27
Politične stvari.
Jugoslavenski program v zboru „SIovenije",
političnega društva v Ljubljani.
II.
Po dr. Costi poprime besedo in govori o istem predmetu dr. Razlag blizo tako-le:
„Jaz se zavedam kot rodoljub že od leta 1843. in ker smo na Graškem vseučilišči gojili živo sočutje posebno se svojimi južno-slavenskimi brati, zasledovali marljivo njih slovstveni in družbeni razvoj in 1. 1848. tudi patriotično podpirali rešilno podvzetje neumrlega Jelačiča bana v korist staročastne Avstrije, imam nekoliko pravice povedati tudi svoje nazore o tem pre-važnem predmetu.
Razun simpatij, ktere smo takratni južnoslavenski mladenči med seboj sploh imeli, smo se tudi dejansko trudili spojevati razna naša podnarečja v en edini književni jezik na slavenskem jugu za slovstvena skupna dela in smo želeli prenarediti nektere različne oblike tako, da se slovstvo vrne k poprejšnjemu jedinstvu jezika brez škode posamesnih podnarečij, ktera poslednja bi se naj le rabila za poduk prostega naroda, kar smo menda mi Slovenci najbolje zadeli, toraj se tudi ponašamo z napredkom   slovenskega  naroda zadnjih 20 let.
Brez bojazni, da bi preveč trdil, pa izrekujem pred celim svetom, da je vsak misleč južni Slaven za misli, ki so bile izražene v načrtih narodnega jedinstva v Sisku 8. novembra in v Ljubljani 1. decembra 1870., ker so v naravi sami globoko vkoreninjene. — Razun slovstvene zveze, ki bode nasledek umnega razvoja, naj omenim tukaj materialne koristi, ktere so podlaga vzajemnemu blagostanju vseh južnih plemen in ktere nas utegnejo najpred zediniti. Južne slavenske dežele so plodonosne, rodovitne, in pridelujejo obilne proizvode, kterih same ne potrebujejo, pač pa jih kupuje Kranjska in Primorska, med tem ko na Slovenskem bolje cvete obrtnija, ktera je že davno našla svoje naravne poti do hrvatsko-srbskih bratov, kakor kupčija, z lesom iz Savinske doline in obrtniški pridelki gorenski. Te razmere je treba še bolje vrediti, in narod naš bode kmalu čutil dobroto hrvatske zveze in vese-lejše se bode razvijalo še poljedelstvo in obrtnija in ko se enkrat izdela železniška mreža, bode bogati Banat južna žitni ca, in tako bomo tudi pripomogli, da cela država postane trdna in vedno bolj neodvisna od sovražnih sosedov, kteri že sedaj preže na biser naše lepe južne domovine — na jadransko morje. Pose-strima Dalmacija se bode bolj in bolj razvijala, ako se pridobe postranske dežele, na ktere se naslanja, in zato utegnejo zadostovati tudi trgovinske zveze, ker so žalibog! avstrijski državniki izgubili sočutje ali simpatije naših tamošnjih bratov. Ako se na Turškem premene politiške razmere, utegne ravno naša staročastna Avstrija dobiti nekaj lepih sosednih dežel z enakorod-nimi prebivalci, in slavenski jug bode dragoceni biser v kroni habsburške dinastije.
Sedaj sta v Avstriji le dva naroda, kolikor toliko zadovoljna: Nemci inMagjari, in vendar tudi pri prvih zapazujemo mogočno stranko, ktera le za Prusijo gori; in koliko nemislečih ali cel6 zlobnih nemškutarjev, ktere strogo razločujemo od pravih Nemcev, nahajamo po vseh deželah! Nemci se svinčeno-podplatnim geslom so bili pod krinko velike Avstrije (prav za prav le velike Nemčije) cel6 zoper spravo z Magjari, in leta 1867. so se s
28
tem tolažili, da pozneje že spet spravijo tudi Magjare pod svoj nemški centralizem; Magjari pa dan danes le iščejo koristi velikega magjarorszaga. Tako so vsi drugi narodi le heloti ali hlapci v svoji lastni domovini. Po takem hočejo nas Slavene le rabiti za narodno za čin bo pri svojih namerah, akoravno nas je v Avstriji več kakor Nemcev in Magjarov skupaj. Kaj še bi le takrat bilo, kedar bi nas Prusija oklenila se svojimi sebičnimi, železnimi rokami?!
