo. Anza je obstal in se ozrl; zagledal je črno senco velike ponočne ptice, ki se je speljala med veje mecesna. Tedaj pa je pred jim ku! or v smrtnem strahu zavpilo: »Ježeš Marija!« Naglo je obrnil pogled, še je videl, kako je vzplapolala svetla Veronikina obleka — potem pa je dekle izginilo. Nekaj topih padcev je bilo čuti, prah se je dvignil, iz globine pa je zamolklo zabobnelo. »Veronika! Veronika!« je tulil Anza. Spustil s& je na rob, se zavihtel okoli korenike, kjer se je poprej držala Veronika, in pogledal dol... Da, tam spodaj je bila, tik pod steno, nič drugega ko bel kupček na sivem kamenju — bela obleka se je svetila v mesečnem soju. Za njo bi skočil, da — jo j! Omotica ga je obšla, selo pozdravila: »Poglej no mamica, vsi drugi še spe in so kar pokriti, samo jaz sem že dolgo zbu-jena.« Deklico so takoj odnesli nazaj v bolnišnico, kjer se še naprej zdravi ter niti ne ve, kje je tisto noč prenočevala. Koliko je že pretrpela španska duhovščina v flrSi^vljanski vojni ? Kakor navaja vatikanski list »Osservatore Romano«, je pred državljansko vojno število španske duhovščine znašalo 60 škofov in nadškofov, 33.500 duhovnikov in 20.640 menihov. Španski kolegij v Rimu je sedaj na podlagi 200 pisem škofov in duhovnikov ter na podlagi izjav 188 duhovnikov in 8 škofov, ki so prišli v Rim, sestavil statistiko. Na tej podlagi je bilo v §lov€it§ha Krapna. Mačkovci. Poročali smo v listu o razmerah v našem šolskem poslopju. »Murska krajina« je čutila dolžnost, da se obregne ob to našo notico irf ob notico »Učiteljskega Tovariša«, ki je menda posnel notico po »Slovenskem gospodarju«. Gospodje okrog »Murske krajine« že vedo, zakaj se tako razburjajo. Zaenkrat nočemo raz-kapati preteklih stvari. Povemo samo še enkrat, občina je kupila »grad« za šolo in ne za občinski urad. Pa tudi mi vemo, da poslopje še ni plačano, to mi morda bolj čutimo kot dopisnik s>Murske krajine«. Zdaj smo dobili tretjo učno moč, a im^mo samo dve učilnici. Čudimo se dopisniku »Murske krajine«, da se more zavzemati za občinski urad. Naše učilnice so male in le pojdite v te učilnice v popoldanskih urah, kak neznosen zrak je v njih. Pa je to razumljivo, če je razred cel dan natrpano poln otrok. Pisarna občinskega urada je bila namenjena za učilnico in naj služi v ta namen. Smo sploh proti temu, da bi bila šola in občinski urad v enem poslopju. Dopisnik pravi, da bi bili novi stroški, če bi si občina morala najeti drugo pisarno. A tako? Kedaj ste pa postali tako varčni? Varčujte drugje! Naša občina je številčno in davčno najmanjša, a tajniku plačuje 800 Din mesečno, kakor menda v nobeni drugi raški občini, in predsedniku 400 Din mesečno, četudi le dvakrat tedensko uraduje in je lastnik velike žage in posestva. Tu znižujte in boste nekaj prihranili. Ponovno zahtevamo, naj gre občina iz šolskega poslopja in naj poslopje služi namenom, za katere je bilo kupljeno. Mačkovci. Torej banovina prevzame nase šolska bremena in za to bomo plačali novo 35% doklado na državne davke. Naši občini veliko ne bo pomagano. Plačujemo letno samo za šolo 16.000 Din obresti pri 200.000 Din gUivnifift. Ne vemo, kaj dela občinski in šolski odbor, da se ea ta naš dolg nič ne pobriga. Tega dolga naša revna občina ne bo mogla plačati. Drugi kraji dobivajo velike podpore in brezobrestna posojila, a vi se samo med seboj prepirate, narod pa ječi pod težkim davčnim bremenom in z novim proračunom ne bo nič bolje. Kaj pa silite na taka odgovorna mesta, če niste nalogam kos, ali pa nočete pomagati svojemu ljudstvu. Ce se naša občina razbije, boste krivi sami, ker ljudje ne bodo več dolgo tako neumni, da bi plačevali leta in leta desettisoče več kot v drugih občinah. In če se Pečarovci odtrgajo, kdo bo pa plačeval dolg za šolo? Delajte in pomagajte, ali pa dajte prostor drugim. Sv. Sebeščaii. V Prosečki vasi je umrl Fuj Mihael v 77. letu starosti. Rajni je bil vzor katoličana, bolezen je dalj časa prenašal z Jobovo potrpežljivostjo. Bil je 32 let cerkovnik. Pogreba se je udeležila cela fara. Ob odprtem grobu se je od pokojnega poslovil in se zahvalil za njegovo dolgoletno cerkveno službo domači g. župnik. Rajnemu naj sveti večna luč, preostalim pa naše iskreno sožalje! Sv. Sebeščaii. V nedeljo 7. marca bo tukajšnje Prosvetno društvo vprizorilo v tukajšnji šoli lepo igro »Roka božja«. Vsi vabljeni! Sv. Sebeščan. Naš hrib dobi moderen vodnjak. Da ga narediti na trgu pred cerkvijo higijenski zavod iz Ljubljane s podporo banovine. Za ta vodnjak je zaprosilo tukajšnje šolsko vodstvo. Da se bi ta. prepotrebni načrt le čim preje uresničil. Gornja Lendava. Prosvetno društvo v Gornji Lendavi ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 28. t. m. popoldan po večernicah v društveni sobi. Za vse člane in članice je ude- Ljutomer. Mladina Prosvetnega društva iz fantovskega in dekliškega odseka se pripravlja na akademijo, ki jo izvaja na Jožefovo. Kot predpriprava bodo duhovne vaje za fante. Na te vaje vabimo že sedaj naše katoliško misleče fante. Dol pri Hrastniku. Predpostni čas smo končali. Na Svečnico so izvedle mladenke lepo proslavo, ki je pritegnila polno dvorano skoro same mladine. Med igro »Goreča sveča« in odmori je pela vsa dvorana cerkvene pesmi. Občutje je bilo prisrčno domače. V nedeljo so pa mladi igralci zaključili veseli čas z »Burko o jezičnem dohtarju« in s plesno točko, ki sta jo jo izvajala veliki Dolfe in kratki France. Sme- ležba obvezna. Vabljeni ste vsi ostali, da se ta dan vpišete v naše društvo in slišite, kaj je vse naredilo društvo v prvem letu obstoja. _ (J sebeščanski fari smo brali, da se postavlja za vzgled pri velikem številu naročnikov naših listov. Pa tudi mi nismo dosti zadaj. Naša fara ima več dnevnikov. Imamo več naročnikov »Jutra«. Tudi več naročnikov »Slovenca« imamo, Kar udomačU se je pri nas »Slovenski dom«, saj ga je samo v Gornji Lendavi osem. Imamo: stare naročnike »Slovenskega gospodarja«, pa tudi veliko novih v zadnjih letih. »Domovina« je bila prej precej razširjena, sedaj je zgubila veliko naročnikov na račun »Slov. gospodarja«. Tudi »Novin« in »N. lista« imamo precej. »Murske Krajine« imamo veliko, to pa zato, ker pravijo ljudje, da ni treba plačati naročnine. Pa bo treba še veliko dela, da bo naša fara dobila veliko in dobrega tiska v svoje družine. Vsi naročniki ^Slovenskega gospodarja « pridobite letos vsaj vsak enega novega naročnika. — Po celi fari razsajajo različne bolezni. Skoraj vsak dan imamo pogreb. Umirajo starci, mladi fantje in dekleta, pa tudi majhni otroci. Letos smo imeli že 25 smrtnih slučajev, pa samo 12 rojstev. Tudi šole so včasih prazne po razredih, ker se ljudje bojijo za otroke. Pa tudi strašn» slabe ceste imamo v takem vremenu. ha je bilo skoro preveč. Igral je tudi novi »šra-mel« in kar dobro. — V postni čas smo se pa zresnili. Za prihodnjo nedeljo 