Sodobni naravoslovci se pogosto ne zado- voljijo s svojo znanstveno disciplino, ki jo omejujejo posebne metode, veljavne za njiho- vo podroèje, ampak segajo daleè preko special- nim metodam dostopnega dela sveta. Tako stremijo mnogi fiziki za tem, da bi podali konènoveljavne nazore o prostoru in èasu, o materiji in energiji, o neskonènosti ali konè- nosti vesolja in nenazadnje o samem izvoru in zaèetku vesolja ter koncu zemeljske in ve- soljske zgodovine. Biologi ne prodirajo samo v zadnje strukture `ivih bitij, zakonitosti `iv- ljenja in njegovega razvoja, temveè se èutijo poklicane tudi razlo`iti sam nastanek `ivlje- nja in èloveka v njegovi celostnosti. Mnogi kemiki, ki kot biokemiki preuèujejo kemiène procese v `ivih bitjih, so si nadeli zveneèe ime “molekularni biologi” in se posvetili ne le raziskavi t. i. velikih molekul, marveè je njihov cilj prikaz, kako je iz ne`ive materije nastalo `ivljenje. Tako pravi npr. Manfred Eigen, nobelov nagrajenec za kemijo — v predgovoru k delu Jacquesa Monoda Slu- èaj in nujnost -, da s tem “izgine globoka cezura med ne`ivim svetom in biosfero, fi- lozofijo, svetovnim nazorom in religijo ...” “Nastanek `ivljenja” je zanj “razvoj od ma- kromolekule do organizma; je samo en ko- rak med mnogimi, kot denimo od elemen- tarnih delcev do atoma, od atoma do mo- lekule, ... ali tudi od enocelièarja do pove- zave organov in konèno do centralnega `ivè- nega sistema èloveka ...” “Molekularna bio- logija je tako napravila konec stoletja vzdr- `evanemu misticizmu stvarjenja, dokonèala je, kar je zaèel Galilej”.1 &'!() "      #$      % Naravoslovci, ki na ta naèin pristopajo k problemom in dajejo tako daljnose`ne izjave, so dejansko postali “filozofi”, ki so se podali na podroèje svetovnih nazorov. Zato je danes, morda bolj kot kdaj koli prej, tudi za filozofa nemogoèe, da bi obšel dose`ke naravoslovnih znanosti — kolikor imajo seveda svetovnona- zorsko te`o — in še posebej, da se ne bi spo- prijel s trditvami, ki daleè presegajo domet naravoslovja. Pri tem ne smemo spregledati, da je vedenje o stvareh eno, njih razumevanje pa drugo. Vse navedeno je razlog, da sem se lotil knjige, ki ima obetaven naslov Odkod smo. Današnji pogled na svet in njegov razvoj, ki jo je v svetovnem letu fizike 2005 napisala fizi- èarka Bibijana Èujec.2 Naj takoj na zaèetku povem, da knjiga kot celota — razen morda spe- cialnega podroèja, na katerem je znanstvenica doma — razoèara kritiènega bralca. Velik del knjige se namreè ne ukvarja z odnosom med znanostjo in svetovnim nazorom, ampak po- daja predvsem “povzetek splošnega znanja”, ki si ga je avtorica “nabirala skozi vse `ivlje- nje”. Odkar je v pokoju, se je lotila študija molekularne biologije in konèno zaèela pre- birati èloveško zgodovino, predvsem kar za- deva pregled kultur in verstev. Prikaz zgodo- vine in verstev, ki so panoramsko podana, je leksikalen in nekritièen ter posreduje zgolj neko splošno podobo ob vrsti zgodovinskih netoènosti. O tem na tem mestu ne name- ravam razpravljati. Tudi ne mislim obravna- vati strogo specialnega podroèja fizike, o ka- terem avtorica poroèa predvsem v zadnjem delu knjige. Paè pa gre pri moji obravnavi za "% # tiste vidike njenega prikaza, ki kakor koli za- devajo svetovnonazorsko perspektivo ali za ka- tere vsaj avtorica meni, da imajo svetovnona- zorsko te`o. Zato `elim opozoriti bralca, da v mojih izvajanjih ne gre za recenzijo knjige, temveè za kritièno obravnavo trditev, ki imajo danes tudi širši pomen in na katere naletimo pri avtorjih z razliènim svetovnim nazorom. Nek “pogled na svet” ima dejansko vsak èlovek. Gre za tista naravno pridobljena na- ziranja, ki izhajajo iz izkustva vsakdanjega `ivljenja ter niso racionalno reflektirana in po- trjena od znanosti. Merilo takšnega pogleda na svet je njegova “normalnost”. Potem imamo “znanstvene