Da je južnoslavenski program na zdravi, lojalni podlagi, nam priča natolcevanje hrvatskih narodnih „fa-kinov", ki se tudi Starčevičanci zovejo, kteri po svojem novem tedniku ,,Hrvatska" po svetu trobijo, da vsi so od kamerile podkupljeni, kteri so sodelovali pri ljubljanski izjavi, med tem, ko naši „ljubeznjiviu narodni odpadniki, po domače nemškutarji, Širokoustao v svojih časnikih pravijo, da smo veleizdajniki avstrijske domovine. Zares smešno protislovje, ki nam neovrgijivo priča, da smo zadeli pravo zlato sredino.
(Konec prihodnjič.)
35
Politične stvari.
Jugoslavenski program v zboru »Slovenije",
političnega društva v Ljubljani.
II.
(Nadaljevanje dr. Razlagovega govora.)
Po vsem, kar pri svojih nasprotnikih zapazujemo, se sme soditi, da jih najbolje vjeda zveza vseh stanov pri narodnem delovanji, ki se vzajemno podpirajo v korist naroda glede na njegov naravni razvoj, med tem ko njih izdatnejše le podpira srednji, nekoliko ali zel6 ponemčeni stan; toraj moramo prenašati nekaj zavisti in šuntanja, da bi nam nekteri naši odpadli. Vendar je vesta trud brezvspešen, kajti v sedanjem za prijatelje naroda trnjevem času so vse to le prazne kvante, ki nobenega ne prestrašijo, ker le, kdor razumeva narodne potrebe in koristi in kdor je za vsestranski razvoj , je tudi iskren narodnjak ; takih pa ni lahko mogoče preslepiti s frazami. Tukaj pa v očitnem zboru izrekamo, da nismo ne mračnjaki, ne ljubitelji rakove poti, ker imamo za uboge Slovence strašansko malo konservirati, ampak da je naše geslo: pravi, stanovitni in pogumni napredek na vse strani in v vsaki stroki človeškega delovanja.
Naši sosedje Nemci mislijo, da je sprava tudi brez trganja dežel mogoča, čemu toraj snovanje Slovenije? Oni ne ved6, da Slovenija ni iznajdba še le toliko razvpite Belkredi jeve dobe ali zadnjega Napoleona — žalostnega spomina, ampak da ta ideja že od nekdaj živi v srcih vseh, tudi priprostih rojakov, in če prašate otroka na Stajarskem ali Koroškem, kje je doma, brez pomislika vam je že pred 1848. letom odgovoril: na Slovenskem. Te tajnosti ne razumeva noben tujec, kteremu srčni udarci naroda znani niso. Vsak izobražen Slovenec pa čuti tudi živo potrebo tega zedi-njenja, ker male deželice si ne morejo še potrebnih učnih zavodov oskrbovati. Jaz, gospoda moja, Vašo pozornost obračam le na šole za slepe in gluhoneme, na živinozdravilsko šolo, na posilno delal-nico, da! celo na vseučilišče, kterih precej bogata Štajarska dežela sama ne more osnovati ali zdrže-vati, kamo li više sodnije itd., toraj je treba zveze več malih deželic, kakor to priporočuje sedanji ma-gjarski minister Eotvos in kar nahajamo tudi pri drugih narodih.