28. februarja smo pripravili postno proslavo. Igrali bomo »Animo« in »Teofila«. Vsebina obeh iger je globoka in gre v razpoloženje resnega časa. Teofilu, duhovniku, ki je radi bogastva zapisal svojo dušo satanu, izprosi milost Marija. Anima, duša, pa išče svojega brata in nas uči ljubezni do bližnjega. Vmes bomo peli vsi skupaj z ministranti in mladenkami postne pesmi: »Kraljevo znamenje križ stoji«, »Usmiljeni Jezus«, »Daj mi Jezus, da žalujem«. V mesecu marcu bo dvakrat predavanje Farne univerze, ker je ta mesec radi nepredvidenih težav izpadlo Pripravljamo se tudi na Jožefovo, praznik dela in na velikonočno proslavo. Vojnlk. Morda še vsi ne vedo, da imamo pri nas pevsko društvo »Vojnik«, ki živahno deluje pod pevovodjem g. Ivan šoperjem. Pevske vaje vsej Španiji od rdečih umorjenih 40 do 50% duhovnikov in 11 škofov. V devetih škofijah pa znaša odstotek umorjenih duhovnikov cclo 80%, v Malagi pa kar 90%. Iz poročil, ki so prišla iz 23 škofij, sledi, da so bile tam požgane skoro vse cerkve. — Statistike o umorjenih redovnikih pa ie ni. Angleške znamke ostanejo Po odstopu kralja Edvarda VIII. so se v krogu angleških zbirateljev znamk pojavile govorice, da bodo najnovejše znamke z njegovo podobo, ki je zbudila veliko pozornost, ker ni imela V nasprotju z dosedanjo navado nobenih okraskov spravili iz prometa. To je imelo za posledico, da je vrednost te tedaj je skočil nazaj gor na trato in se obupano zvalil po tleh ... Kaj je storil? Najlepše dekle, najpogumnejše dekle je ubil. Saj ni sama skočila dol. On jo je nagnal. Nikoli ne bi bil verjel, da more dekle življenje žrtvovati, da si reši poštenje. Takega dekleta še nikoli ni srečal. On pa jo je ubil. Groza ga je prijela. Ko bi le popraviti mogel! Ali za Veroniko nič ni več pomoči... Kaj bo zdaj? Ne more ostati skritg, da je na Fužini stavil, da bo spravil Veroniko tja in tu plesal z njo. Preveč jih je za pričo. Vsi ne bodo držali jezika za zobmi, ženske že gotovo ne. Čim bodo Veroniko mrtvo našli, bodo osumili njega, da jo je potisnil čez peč, ker se mu ni hotela vdati. Vsi bodo vstali čez njega, ulovili ga bodo in obesili. Ne, tako ne bodo z njim! se tudi vse spravi nad njega, ne bodo ga, ne! Vse kozje stezice so mu znane, take, ki jih še človeška noga ni prestopila; skrije se jim lahko, kjer ga nihče ne najde. In če bi bila sila, saj zna pota tudi čez mejo ... Ko je tako predel bridke misli, je začul zgoraj ljudi. Kaj je spet to? Ah, najbrž je mežnar s svojimi. Zaskrbelo jih je, kje neki je Veronika tako dolgo, pa jo prihajajo iskat. Ko strela je poskočil in švignil na levo v temni gozd. Dirjal je kar počez skozi grmovje, na daleč se je ognil gostilne na Fužini in jo mahal čez Veliko planino proti Hudim pečem. — Hude peči so strme skale, razgrizene od vod. Tu pa tam gnezdijo zeleni jeziki ledu. Kakor v vencu obdajajo precej velik planinski travnik, na katerega se hodijo gamsi najrajši past. Pod eno izmed teh peči je imel grofov jagar svojo kočo. Tesno ob skali je stala, tako da so zdrknili plazovi, kadar so se z vrhov udirali, čez njo. Le nekaj ur je prebil Anza tu, ko se je vrnil s tiste svoje nesrečne ponočne poti. Čim se je zdanilo, si je nadeval v vrečo jedil, pobral odejo in kar je še bilo treba, si obesil puško počez čez prsa in splezal čez pečino, ki je štrlela nad kočo. Na vrhu si je počil, pa zlezel čez polico pod drugo steno, s katere je visela močna vrv. Po vrvi se je pognal kakih šest klafter v viš. Tu je bila ravninica, velika kakor miza, zadaj pa votlina. Potegnil je vrv in jo zvil; zdaj ni mogla živa duša ne sem gor, niti gamsi ne, ker je bila stena zaledenela in na spred poveznjena. Mladi mož se je previdno splazil v votlino, ki je bila tako visoka, da je lahko stal v nji, in tako široka, da je mogel kakih dvajset korakov sem ir, tja po nji. Ko se mu je pogled navadil na mrak, je spravil nahrbtnik in puško v razpoko v steni, potem pa je legel v kot na kup listja in mahu in je poskušal zaspati. Pa ni mogel. Zopet in zopet je moral mi- ima vsak pondeljek in četrtek zvečer, pa še ob nedeljah; ni čudno, kajti pripravlja se številen moški zbor na pevski koncert, ki se bo vršil v nedeljo 7. marca, ob treh popoldne v posojilnl-8ki dvorani v Vojniku. Vsi ljubitelji lepega pet' ja od blizu In daleč vabljeni! Vojnik. Naše prosvetno društvo prav lepo deluje. V januarju je vprizorilo v nabito polni po-sojilnični dvorani ; iderno socijalno dramo »Boštjan iz predmestja«. Za Jožefovo pa pripravlja krasno igro iz svetovne vojne v treh dejanjih »Stilmondski župan«. V nedeljo dne 28. februarja ima svoj re^ii občni zbor v društveni sobi kaplanije ob pol treh popoldne - običajnim dnevnim redom. Članstvo se s tem opozarja, da se ga sigurno udeleži. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Tukaj je bil fantovski tečaj Slcmšekovega prosvetnega društva za šmarsko-rogaško okrožje v nedeljo dne 14. t. m. celi dan. Govornika sta prišla iz Celja, in sicer voditelj fantovske podzveze profesor g. Bi-tenc Mirko ln č. g. dr. Hanželič Rudolf. Tečaj se je pričel ob pol desetih v Slomšekovem prosvetnem domu. V društveni dvorani je prvi pozdravil gg. predavatelje, domače fante in fante iz sosednih far, ki so se udeležili tečaja v polnem številu, domaič č. -. nad župnik Julij Vaj-da, želeč, da bi ta tečaj rodil lepe uspehe v fantovskem delu. Predavalo se je o pomenu in delu v organizaciji, o mladih, o poslovanju, o tisku in o komunizmu. Domačin Drofenik Tonče, os-mošolec gimnazije, pa je navdušeno deklamiral »Vseh živih dan«. — Ob enem se je vršil fantovski občni zbor za rogaško okrožje in je bil za predsednika izvoljen g. Snoj V., ekonom iz Rog. Slatine. Za šmarsko okrožje pa se je sklenilo, da se bo občni zbor vršil 21. marca v Šmarju pri Jelšah s primernim predavanjem. Na tečaju bo bile zastopane župnije Rogatec, Zetale, Šmarje, Sv. Florijan, Kostrivnica, Sv. Peter na Medvedom selu, Sv. Ema, Sladka gora, Stoperce in Zibika. Kar se tiče udeležbe, so se razen domačinov najboljše odrezale 2etale z udeležbo približno 30 fantov. Slovenci v Zagrebu. Zadnja nedelja v januarju nam je prinesla najprej lepo prireditev Marijine družbe naših deklet, potem pa občni zbor dekliškega zavetišča »Ognjišče«. Ta občni zbor je bil zelo važen, ker je pokazal, kako potrebna ustanova je »Ognjišče«, obenem pa se je videlo, da naša dekleta ne pustijo, da bi jim zavetišče prepadlo. Zdaj so se z novim ognjem zavzeli zanj in vse kaže, da bomo postavili »Ognjišču« trdne temelje. Dekleta, ki prihajajo v Zagreb, pa vabimo, naj se zglasijo v tem zavetišču (So-Icvljeva ulica 3, blizu glavnega kolodvora). — Na pustno nedeljo 7. februarja so nam priredili Slomšekovi igralci veseloigro »Ljubezni in zadreg zmešnjava«. Sedaj nas pa že vabijo k novi predstavi, ki bo v nedeljo dne 7. marca. To pot je na sporedu »Ben Hur«, ki je prav