podobe sve- ta”, ki predstavljajo povzetek znanja, doblje- nega s posebnimi metodami doloèene zna- nosti. Tako imamo fizikalno, biološko, antro- pološko, pa tudi teološko podobo sveta: ved- no gre za doloèen, partikularen ali delen izsek resniènosti, s katerim se neka posebna zna- nost ukvarja. Normalno je taka podoba sveta zgolj teoretièna in ne postavlja temeljnih on- toloških vprašanj o biti in smislu sveta kot ce- lote. S tem pa ni reèeno, da nimamo vrste poskusov razširitve takih podob na celoto re- sniènosti, s èemer se take podobe lahko spe- menijo v svetovne nazore. Ko naša avtorica govori o “današnjem po- gledu na svet”, bi prièakovali, da bo kot fi- zièarka posredovala predvsem podobo sveta, kot jo podaja fizika, ki se dr`i svojih metod. Toda njen cilj je bolj daljnose`en: “poeno- tenje svetovnega nazora”. Svetovni nazor pa ima nujno transcendentne poteze: usmerjen je v duhovno dojetje univerzalnega, celost- nega, poslednjega in najbolj notranjega bis- tva sveta. Horizont svetovnega nazora je ved- no metafizièen, njegov obseg univerzalen in njegova intencija zadeva in izziva èloveški sub- jekt. Zato je v naravi stvari, da imajo tudi vse religije svetovnonazorski pomen in te`o. Pa tudi èisto filozofski sistemi razodevajo svetov- nonazorske razse`nosti. Posebno v sekularizira- nem svetu obièajno igrajo vlogo nadomestka za religijo. Tem filozofsko utemeljenim sve- tovnim nazorom pa se v èedalje veèjem številu pridru`ujejo tudi svetovni nazori, nastali na osnovi spekulativno razširjenih znanstvenih podob sveta. Sem spadajo npr. ateistièni na- zori, kot jih širijo Eigen, Monod, Hawking, Weinberg, Dawkins (Èujec piše Dawkings), pa tudi evolucionistièno-dialektièna “teološka fikcija” patra Teilharda de Chardina. Vsak svetovni nazor je utemeljen z neko filozofijo, najsibo to materialistièna, poziti- vistièna, idealistièna ali realistièna. Èujèeva se s filozofijo ne obremenjuje, ona — tam, kjer se`e preko ozke znanstvene spekulacije — pre- prosto sprejema nazore, ki so še kako pre`eti z doloèeno filozofijo ali vsaj ideološkimi vi- diki. Tako najdemo v navedeni literaturi ve- èino zgoraj omenjenih avtorjev, katerih dela so veèinoma “videnje nevernih avtorjev, brez vsakršne transcendence”. Kot je razvidno po- sebno iz njene obravnave evolucije, je ne moti mehanistièno-materialistièna razlaga, temveè predvsem, da “naravoslovnemu” pogledu manjka “transcendentni pogled”. Zato se za- teèe k podobi, kjer stojita “svet naravoslovja” in “svet religije” “drug ob drugem” (14). Pre- te`no fizikalistièno-mehanistièni podobi sveta je dodan še panoramski pogled na razlièna verstva, kar naj predstavlja “transcendentni pogled na svet”. To imenuje avtorica “kom- plementarna slika stvarnosti”. Èujèeva torej ne poskuša podati neke globlje analize o bis- tvu znanosti in ne poskuša s preseganjem le- te pokazati na tiste dimenzije, ki jih znanost — tudi pri zgolj znotrajsvetni obravnavi — ne dosega, so pa neobhodno predpostavljene, èe gre za kakršen koli svetovni nazor. Njej zado- stuje iz fizike prevzeta podoba komplemen- tarnosti. Pri tem je preprièana, da znanost in religijo razumemo le, èe ju pregledamo v nju- nem razvoju. Zato se dr`i dveh naèel, ki jih je prevzela od Teilharda de Chardina, in to sta: “razvoj vsega in enotnost stvarstva” (15). "%   Medtem ko je prvotno zavraèala razvojno teo- rijo kot “ateistièno propagando”, je ob sre- èanju z delom Teilharda Pojav èloveka nav- dušeno sprejela njegovo vizijo in postala brez- pogojna zagovornica razvoja vsega. Teilhard je v svojem dnevniku zapisal: “Moja filozofija je lahko bolj ali manj posreèena, toda dejstvo ostaja, da je èlovek 20. stoletja, ki je `ivel z idejami in interesi svojega èasa, našel svoje notranje ravnote`je samo v nekem, na naravnih zakonih in ideji enotnosti ute- meljenem pojmovanju