Da bi se toraj Slovenci združili, naj se stvari ali upravna skupina ali ktera deželna celota, kar je pod enim starodavnim vladarstvom brez vse nevarnosti mogoče, in zadostilo se bode državni in slovenski koristi in potrebnosti brez žaljenja sosednih bratinskih narodov. »Liberalni" Nemci pa ne marajo za razširjanje avtonomije sedanjih dežel in tudi za njih zgodovinske meje le še na videz; oni hočejo še bolje skrčiti pravice deželnih zborov, ker imajo za se že v državnem zboru svoj „generallandtag" za vse avstrijske Nemce skupaj, toraj nikdar ne bodo hvalili početja drugih narodov, da naj se ta za-nje neprenesljivi stan premeni.
Mi pa hočemo ravnopravne deželne in narodne skupine, da ne bode narod naroda v razvoji oviral, sicer se ne izkopamo nikdar do prave svobode in z ^liberalci" današnje baze je ne bomo že tako kmalu vživaii. Njim vsaj ni mar za dušno borbo, za poduk nevednih ali dvomljivih, oni se le zanašajo na prusko silo, toraj so se Slovencem posmehovali o začetku letošnje vojske, da jih bodo Prusaki le kar „se smehom spodili" (vveglachen), to je, oni ne bodoprašali: ali nas varuje avstrijsko pravo in  naš cesar v narodnem živo-
bitji, ampak ker se bode Prusom poljubilo priti do našega jadranskega morja, bodo si prisvojili se silo naše slovenske pokrajine in se nam bodo združeni z nem-škutarji še posmehovali. In taki ljudje se še upajo bahati z avstrijskim rodoljubjem, akoravno že ves svet ve, da so v Gradcu, Lincu, Brnu in drugej že pruski odbori, ki nas pripravljati imajo za pruske čeljusti, ker pa se je to menda pred časom izvedelo, se skrivajo za „avstrijski" patriotizem. Kakošna svoboda jih tam čaka, vidi se iz ravnanja zoper Liebknechta in druge pruske poslance; z našimi liberalci vred bode potem zares ,,ein einig Volk von — Knechten". Vendar previdnost božja še varuje Pariz, in če tudi pade, bodo Prusaki vendar precej priložnosti imeli premišljevati tudi svoje — rane.
Se le pred nekterimi dnevi smo brali, kako „Ta-gesbote" sodi o ,,avstrijskem" rodoljubji svojega nekdanjega ljubljenca Giakre, in ,,Politika" je v 359. lista razdor te stranke , ki že 20 let Avstrijo za nos vodi, popisala iz lastnih časnikov te stranke. Iz južnega Francoskega gonijo purane v Pariz s tem, da edini čuvaj naprej nese rdečo zastavo in vsi bež6 za njim brez vsega obotavljanja; tako se vidi tudi delovanje neke stranke, ki trdi, da je vse vednosti in druge dobre lastnosti v najem vzela, in njeni udje se še ne zmenijo za razloge svojega delovanja, ampak slepo sledijo temu, kar jim kak vikač priporoča. Delovanje drugih pa kar črnijo in še na dostojnost ne pomislijo. Brali ste menda čvekanje v nekem društvu, v kterem se dr. Bleiweis in njegovi tovarši brez vseh ovinkov le kar pitajo z; veliko izdajo. Nobeden teh vikačev ni bil pri shodu južnih Slavenov; več tednov se nič natančnega ni o njem izvedelo, le ti ljudje, polni ,,liberalnosti", to je, svobodoljubja (kdo se smeji?) so slišali menda na lastna ušesa, da je vse le bilo ,,velika izdaja". — Slovence pa že več časa popisujejo kakor „gens inferior" — ljudi niže vrste, in v graških in dunajskih časnikih dopisuni ne ved6 druzega pisati o kranjski deželi, nego o vražah in babjih verah in drugih sramotljivih rečeh, med tem ko se med prostimi Nemci nič manj babjeverstva in drugih slabosti ne nahaja.