primeren za resni postni čas. Zato ne sme nihče manjkati pri tej veličastni igri. Tudi predavanja imamo vsako nedeljo po večernicah. Petini letni občni zbor delegatov KZ. Vodstvo Kmečke zveze v Ljubljani je na svoji seji dne 12. februarja sklenilo, da se vrši redni letni občni zbor delegatov v nedeljo, dne 7. marca v Ljubljani. Dnevni red in kraj, kjer se bo občni zbor vršil, bo objavljen kasneje. V smislu pravil KZ tvorijo občni zbor člani glavnega odbora, pregledniki računov, predsedniki in tajniki okrajnih in okrožnih odborov ter delegati krajevnih KZ. Ti pošljejo od vsakih začetih 50 članov po enega delegata, ki ga določi njen odbor in prijavi vsaj osem dni prej glavnemu odboru. Mi smo za olajšanje teh prijav v vprašalnih polah stavili posebno rubriko za te delegate. Mnogo krajevnih KZ teh vprašalnih pol še ni vrnilo. Z ozi-rom na kratek čas do občnega zbora pozivamo vse, ki tega še niso storili, da takoj pošljejo prijave svojih delegatov: Oni, katerim vprašalnih pol nismo dostavili, naj sporočijo v običajnem dopisu. Ko bomo imeli vse delegate prijavljene, bomo poslali vsem krajevnim edinicam toliko vstopnic, kolikor jim na število članstva pripada. S to vstopnico se bo vsak legitimiral pri vstopu v dvorano. Da se bo vsa priprava mogla pravočasno in v redu izpeljati, prosimo, da s prijavami ne čakajo. Obenem z občnim zborom se bo nekoliko pozneje vršilo kmečko zborovanje, na katerem bodo govorili trije kmečki govorniki. Na to zborovanje so vabljeni vsi člani KZ, zlasti oni iz bližine Ljubljane. Skušali bomo dobiti četrtinsko vožnjo, tako, da bo vsem omogočeno udeležiti se tega zborovanja. Tudi o tem bomo pravočasno obvestili vse. Kmetje, pripravite se na ta dan! Prvi redni občni zbor KZ je to. Pokažite, da se vas je v kratkem času obstoja zbrala velika armada pod okriljem KZ. Dokaži-te, da se zavedate važnosti svojega stanu in da imate voljo, delati za zboljšanje svojega položaja. Nobenega delegata ne sme manjkati na občnem zboru, na zborovanje pa pridite vsi, ki niste preobloženi z delom! Glavni odbor Kmečke zveze. Sv. Jurij ob Sčavnici. To trpljenja polno solzno dolino je zapustila nadvse spoštovana, priljubljena in dobra mati Alojzija Rauterjeva iz Dra-gotinja v 65. letu starosti. Pokojna je bolehala dalj časa na sušicl, zadnje mesece hudo trpela, a vse pmašala boguvdano z Jobovo potrpežljivostjo. Pokojnica je bila vzorna članica naše žen- ske Marijine družbe, vneta tretjerednica, goreča salezijanska sotrudnica, vzgledna žena, osobito pa nad vse skrbeča in čuječa mati, ki je vseh svojih devet hčera vzgojila v strahu božjem. Tri hčere so že pred njo odšle v večnost v najlepših dekliških letih, najmlajša je pa č. šolska sestra. S pokojnico smo izgubili vzor krščanskih sliti na dogodke pretekle noči. Ubil jo je! Vislice ga čakajo. Če bi se tudi rešil take smrti, bi mu vendar za vse življenje ostal madež, da je morilec Nič več ne sme med ljudi, nobenemu poštenjaku ne pred oči. Toda bolj kakor misel nase ga je tiščala in mučila misel na junaško dekle, ki jo je nagnal v smrt. Ni in ni si mogel izbiti iz glave podobe dekletove, kakor jo je gledal, ko je vsa lepa in svetla in deviška stala na mecesnovi koreniki in se vrgla v globino. Če je zamižal, je lebdela vsa živa pred njim; Če je odprl oči, mu je bila vsa jasna v duši. Razburjena domišljija mu jo je kazala še lepšo, kakor jo je videl v mesečini pod mecesnom. In nič ga tako ni prevzelo, kakor misel na njeno zmagovito dekliško čistost, ki mu je bila doslej tako neznana. Dva dni in dve noči je čepel v svoji votlini, ne da bi zaspal, niti ne, da bi kaj zavžil. Tretje jutro se je spustil po vrvi dol in je splezal na drugi rob, odkoder je bil pogled v dolino in proti Šmarju. Kaj je čul? Iz daljave je donelo mehko brnenje, posamič «o priplavali glasovi in šli mimo njega kakor duhovi in se od Ojstrca zopet vračali otožno stokajoč . . . To je bil glas zvonov. Pogrebščini so zvonili... Da, tam doli v Šmarju pokopujejo Veroniko... Za vpil bi bil najrajši v svoji grozni bolečini; pa je moral nemo in tiho poslušati, ko so mu rezali daljni zvonovi krvave rane v srce. Ko so utihnili, je odšel s svojimi težkimi mislimi po grebenu. Tedaj mu je udaril rezek žvižg na uho. Tropa gamsov, ki se je pasla za steno, je skočila in zbežala po strmini, potem pa obstala in radovedno oprezovala. Z božajočim glasom jih je poklical : »Bici, bici, bici, bici!« Živali so se vrnile in so druga za drugo prilezle na greben. Kakih dvajset jih ga je obdalo in čisto domače so mu nosljale okoli žepov. Čohal jih je med rožiči, jih gladil po vratu in jim govoril: »Da, da, kako ste pridni... Igre je priden in črnuhec in trkec tudi! Vsi, vsi ste pridni, da, da!« Kakor da ga razumejo, še tesneje so se zbrale živali okoli njega. Tisto malo soli, kar je je imel pri sebi, so mu željno polizale z rok. »Hej, kozi je, sem pojdi!« je poklical kozliča, ki je z vsemi štirimi poskakoval in uganjal svoje otročje norčije. Stegnil se je čez glave drugih gamsov in podal mlademu košček kruha, ki ga je še našel v jopiču, živalica je hlastno povžila sladčico in se zagnala tesno k jagru, se mu motovilila okoli nog in ni hotela od njega. (Dalje sledi.) znamke zelo narasla. Toda poštno ministrstvo je te govorice sedaj za-n";alo in je izjavilo, da se bo znamka še nadalje prodajala, dokler je bo še kaj v zalogi. Ministrstvo je odredilo, da se čim prej izda znamka s podobo novega kralja Jurija. Ta znamka izide vsekako že pred kronanjem. Navaden filmski aparat posname 24 slik V eni sekundi. Poskusni filmski aparati po laboratorijih že delajo 250 slik na sekundo. Pa tudi ti aparati so počasni v primeri z najnovejšimi konstrukcijami francoskih in amerikanskih raziskovalcev, ki so dosegli že 7.000 slik na sekundo in V enem slučaju celo 500.000 slik. lena in mater, kakoršnih potrebujemo ravno dandanes. Izgubili smo dobro prijateljico, ki nikdar ni klonila in omahovala v križih in nadlogah, katerih si je tudi ona morala okusiti v prav obuni meri. Koliko božjih potov prehodila, toliko pesmi prepela v čast božjo je dobra mati, vi le Bog. Pri vsem tem vsa ponižna, otroško pobožna, je vse in vselej storila le v. čast božjo. Vse svoje prelepe čednosti, ki so jo dičile, pa je ovenčala s krono potrpežljivosti in vdanosti v voljo božjo. In kakor je bilo njeno celo življenje takorekoč en lep slavospev Bogu, taka je bila tudi njena smrt na dan Lurške Matere božje. Odšla je dobra mati po zasluženo plačilo, a mi ostali pa hočemo in celo moramo posnemati njeno vzgledno življenje. Kako priljubljena je bila rajna mati, je pokazal njen pogreb. V imenu ženske Marijine družbe se je v ganljivih besedah poslovila od rajne ob zevajočem mrzlem grobu dobra tovarišica Zefika Koroščeva. Nato je še pevski zbor zapel pretresljivo žalostinko. Preblagi, zlati materi večni pokoj, a družini