sveta in Kristusa”.3 Teilhardov nauk o razvoju vsega nujno vkljuèi v razvoj tudi Kristusa, ki postane évoluteur, notranji dejavnik evolucije. Tako je nastala neka nova oblika kršèanske gnoze, kjer se mo- ramo posloviti od uveljavljenih pojmov Boga, stvarjenja, duha itn. Èujèeva se s Teilhardovim nazorom ne uk- varja preveè, njej zadostujeta naèeli “razvoj vsega” in “enotnost stvarnosti”. Pri tem se ne vpraša, ali se stvarnost res ravna po teh idejah oz. naèelih. Zadovolji se s komplementarnost- jo. Tako kot sta bili pred sprejemom evolu- cijske teorije njena vera in znanost “dve med seboj loèeni nadstropji” (14), tako tudi sedaj stojita “transcendentni” in znanstveni pogled na svet “drug ob drugem”, saj ju ne povezuje nobena prava filozofska refleksija, ampak zgolj zagotovilo, da gre za “komplementarno” po- dobo. Na ta naèin pa ne nastane noben pravi svetovni nazor, ki je nujno celosten in zato tudi ne raste s kumulacijo znanja, temveè or- gansko, s pogledom v bitne temelje sveta. Ce- lostnost pomeni razlago bivajoèega in smisla sveta v vseh njegovih oblikah, prvinah in vi- dikih, ter z vsemi praktiènimi posledicami, ki za èloveka kot bitje vrednotenja in ravna- nja iz tega izhajajo. V takem celostnem na- zoru moramo tudi znanosti odkazati njeno pravo mesto in ugotoviti, do kod sega njena pristojnost. Ni dovolj vzeti znanstvena spoz- nanja zgolj na znanje, ampak moramo pod- vreèi kritièni presoji, kako smo do njih prišli. Sicer se odreèemo mo`nosti razlikovanja med znanstvenimi dose`ki in nelegitimnimi ek- strapolacijami. In èe vgrajujemo v svetovni nazor tudi religiozne vsebine — kar je popol- noma legitimno -, potem tudi tu nismo opro- šèeni dol`nosti in obveze, da religiozne izjave filozofsko reflektiramo, kajti svetovni nazor lahko utemeljimo samo filozofsko. Èe se ozremo na duhovnozgodovinski raz- voj znanosti, vidimo, da je naèin, ki ga po pra- vici imenujemo znanost, zelo specifièna dejav- nost èloveka, da gre za poèetje, ki je v svojem poteku, kot tudi v svojih rezultatih, neizogib- no podvr`eno zakonom, po katerih je nasto- pilo. Te zakone pa lahko spravimo na splošen obrazec, da moderno znanstveno poèetje èlo- veka ni niè drugega kot uporaba specialnih metod za specialne predmete. Samo na ta na- èin se lahko znanstvene discipline konstitui- rajo in dosegajo zaèudujoèe in daljnose`ne re- zultate tako na naravoslovnem kot na duho- slovnem podroèju. Pri tem pa ne smemo po- zabiti ali spregledati, da gre za uporabo spe- cialnih metod za specialne predmete, tj. da je predmet vsakokrat specializiran, kar pomeni, da je prirejen metodam. To dejstvo pa povzro- èi, da mora vsaka znanstvena disciplina na svo- jem predmetu izpustiti bitne plasti, ki njenim metodam niso dostopne. Specialna metoda, ki jo uporabimo za specialni oz. posebni pred- met, pa ima za posledico tudi, da tip metode doloèa tip rezultata. Tako je sodobni fizik v prvi vrsti merilec pojavov, kar pomeni, da je njegova moè presoje vezana na kategorijo mer- jenja in nanjo tudi prete`no omejena. Znaèi- len je tu mehanistièni naèin obravnave, to je te`nja redukcije naravnih danosti na fizikalne relacije, ki se naèelno izra`ajo kot mehanizem, nato sistematièna ponovljivost eksperimenta, ki je poslednja instanca verifikacije, in konèno diferencialno kavzalni princip, ki zahteva upo- rabo matematike. Integracijo fizikalnih zako- nitosti torej lahko opišemo z diferencialnimi enaèbami. "%  # Samo takrat, ko ima pojav na sebi nekaj merljivega, ima zvezo s fiziko in ga je mogo- èe vgraditi v njeno podobo sveta. Zato nasto- pajo najveèji problemi naravoslovja povsod tam, kjer predmeti niso nedvomno merljivi oz. so takšni, da ne omogoèajo merjenja in matematiènega obvladovanja, kar velja poseb- no za podroèje ̀ ivljenja. Znanstvenik, ki meri, nekaj postavi med sebe in predmet, ki ga ra- ziskuje, in to je merilo v kateri koli obliki. Meril v naravi ni, te ustvarja èlovekov um. In um je tisti, ki ustvarja matematiène osnutke narave. Zato je stvarnost fizike omejena. Za fizika je stvarnost nekaj drugega kot narava sama na sebi. Naravo samo na sebi lahko s svojega stališèa definira le kot “predstvarnost”, "% E. Dolinar: Nedol`en sem pri krvi tega ~loveka, glina.   