Ljudje, ki taka hudodelstva in sramotne lastnosti podtikajo našim rodoljubom in celemu narodu, tudi kvasijo, da slovenski kmet v svoji bajti vse drugače govori in misli, akoravno se po dve- ali triletnem bivanji v deželi ti vikaČi niso naučili deset slovenskih besed in ne bodo nikdar razumevali težavnega prizadevanja našega naroda, da bi si ohranil svoje svetinje. Za take grde obrekovalce je iznajdel Greuter kratko, pa dobro kritiko: „fej vas bodi!"
Drugi njih tovarši sopet po društvih in časnikih trobijo, da so ljubljanski Slovenci pogovarjali se 1. decembra 1870. L z na pol Turki. To pa je že modrost nad vsemi modrostmi, kajti od Hrvato-Srbov je bilo en par duhovnikov tukaj, drugi pa so bili doktorji dunajskega vseučilišča. Zares sami „na pol Turki!" V tem oziru tudi piše v Ljubljani izhajajoči „Tagblatt" dne 5. prosenca 1871. leta med drugim: „Freilich sucht man htiben und druben den nackten Verrath noch in die Livree der Lojalitat zu kleiden; aber wer in das Getriebe scharfer zu blicken versteht, wird sich der Besorgniss nicht entschlagen konnen, dass es sich um den gemeinsamen Plan handelt, durch Losreissung der von Slaven bewohnten Provinzen Oesterreieh-Un-garns und durch Befreiung der in der europaischen Ttirkei vvohnenden slavischen Stamme ein kompletes Slavenreich mit der dalmatinischen Seektiste und den Hafen Cattaro und Ragusa zu bilden" — in tudi za te ,,modre" besede je iznajdel Greuter že omenjeno pohvalo.          Ravno  tisti   članek   tudi   pile:   „Diese   Er-
acheinung (namreč panslavizem v južno-slavenskih pokrajinah) darf nicht allein den rastlosen Bemuhungen russischer Agenten zugeschrieben werden, sie beruht vorwiegend aufder ganzlichen Apathie undUn-fahigkeit der Regierungsorgane, die es nie-mals verstanden,die unbestreitbareAssimi-1 irbarkcit der slavischen Rage im Interesse des Germanismus auszuntitzen, wie diess Preussen in der Provinz Posen durch deut-sche Kultur, Arbeitsamkeit und Geldmittel mit s. o bewunderungswiirdigem Erfolge ver-sucht h a t". — Kdor ve, kako krivično, samovoljno in nesramno postopa 40 milijonov Nemcev proti poldrugemu milijonu Poljakov na Poznanskem, vedel bode ceniti neslišano predrznost očitanja naši vladi, da še ne postopa tako v našem cesarstvu proti osemnajst milijonom Slavenov, ker je tukaj šest milijonov Nemcev. Jaz le obžalujem našo vlado, o kteri javno mnenje gre, da take časnike materijalno ali moralno podpira, ki se upajo v našem cesarstvu taka načela zagovarjati!
Slaveni avstrijski so pripravljeni sosednim narodom v cesarstvu bratovsko roko podati, ako so za pravično ravnopravnost, in toraj tudi odpustimo nevednim našim nasprotnikom, se zlobnimi pa se bomo dušno vojskovali, dokler pravednost in poštenost ne zmagate.
Mi Slovenci pa bomo ravno tam iskali svojih sorodnih bratov, kamor jih nam je dobrotljiva narava postavila in kjer so našim nasprotnikom najbolj nepriljubljeni, kajti ravno to je dokaz zdravih idej in okoli-nosti, da bodo naši odpadniki skoro konec vzeli po lastni zagrizenosti. Mi delajmo neutrudno v korist naše ože in širje domovine; nameni vseh južnih Slavenov bili so vedno lojalni in so še dandanes, in zato pripo-ročujem društvu navdušeni sprejem južno-slavenskega načrta.
36