Rauterjevi naše najgloblje sožalje! Stročja vas. V 77. letu svoje starosti je umri Matija Puconja Iz Stročje vasi pri Ljutomeru. Bil je odločen katoliški mož. Tudi v tem duhu je vzgojil vse svoje otroke. Kako je bil pri nas priljubljen, je pokazala izredno velika udeležba njegovih prijateljev pri pogrebu. Radi njegovega plemenitega značaja ga bomo ohranili v dobrem spominu! Očeslavci v župniji Kapela. Smrt ne gleda na starost, marveč sega tudi po mladosti. Od novega leta do sedaj so se že ločili od tega sveta že kar štirje tu od nas. Prva je umrla hčerkica Shotnik Francu, drug je umrl sinček Klobasu Francu. Tretjega pa smo spremili na ljub griček kapelski mirodvor na dan 29. januarja Fe-konjovega Toneka fanta v njegovi najlepši moški dobi v starosti 41 let. žalostna je bila ločitev ne samo ljubih domačih, osobito matere, ampak tudi nas, ki smo ga poznali in spoštovali. Pričal temu je pogreb, da nam je bil ljub in spoštovan, ker udeležba spremstva bila je velika. V miru božjem zdaj naj počiva, pri Bogu sveti raj uživa, veliko je trpel v svoji bolezni, v Bogu spravljen je odšel od nas. Dne 13. t. m. pa emo spremili k večnemu počitku starosto 88 let starega prevžitkarja Franca Klobasa. Bil je tri leta v bolniški postelji, voljno je trpel in prenašal svojo bolezen, katero mu je dal Bog. V miru zdaj počivaj Ti in vsi, ki ste nas zapustili, eaj hitro prišel bo taisti čas, da Bog poklical bo tudi nas. Bodi Vam vsem žemljica lahka, Vam ljubim domačim pa naše sožalje! Podvinci pri Ptuju. Umrl je Anton Pukšič v starosti 68 let. Bil je nad 40 let naročnik »Slov. Gospodarja«. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! Št. Janž pri Velenju. Po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, je 13. t. m. mirno v Gospodu zaspal g. Jakob Salecl. Rajni je bil dober in vzgleden krščanski mož, dolgoleten občinski odbornik in cerkveni ključar. Zato smo ga na hjegovi zadnji poti 1«, februarja počastili z veliko udeležbo pri sprevodu. Domači pevski zbor pod vodstvom domačega organista g. Franca Sraka mu je zapel cb odprtem grobu ganljivo žalostinko. Ohranjen mu bodi trajen spomin, žalujoči ženi in otroku naše iskreno sožalje! Velika Pirešica. Najstarejša naša občanka je «stisnila po kratki mučni bolezni svoje očL To je bivša znana natakarica Fervegove gostilne v Pirešici »Fervegova Mari«. Umrla je v starosti 84 let; v službi pri Ježovnikovih je bila skozi celih 50 let. Poznala Jo je domala cela Savinjska dolina. Pokopali smo jo pretekli teden v Galiciji. Bodi ji žemljica lahka! Sv. Jurij ob južni Sel. Za vedno nas je zapu stila dne 19. t. m. po celi šentjurski fari znan; »Pisančeva mama«, gospa Jera Pisanec. Ce: par dni bi dočakala častitljivo starost 87 let Bila je nekdaj ugledna in priljubljena gospodinja na velikem posestvu, na katerem stoji seda; kmetijska šola. Njen rajni mož je bil dolgo let trški župan in cerkveni ključar pri podružnici sv. Ahacija. Svoje otroke je vzgojila v pravem krščanskem duhu. Boguvdano Je živela in ravno tako lepo umrla. Naj ji bo dobri Bog plačnik! Ostalim naše iskreno sožalje! Sv. Florjan pod Bočem. čez vse najhujše se je ločiti od ljube mamice. Tako smo se mogli ločiti od Marije Krošl, po domače Matekove, po-sestnice v Strmcu, stare 70 let. Rajna je bila mirna, Bogu vdana ženska. Omožena je bila 48 let. Njen mož priča ,da je ni slišal v vseh teh letih enkrat preklinjati. Imela js več žalostnih kot veselih dni. Bila je tretjerednica in je bila vsak mesec pri svetih zakramentih. Dala je življenje devetim otrokom. Od teh so se štiri živi in vsi preskrbljeni. Znala je vsakega potolažiti. V miru počivaj, draga mamica, ker nam otrokom ne prideš iz spomina! Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Minuli teden je nas nenadoma za vedno zapustila daleč na okrog znana Anderličeva mamica iz Gaberc v dobi najboljših let. Na njeni zadnji poti jo je spremljala obilna množica ljudstva. Naj počiva v miru! IliptlUšMi iCCOfŠ. Županska zveza bo priredila med drugimi tudi naslednje enodnevne županske tečaje: Dne 24. februarja v Krškem ob 10. uri v hotelu g. Gregorič za krški in brežiški okraj. Dne 25. februarja v Celju ob 8. uri v Domu, Samostanska ulica, za celjski, laški in gornjegrajski okraj in za oni del konjiškega okraja, kateremu je bolj prikladno v Celje, kakor v Maribor. Dne 2. marca v Mariboru ob 8. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke za okraja Maribor, levi in desni breg, in okraj Konjice. Dne 3. marca v Ptuju ob pol 9. uri. Kraj sestanka določi mestni župan v Ptuju. Tečaj se vrši za ptujski okraj. Dne 4. marca v Ljutomeru ob 9. uri v Katoliškem domu za ljutomerski okraj. Dne 8. marca v Murski Soboti ob 9. uri v občinski posvetovalnici za murskosobo-ški okraj. Dne 9. marca v Dolnji Lendavi ob 10. uri v mali dvorani hotela Krona za dolnje-lendavski okraj. Dne 15. marca v Slovenjgradcu ob 9. uri v posvetovalnici okrajne hranilnice za slo-venjgraški in dravograjski okraj. Dnevni red tečajev je sledeči: 1. Ustanovitev okrajne podružnice Županske zveze. 2. Predavanje o splošni občinski upravi, o občinskih proračunih in obračunih in o občinskih uslužbencih s posebnim ozi-rom na določila nove uredbe. 3. Predavanje o vojaških poslih, kolikor jih vrše občine. 4. Predavanje o kmečki zaščiti, v kolikor so določila uredbe in pravilnika v zvezi s poslovanjem občin. Predavali bodo referenti kraljeve ban-ske uprave, o vojaških poslih vojni referenti, o kmečki zaščiti pa sodniki okrajnih sodišč. i ■HH^HHH g9 eonnnaiKta ■dopisi rim Sv. Benedikt v Slcv. goricah. Na občnem zbo-•u naše sadjarske podružnice v nedeljo 31. jan. nam je njen tajnik Fr. Zemljič lepo razložil, v kakem obsegu se bo vršila letos banovinska sadna razstava v Mariboru in kako moramo letos z gnojenjem in škropljenjem sadna drevesa pripraviti, na nam bodo rodila lep sad za razstavo in prodajo. — šest srečnih parov se je že letos zvezalo za družinsko življenje. Dne 3. februarja se je poročila Ana Senekovič z žand. podnared-nikom Blažem šprajcem. Bila je mnoga leta naša prvovrstna igralka na društvenem odru. Dne 8. februarja sta bila poročena Mirko Harl in Jožefa Tomažič, oba člana Marijine družbe, ženin je bil nekaj let sodelavec pri dramatičnem odseku in tajnik domačega fantovskega odseka in tudi okrožnega odbora, nevesta pa je bila prednica dekliške Marijine družbe in vneta sodelavka pri dekliškem odseku. Isti dan se je poročila Neža Reš s Ferdinandom Jakopecom. Bila je vneta cerkvena pevka in nam je dostikrat na odru predstavljala žene in matere pa babice. Naj ljubi Bog bogato blagoslovi te in ostale mlade zakonske pare, da bi bili krepka podlaga ter vir sreče in moči cerkvi in domovini! G. Radgona. Predrznost raznih nepoznanih postopačev se je že opetovano pokazala v naši župniji. Govori se, da so že dobili tisto pisano družbo, ki se je ponoči odpeljala na Rodmoškem vrhu z ukradenimi konji in vozom proti Sveti Trojici. Pod varnim spremstvom orožnikov sta morala dva uzmoviča s potrtim srcem kazati, kje sta kradla v župnišču. Nekje po naši zemlji pa se postavlja z lepo, dolgo suknjo nekdo, ki jo je vzel seboj iz župnijske obednice v pon-deljek ali torek, 15. ali 16. februarja. Bil je dolgi površnik, na novo predelan, iz pravega češkega, malo kosmatega sukna, temi"—;--e barve, škatljast .li križčast vzorec. Spredai tri odprte gumbmce, podlaga pod gumbi s™«ga cajga. Vsa druga podlaga rt ar klot. Dva notranja žepa. Ta častil;iv površnik se je podal imenovane dni med rvet in ker je to storil brez lastnikovega dovoljenja, bi bilo zelo lepo, če bi se v do-glednem času zopet vrnil na svoje prejšnje mesto. Gotovo mu to n' bo težko, ker ga je na prvi pogled mogoče spoznati, podot ig« blaga namreč ni najti skoro nikjer. Med svetom se tudi potika lepa srebrna ura, precej tanka, s šipo, na zunanjem pokrovu monogram MG in sicer G vložen desno spodaj v M, znamke Ornega. Monogram s prosto roko vrisan v srebro. Tisoč in tisoč oči bo z lahkoto našlo to ubogo izgubljeno revčico, ki si je sicer bila sama kriva, da jo je odnesel uzmovič iz župnikove sobe, ker je pač bila prezapeljivo lepa. Vendar se je že naveličala neprostovoljnega suženjstva in bi prav rada prišla nazaj v lepi obmejni trg Gor. Radgono. Ljutomer. Vsako leto je v naši farni cerkvi od pustne nedelje do pustnega dne vključno izpostavljeno sv. Rešnje Telo. Letos sta nam govorila dva čč. gg. kapucina iz Ptuja in navajala vernike k pokori. Udeležba je bila polno-Stevilna. Fantje-kongreganisti so imeli določene molitvene ure predpoldne, popoldne pa članice Marijine družbe. Bilo je vse v najlepšem skrivnostnem razpoloženju. Le na pustni popoldan je na sramoten način motilo to tiho pobožnost tuljenje in kričanje nadebudne mladine, ki je ravno med popoldansko pobožnostjo vprizarjala svojo kričečo povorko po ulicah. Da je bil ta mladinski karneval vprizorjen od gotovih ljudi, ki jim nI mar za cerkev, je kot na dlani. Do- volj žalostno je to, da se že popolnoma tenden-ino mladina, obvezna Se Soli, navaja in vabi v razkošne maškerade in se tako isti čas ne more udeležiti cerkvenih pobožnosti. Par otrok je bilo še pozno zvečer na raznih ponočnih maškera-dah v gostilnah, tam plačalo običajno vstopnino, ko na drugi strani nimajo niti denarja za pre-potrebne stvari in nekateri dobivajo celo podporo od mnogih strani radi slabo situiranih družinskih razmer. Vprašamo samo milostno merodajne faktorje, kdo neki bo odgovoren za posledice tako imenitne vzgoje še dobrih otrok? Sv. Križ nad Valdekom. Dne 8. februarja t. 1. je zgorelo posestniku in cerkvenemu ključarju Antonu Stinek, po domače Kun, gospodarsko poslopje. Okrog 8. ure zvečer je začelo goreti; zgorela je vsa krma in gospodarsko orodje, le živino se je posrečilo rešiti. Požar je bil tako velikanski, da je bilo vse Pohorje, vsa Mialinj-ska in šaleška dolina razsvetljena. Pri Perger-ju v Mislinjah in na rudniku v Velenju je tulila sirena. Zvonili so plat zvona v Mislinjah, v Starem trgu in v šmartnem. Pa kaj, ko je gasilcem teren nedostopen. Vsaka pomoč gasilcev je bila izključena. Le domači smo reševali, kar se je dalo. Tudi domači g. župnik, ki je bil eden prvih na mestu, je pomagal reševati, kar se je dalo. zlasti hišno opravo, ker je bilo stanovanjsko poslopje tudi v veliki nevarnosti. Duhovnik pač mora biti na deželi, zlasti pa v hribih, za vse pripravljen. Mlad gospodar, ki se je šele pred dvema letoma oženil ter si je lansko leto svoje gospodarsko poslopje popolnoma prekril in popravil, upajoč, za naprej dobro gospodariti, ima danes velikansko škodo in je takorekoč zopet zadolžen, zlasti ker je bila zavarovalna svo-ta nizka. Da bi se pač našla dobra srca, ki bi nesrečni družini rada pomagala kakorkoli, ali z lesom ali z delom ali z vožnjo, da bi se mladi gospodar laže postavil na lastne noge. Kdor v nesreči rad pomaga svojemu bližnjemu, tisti je pravi kristjan! Pomagajmo! Pa tako, da levica ne bo vedela, kaj je dala desnica! Vzrok požara je dosedaj nepojasnjen in se ne ve, kako je požar nastal. — Očividec. Ljubno. Visoko gori, precej osamljen zaradi oddaljenosti od centrov, stoji trg Ljubno, pa je vendar društveno življenje precej živahno. Malo poročil in novic čitamo o tem kraju, pa je radi svojevrstnega udejstvovanja tamošnjih prebivalcev zelo zanimiv. »Flosarje« se gredo po večini, ker je to njihov kruh, dasi precej težak. Zavedajo pa se, da so kmetje in da tudi oni potrebujejo svojo stanovsko organizacijo. Kmečka zveza, ki je bila ustanovljena izmed prvih v gornjegrajskem vo|ri lepih lastnosti in svojega vzglednega življenja. Jubilant je od svoje mladosti in do sedanje dobe bil vedno zelo marljiv, skrben in pošten v vsakem oziru. V dobi hudih naoijonalnih boiev za mariborsko okolico je stal g. Gselman v prvi vrsti borcev za našo narodno svobodo in naše narodne pravice. Pod nemškutarskim režimom se ga je preganjalo kot zavednega Slovenca in krajevnega voditelja, toda Gselman je bil mož korenina ter je stal trdno kakor hrast za pravice Slovencev v hočki okolici. G. Gselman je bil osebni prijatelj rajnega poslanca Pišeka in je zelo ponosen, da je tudi naš voditelj g. dr. Ant. Korošec opetovano obiskal njegovo hišo ter da ga šteje med svoje dobre znance. G. Gselman je bil dolga leta v občinskem odboru v Hočah ter je bil član mnogih korporacij in je bil na čelu naših društev v Hočah. Kot mož in oče je bil vedno strogo krščanskega duha in je vzgajal svoje otroke vzorno. Silno je bil užaloščen, ko mu je sin-edinec padel v svetovni vojni. Od tega časa naprej se je opazila na očetu Gsel-manu velika sprememba. Smrt edineg- sina ga je tako potrla, da je odložil mnoga mesta v javnosti in j 2 živel samo za svojo družino in za svojo obrt. Kot javni delavec je bil g. Gselman pošten in nje^-va beseda je med prijatelji in nasprotniki »nnogo zalegla. G. Gsel-nan Je bil nad 20 let krajevni zastopnik naše domače Vzajemne zavarovalnice in je tudi ta ~-»«el vršil skrajno solidno in pošteno. Očetu Gselmanu k njegovemu jubileju najiskreneje čestitamo! Samomor z elektriko. Ivan Novak, 401etnl brezposelni delavec, je splezal v Bresternici v župniji Kamnica pri Mariboru na železni steber električnega voda in se je dotaknil žice z visoko napetostjo. Omamljen od toka je padel na betonski podstavek ter obležal mrtev s prebito lobanjo. Novak je bil svoj čas zaposlen na žagi v Viltožu. Prireditve. Frani. V Framu je letos društveno delo živahnejše. Izobraževalno društvo, ki je za pust vprizorilo »Dve nevesti«, pripravlja sedaj žalo-lgro »Sin«. Vrlim igralcem želimo tudi sedaj veliko uspeha. Koncem januarja smo slišali predavanje o Lurdu in Bernardki ter gledali krasne ekioptične slike; dne 31. februarja pa je predaval g. upravitelj Josip Tavželj o komunizmu v Rusiji In nam je s filmom pojasnjeval njegove grozne posledice. V nedeljo bomo gledali Gospodovo trpljenje. Taka predavanja sc ljudem v pouk in razvedrilo in se jih prav rad) udeležujejo. Dopisi. Sv. Andraž v Slov. goricah. V noči od pustnega torka na pepelnico se je prikradel v kur-nik g. Martina Koren neznani uzmovič in hotel odnesti perutnino. Sumljivi šum je slišal doma--- pes, ki je dosedaj še neznanega dolgoprstne-ža pregnal. Zlobnež pa še ni miroval; postavil si je lestvo na podstrešje Franca Cuček, hoteč se polastiti slanine, katera se je tam sušila. A prišel je domači sin Jakob, ki se ga je uzmovič ustrašil, in je zginil brez plena v noč. Zrkcvci pri Mariboru. V mesecu januarju se je vršil 24. redni občni zbor prostovoljne gasilske čete Zrkovci. Izvolil se je novi upravni ln nadzorni odbor. Izvoljeni so bili možje In fantje, ki imajo res navdušenje za gasilstvo, storiti namreč to, kar je bližnjemu v pomoč in Bogu v čast. Gasilska četa je imela v pretečenem letu več velikih požarov, pri katerih si je pokvarila nove cevi, pokvarila pa se je tudi nova brizgal-na. Ker si je četa postavila nov Gasilski dom, je porabila ves denar in še nekaj dolguje. Da si četa nabavi, kar je nujno potrebno, namerava prirediti dne 17. maja t. 1. veliko dobrodelno tombolo v Zrkovcih. Radi tega se prosijo vsa sosedna društva, da ta dan ne napravijo noben-ne prireditve, marveč prepustijo to nedeljo le nam, ki smo nujno potrebni denarnih sredstev! Loče pri Poljčanah. V zadnji naši številki pri-občena prilika o bratovščini jeruzalemskega osla je zadela nekatere tako živo, da jo je ponatisnil mariborski »Večernik Jutra«. Se pač zopet obistinuje pregovor: »Ce mački stopiš na rep, zamijavka.« — Nedelja 14. t. m. je bila v resnici živahna. Takoj jutranji sv. maši občni zbor JRZ, v šoli pa občni zbor Sadjarske podružnice v Spodnjih Lažah, združen s pod-učnim predavanjem referenta pri sreskem na-čelstvu v Konjicah. Popoldne po večernicah pa občni zbor društva Rdečega križa, ki je potekel sicer mirno, vendar v poročilih pokazal rak-ra-no naših faranov, da si niti v tem samaritan-skem društvu, ki ne gleda ne na levo in ne na desno, ne moremo biti edini. Samo peščica požrtvovalnih ljudi je omogočila prvo božičnico r^-lžnim trokom lansko leto. Ločani, zdramite se, čas hiti in ne čaka na nas, tudi elektrika nas bo prehitela, zlasti na Gorenjskem. Loče pri Toljčanah. Glavni odbor društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v Belgra-du je glasom obvestila banovinskega odbora v Ljubljani odlikoval predsednika občinskega od- bora društva RK v Ločah Ivana šalamon, posestnika in zasebnega uradnika na Zbelovem, s srebrno svetinjo za zasluge. Sv. Štefan. V kratkem predpustnem času je stopila pred oltar tr,m priljubljena mladenka Terezija štancer, ki je bila članica Marijine družbe. Omožila se je z mladeničem posestnikom Alojzem Nikola v Št. Juriju pri Grobel-nem .Povodom poroke je Marijina družba prišla z zastavo Tereziki nasproti ter jo pozdravila z nagovorom in šopkom, katerega ji je podarila; pevski zbor pa je zapel lepi pesmi. Bog daj mlademu zakonskemu paru srečo in blagoslov! Šmartno ob Dreti. »Domovini« in »Jutru« v odgovor objavljamo, da so bili pretepači, za katere se oba lista ogrevata, od sreskega sodišča v Gornjemgradu dne 18. t. m. obsojeni na odškodnino za poškodbe, ki so jih prizadjali članom fantovskega odseka v šmartnem ob Dreti. To je hkrati najboljša zavrnitev laži, ki se nahajajo v dopisih imenovanih liberalnih listov. Zibika. V nedeljo 28. t. m. bodo v Zibikl ponovne občinske volitve. Zibičani so postavljeni na vago: ali bo Zibika ostala slovenska, ali bo postala hrvaška; ali bo ostala katoliška, ali pa bodo prišli na krmilo ljudje, ki ne vedo kaj so, in so katoličani samo v toliko, kolikor so zapisani v krstni knjigi. Zelo čudno je, da so nekateri ljudje tako nespametni, da silijo na Hrvaško, ko je vendar dr. Maček odklonil Slovence. Da bi se dr. Maček za Slovence brigal! Saj ima v svoji domovini dovolj dela. Kaj če zmagajo mačkovci? Nasvet dopisnika je: Naj se takoj prihodnjo nedeljo začne brati v cerkvi hrvaški evangelij! Zibika je znana po domovini najbolj radi božjepotne cerkve na Tinskem. V slučaju, da mačkovci zmagajo in če bo gotovi »Gubac« za župana, se nekaj šepeta, da se bodo na Tinskem naselili hrvaški redovniki iz Hercegovine in potem ne bo nihče drugače govoril kot »Majka božja Tinska«. V boj do zmage! MALA OZNANILA SLUŽBE: Pošteno viničarsko družino 4—5 delavnih moči iščem takoj. Rosmanit, Vrhovdol 116, Limb. Žagarska družina vzame žago v najem na stalni vodi v prometnem kraju, ali premeni službo. Ponudbe pod »Samostojen« na upr. lista. 229 Močan učenec se išče z dobrim izpričevaiom, stanovanje in hrana v hiši. Ernest Gert, me- dičar in svečar. Maribor, Gosposka 13. 228 Ovojni papir vseh vrst na malo in veliko v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Prodam sladko seno, otavo m lucerno. Hajnc Josip, Gradiška, Pesnica. 226 Sprejmem takoj pomočnika za boljšo delo. Fur-lan, krojač in organist. Hoče. 225 Singer šivalni stroj z okroglim in dolgim čoi-ničkom proda za 350 Din mehanik Dra>.sler, Maribor, Vetrinjska ulica 11. Istotam nova kolesa, verniklana in verkromana, od Din 560 naprej. Vsa kolesa se prodajajo pod garancijo do 2 let. 240 Učenec za trgovino z mešanim blagom na deželi se sprejme takoj. Pod značko prednost imajo železničarji. 232 Iščem vajenca, Pivec Alojz, kolar, Sv. Jakob v Slov. goricah. 233 Vrvico (špago) vseh debelosti dobite v Mariboru v Cirilovi, Koroška cesta 5, in v Ptuju, Slovenski trg 7. Kmečki fant, na pel -obražen, vešč vsakega dela, želi mirno in ilno zaposlitev v mestu Maribor ali proti Avstriji. Naslov v upravi lista. 243 Trto cepljene, koreninjene divjake, portalis gote prodaja Franc Raušl, Kukova, p. Juršinci. 247 Samec, 52 let star, z nekaj premoženjem, išče primerno mesto kot gospodar na kmetiji, gostilni ali mesariji. Ponudbe pod »Skrben« na upravo lista. 236 čebelnjak paviljon 8 komadov z vsem priborom proda tudi za knjigo Ptujske hranilnice Mi' ha Princi, Sp. Hajdina 90,Ptuj. 246 Krasni moderni križi, oglejte si jih v Cirilovi knjigarni v Mariboru in v Ptuju. Starejša dekla, pridna in poštena, za vsa dela na kmetiji, se sprejme takoj. Naslov v upravi lista. 237 Prodam ali zamenjam štiriletno brejo kobilo. Špes Alojz, Gornje Radovanje, Maribor. 230 Iščem deklo, nastop takoj, Maribor, Meljski hrib 53. 238 Mostna esenca, izvrstni izdelek za izdelovanje jako dobre in zdrave pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpo-šiljatev. Ivan Pečar v Mariboru, Gosposka ulica 11. 224 V izpraznjeno majerijo sprejmem poštene ma-jerje. Vošnjak, Ptuj, Panonska ulica. 242 POSESTVA: Za barvanje oblek svilen in krep-papir iz Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju. Prodam posestvo 6 oralov, poslopja zidana in v dobrem stanu, v hiši trgovina z vsem trgovskim inventarjem. Andrej Pihler, Nadbišec, Sv. Rupert, p. Sv. Lenart v Slov. gor. 227 Cepljeno trsje, korenjake, sadno drevje dobavlja drevesnica Ivan Gradišnik," šmarjeta pri Celju. 223 V najem vzamem po3estvo v bližini Celja, 6—7 oralov, najemnino plačam takoj. Naslov v upravi lista. 231 žepne notese najugodneje kupite v naših prodajalnah. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju. V najem se odda kovačnica v prometnem kmečkem kraju. Kovač mora imeti obrt. Izve se pri Martinu Glušiču, št. Andraž, p. Vel. 245 Prodam semenski krompir, čučko, Partinje 53, Sv. Jurij v Slov. goricah. 235 Papirne vrečice raznih velikosti tudi posamezne komade prodaja Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Prodam lepo posestvo, oddaljeno pol ure od Planine pri Sevnici, v vasi Podpeč. 18 oralov rodovitne zemlje. Redi se lahko 8 glav živine. Poslopja vsa v dobrem stanju. Proda se s premičnino ali ne, kakor kdo hoče. Cena po dogovoru. Več se izve pri Jožefu špan na Planini. 241 Visokodebehie jablane in hruške Ia Din 8.—, skupna naročila Din 6.—. Dobite pri Knuplež Alojziju v Sv. Petru pri Mariboru. 234 V soboto otvoritev »Pri starinarju« Koroška c. 10, obilo ostankov svile, meter od 6 Din, delen, cajg, barhent, predpasniki vseh velikosti od 7 Din, oblekce, flanela, čevlje, nogavice, moške in ženske srajce, hlače, volneno blago, belo in rujavo platno, rute od 6 Din. Cenjenim odejemalcem -oznanjam, da sem opustila Starinarno na Koroški cesti 3 ter otvorila starin"--no z ostanki blaga na Koroški cesti 10. Ant. Zidanšek. 239 RAZNO: Krajevne razglednice po ugodni ceni izgotavlja Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Prodajamo najmočnejše moške obleke od 150 D, fantovske 50 Din, ženske 40 Din, dekliške od 10 Din naprej. Predpasnike, perilo, platno, cajg, svila, podlaga za obleke, močne čevlje, ceneje kot povsod. Pridite! Grajska starinarna manufaktura, Maribor, Vetrinjska 10. 214 Lepenko raznih debelosti, belo in rjavo, naročite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Knjige Cirilove Hntllnice: ZGODOVINA, ZEMLJEPISJE, POTOPISJE, NARODOPISJE Evharistični kongres. Broš. 16 Din, vez. 30 Din. Kovačič dr. Fran: Zgodovina lavantinske škofije. Bogato ilustrirana. 70 Din. Lenard dr. Leopold: Jugoslovanski Piemont. Zgodovina Srbije od črnega Jurija do kralja Petra. Str. 152. Cirilova knjižnica, 2. zvezek. Broš. 7 Din. Lenard dr. Leopold: Slovenska žena v dobi narodnega preporoda. Kultumo-zgodovinska skica. Str. 163. Cirilova knjižnica, 3. zvezek. Broš. 10 Din. Ljubša Matija: S.ovenske gorice. Opis. Str. 79. Cirilova knjižnica, 14. zvezek. Broš. 7 Din. Majcen prof. Gabriel: Kratka zgodovina Maribora. Str. 125. Cirilova knjižnica, 21. zvezek. Broš. 10 Din. KMETIJSTVO Sadar: Hmeljarstvo. Str. 160. Broš. 50 Din, vez. 60 Din. Zmavc: Vnarstvo. Str. 210. Vez. 50 Din. KNJIŽNICA »SLOV. GOSPODARJA« Dober pripomoček kmetovalcem 1. Zemljiška knjiga. Broš. 5 Din. Kako si sam izračunam davek. Broš. 5 Din. Zaščita kmetov v Jugoslaviji. Broš. 5 Din. (Ni več v veljavi.) Predpisi o cestah in o prometu na njih. Broš. 14 Din. Zakon o volitvah narodnih poslancev. Broš. 8 Din. O bolnišnicah in bolniških blagajnah. Broš. 5 Din. Koliko sme odvetnik računati. Broš. 5 Din. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov. Broš. 5 Din. Izdajanja te knjižice se nadaljujejo. Naročniki »Slovenskega gospodarja« dobijo te knjižice za polovično ceno. KNJIŽNICA »DELAVSKE FRONTE« Kaj je boljševizem. Broš. 2 Din. Komunizem in družina. V tisku. Vas v boljševiški Rusiji. V tisku. Boljševizem in delavstvo. V tisku. Broš. 2 Din. Zima, zima... Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarv-ni, »Paket Serija A« za moško, žensko, posteljno, namizno perilo in rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, flanel za pijame in barhentov za obleke ter paket »Serija Z« z vsebino 3 m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121.—. Dalje novi Specialni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 ¿o °5 m najfinejših pi-jama flanel, modnih barhentov za obleke in bluze ter toplega moškega ii ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148 vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokler je še zaloga, pri RAZPOŠILJALNICI ..KOSMOS" MARIBOR, Dvofakova cesta št. 1. 85 Ce vzrok ti je znan, ne boš dolgo bolan! To je glavno pravilo zdravilne umetnosti, temu se pa pridružuje pregovor: »Ce bolezen se pojavi, povprašaj najprej, kaj želodec pravi«. Kajti kakor pričajo tisočletna opazovanja, je želodec največkrat izhodišče tudi takih bolezenskih pojavov, ki so za nevešče oko videti brez vsakih zvez z želodcem. Končno pa ne more vsakdo biti poučen o postanku vseh bolezni in torej ne more vsakdo vedeti, da nastanejo n. pr. tudi mozolji in mnoge druge kožno bolezni zaradi pomanjkljivega delovanja želodca in črev, pravtako kot imajo nasprotni pojavi: hujšanje, debeljenje itd., skoraj vedno vzrok v nerednem delovanju prebavnih organov. Tudi neredno kroženje krvi, ki povzroča toliko obolenj, se skoraj vedno nanaša na bolan želodec in črevesje, prav tako bledica, slabost, slabokrvnost, nespečnost, prerano staranje itd., ker vse to je v zvezi s krvjo, kri pa je življenje! Samo zdrav želodec in zdravi prebavni orga-hi lahko proizvajajo in ženejo zdravo kri po telesu. "Reg. S. br. 1349 od 6. VII. 1932. Tudi poapnenie žil in starostna onemoglost imata svoj vzrok v pomanjkljivem kroženju krvi. Radi tega je dolžnost bolnih kakor tudi zdravih, starih in mladih, čistiti prebavne organe tako, kakor se mora čistiti vsak stroj, če hočete, da redno deluje. In če nastopijo motnje, kakor: pomanjkanje teka, bel Jezik, slab okus, Blab duh Iz ust, nerazpoloženje, kolcanje, zgaga, glavobol, zlata žila, hipna slabost, motnje v jetrih, vranici ln ledvicah, slabo čiščenje ali celo zaprtje, potem nikar ne oklevajte, temveč telo dobro prečistite s priznanim naravnim sredstvom ,PLSH!HHH' lm BSHOBEC ki je sestavljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Zahtevajte pa v lekarnih izrečno »Planinka« čaj Baho-vec, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v zaprtih in plombiranih paketih po Din 20.— veliki paket, polovični Din 12.— in poskusni omot Din 3.50 z napisom proizvajalca: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana. HALA OZNANILA SLUŽBE: Iščem hlapca za vsako delo. Ferk Kari, Kamilica 116, p. Maribor. 216 Iščem fanta, šole prostega. Mak Franc, Vodole, Sv. Peter pri Mariboru. 215 Žagar, dobro izvežban, išče stalne službe, gre tudi v majerja. Ludvik Resner, Podsreda. 220 50 Din vsak dan lahko vsak zasluži s prodajanjem novega predmeta. Pošljite znamko za odgovor. P. Batič, Ljubljana. 221 Sprejmem viničarja, Spodnji Velovlak štev. 21, p. Moškanjci. 222 Starejša močna dekla za krmljenje svinj in za gospodarska dela se sprejme takoj. Konrad Kurnig, gostilna, Vitanje pri Celju. 219 Sprejmem hlapca. Znidarič, Sv. Marjeta ob Pesnici._218 Za majerja, vešč krmljenja in 'oskrbe govede, kravje molže in krmljenja svinj, se sprejme pošteno zakonsko družino 3—4 osebe, in za hlapca za oskrbovanje volov in mlade živine, vešč vseh kmetijskih del, se sprejme zakonski par z nastopom službe 1. aprila 1937. Uprava graščine Negova, p. Ivanjcl. Plača in natu-ralni prejemki se določijo ob sprejemu v službo. Skupni T-vejemki omogčajo dostojen živ-ljenskl obstoj. 179 Viničarska družina s 3 moškimi in 2 ženskama se sprejme. Pilz, Pesnica. 184 POSESTVA: V idilični dolinici v Slovenskih goricah pri cerkvi se poceni odda takoj v najem hiša s posestvom. Pripravno za vpokojence. Naslov v Cirilovi tiskarni v Ptuju. 208 Dve lepi posestvi prodam. Dvoršak Kari, Ja-blance 37, Sv. Barbara pri Mariboru. 180 RAZNO: Ročna dela! Novi vzorci na razpolago v pred-tiskariji C. Nifergal, Maribor, Koroška cesta 1. 148 Zaboje v raznih velikostih odprodajamo stalno v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5. Kobilo, plemeno, prvovrstno, 15—16 pesti visoko, avtovarno, do 10 let staro, kupim. Opis in ponudbe na: Pavlišič Anton, Zg. Porčič 76, p. Sv. Trojica v Slov. goricah. 217 Cepljeno trs je, korenjake in 12 hI vina proda: Turin, Modraže, p. Studenice pri Poljč. 213 Jaboičnika 6 polovnjakov ima na prodaj St. Lu-bienski, Jarenina. 212 Odeje vatirane, flanelaste in volnene v veliki izbiri najceneje pri Novaku, Maribor, Koroška cesta 8. 143 v „SI.gospodarju" imajo najboljši uspeh! m iščemo gospoda, ki bi v svojem bivališču z večjim okolišem imel nabiralno mesto (filijalko) — kot postranski ali glavni poklic. Noben se trudeči zastopnik! Noben lokal! Nobeno potovanje! Za mesto ln deželo! Lahko, vestno udejstvovanje. Dotični dela pod vodstvom ravnateljstva. Mesečni zaslužek do 5000 Din in več. Pojasnilo: Hupo, Klagenfurt, Austria. 185 OBLEKE klobuke, perilo, pomladanske novosti. Lepa izbira! Hranilnica in posojilnica v Ločah pri Poljčanah proda lep vinograd v Zbelovi gori približno 2 orala. Pojasnila daje: Hranilnica v Ločah pri Poljčanah. "!07 Kmetov-" i! Cas je, da gnojite z umetnimi gnojili, katera vam priporoča vse vrste najcenejše tvrc1" a Jos. Ornig, Ptuj. 187 Vinsko trsje priporočljivih sort, korenjake in sadno drevje nudi trsnica in drevesnica Čeh, Sv. Bolfank v Slov. goricah, Ptuj. 1253 oooooooooooooooo Vse vrste špampiljk za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj. V S A K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR ZAVARUJE SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L G PRI VZAJEMNI ZAVAROVALNICI ¥ LJUBLJANI PODRUŽNICA: CEUt palača Ljudske posojilnice. GL ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! □ 111 n i Ii 111«i ■ 1111 ■ ■»« ■ i ■ i « i»■ i ■ i ii « h |i » ■ » i ■ »111 w ■ ii»111 m i» iiiiiiiniiri Hinmm Hranilnico Dravske banovine Maribor Centralo: Maribor Podružnico: Celfc v lastni novi palači na oglu nasproti poŠte, prej Južnošfa- Gosposfte-Slovenshe ulice. 27 fersha hranilnica. □ Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj □ varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim □ premožen jem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. □□□□□nnnnnnnnnnnrinnnnnnnnnnnnnnnnnaDDaDDDnDDnnanDDDnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnri □ RAZNO: Cepljene trte ln koreničene divjake ter sadna drevesa nudi I. trsničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. Zahtevajte cenik. 151 Hranilne knjižice vseh hranilnic in bank kupimo takoj. Ponudbe na: Bančno kom. zavod, Maribor. Za odgovor znam za 3 Din. 163 Naznanilo. Podpisani naznanjam vsej javnosti in oblastim, da nisem plačnik za mojim sinom Zorkotom, za vsako njegovo dejanje ne odgovarjam. Kravos Jernej, šmarjeta ob P. 211 Priložnostni nakup cvirn-barhent po 7 Din pri I. Trpinu, trgovcu, Maribor Vetrinjska 15. 167 IV I 717/36—35. Dražbeni oklic. Dne 23. aprila 1937 ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Rudeči breg vi. št. ad a) 45, ad b) 100. Cenilna vrednost: ad a) Din 589.302.12, ad b) Din 33.356.42, ad a) in ad b) skupaj Din 622.658.54. Vrednost prltiklin: Din 270.—, ki je že zgoraj vračunana v cenilni vrednosti zemljišča ad a). Najmanjši ponudek: ad a) Din 392.868.08, ad b) Din 22.237.62, ad a) in ad b) skupaj Din 415.103.70. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki Je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča, S reško sodišče v Mariboru, 214 dne 13, februarja 1937« sod Cirilova Knjigarna v Mariboru priporoča naslednja dela: Cohausz: Mit Christus nach Golgotha, br. Din 24,— Toth: Die Leiden Christi, Predigten, vez. Din 71.— Menz: Der leidende Heiland, sieben Fastenpredigten, broä. Din 17.— Dörner: Mensch, Christ und Sieger, sechs neue Zeit- und Fastenpredigten, broš. Din 18.— Gerstner: Die Predigt der Gegenwart, broš. Din 46.— Schnell: Christus, Knechte und Jünger, zwei Cyklen Fastenpredigten mit je einer Karfreitags- und einer Osterpre-dlgt, broš. Din 32.— Ströbele: Der F impf gegen Christus, zeitgemäße Fastenpredigten, broš. D 16.— Decking: Katechesen für reifende Jugend, broš. Din 46.— Tyciak: Christus und die Kirche, vez. Din 42,— Franke: Oesterlicher Frühling, von der Ostererwartung der Kirche, broš. Din 19. Hessen: Die Geistesströmungen der Gegenwart, vez. Din 37.— Berghaus: Die Frohbotschaft von der Erlösung, Gedanken zur heil. Fastenzeit, broš. Din 33.— Eilbracht: Erziehung in der Familie, vez. Din 43.— Klug: Von der Schönheit der Gebote, die ewigen Wege, vez. Din 42.— Faulhaber: Zeitfragen und Zeitaufgaben, voz. Din €3.—< HERSAN CAJ ' Vam pomaga, da zopet pridobite ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih rastlin. Ne bodite neprijateljl samemu sebi! Obolenje kot MIJENE in bolečine pri MESEČNEM PERILU (menstruaciji) ublaži Hersan čaj. Moti Vas DEBELINA? Hočete biti VITKI? Potem uporabljajte Hersan čaj. Zakaj trpite z REVMATIZMOM in GIHTOM, saj to ni potrebno. Hersan čaj je sredstvo, katero Vam lahko olajša te muke. Hersan čaj pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMEROIDIH. Resnično ne znate, da je Hersan čaj pri OBOLENJU ŽELODCA, JETER in LEDVIC dobro sredstvo. Hersan čaj se dobi SAMO V ORIGINALNIH ZAVITKIH v vseh lekarnah. ZAHTEVAJTE brezplačno BROŠURO in VZOREC od: 95 »RADIOSAN« ZAGREB Dukljaninova ulica 1. Rež- S. broj 19834-33. najbolje in najvarneje pri SpodnteSta|erskl ljudski posojilnici Oosposha ulica 23 V MäribOFtl Ulico 10. oktobra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. B^T Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Janufl Golee, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc HrastelJ v Mariboru.