ki pa ima seveda svojo izvirno, fiziku nedo- stopno objektivnost. Ta objektivnost se fiziku javlja v uspehu in neuspehu njegovih znans- tvenih osnutkov. V okviru sodobne kvantne fizike se objek- tivnost ka`e drugaèe, kot si je to predstavljala klasièna fizika, kajti dejanje in zaznava opa- zovalca spadata k predpostavkam povzroèanja fizikalnih pojavov. Toda dejanja in zaznave so pojavi, ki ne spadajo veè na podroèje fizike, marveè na podroèje `ivljenja. Vsak objekt, s katerim ima opraviti fizika, je odvisen namreè tudi od subjektivne naravnanosti fizika, to je od njegovih pristopov oz. izsekov stvarnosti, v katerih naleti na svoje “objekte”. Fizika je znanost, ki pripada hkrati fizi- kalnemu in matematiènemu redu. Ukvarja se sicer s fizikalno stvarnostjo, vendar jo obrav- nava s formalnega vidika matematike in ma- tematiènih zakonitosti, ki povezujejo med se- boj meritve, ki jih ugotavlja znanstvenik s svo- jimi instrumenti. V fiziki gre predvsem za “pravilnosti”, ne za resnico. Seveda tudi zna- nost uporablja besedo “resnica”. Toda ta be- seda ima v znanosti lahko veè pomenov. Za fizika so “resnice” tudi zgolj racionalne bit- nosti, ki ne bivajo neodvisno od razuma, same na sebi, zato pravimo, da so entia ratio- nis. Med bitnostmi, ki slu`ijo fiziku zato, da lahko miselno obvladuje številène zapise tre- nutnih stanj fizikalnih spoznanj, najdemo vse stopnje, od èisto pojmovnih entia rationis, do takih entitet, ki jih imenujemo simbolno skonstruirana entia realia (npr. atom, mole- kula), ki so torej simboliène podobe resniène zgradbe materije. Znamenit primer racionalne entitete je Einsteinova miselna konstrukcija, s katero je Newtonov zakon te`nosti zvedel na geome- trièno strukturo sveta. Newtonov zakon pra- vi, da se dvoje teles privlaèi s silo, katere ja- kost je premo sorazmerna njunima masama in obratno sorazmerna kvadratu njune odda- ljenosti. Ta zakon je fizikalno nedvomno raz- viden. Einstein pa ga je razširil tako, da ga je zvedel na geometrijo. Strukturo sveta je matematièno izrazil kot proporcionalnost med tenzorjem (vektorjem) materije in ten- zorjem ukrivitve prostora. Med materijo in prostorom je torej vzpostavil doloèen odnos, po katerem porazdelitev mas v prostoru do- loèa geometrièno strukturo prostora. S to, fi- zikalno nikakor razvidno postavko, je podana ena bistvenih znaèilnosti sodobne fizike. Vse- bina samih matematiènih formulacij se ne da veè razlo`iti naprej, tudi bitnostno ni jasna, paè pa jih stvarnost v njih matematiènih po- sledicah potrjuje. Medtem ko je klasièna fi- zika vedno izhajala iz formul, ki jih je nepo- sredno induktivno dobila iz eksperimentov ali vsaj posredno takoj navezala na stvarnost (Newtonov zakon v klasièni obliki), pa pri Einsteinovi konstrukciji vsega tega ni. Pro- porcionalnost med tenzorjem materije in ten- zorjem ukrivitve prostora je èisto suverena po- stavka razuma in je kot taka neodvisna od od- nosov v sami stvarnosti. Seveda ne gre za èisto svojevoljnost znans- tvenika, ker so ravno bitne poteze stvarnosti tisto, kar ga na nek naèin prisili, da uporabi razumske formulacije, ki pa niso odvisne od neposrednih pojavov, temveè temeljijo v svo- bodi èloveškega duha. Na ta naèin vsebuje znanost odnose do realne biti stvari, vendar ji je vseeno ali po njej konstruirane eksplika- tivne bitnosti eksistirajo realno, tj. neodvisno od spoznavajoèega subjekta, ali pa so samo razumske tvorbe — entia rationis. Fiziku za- dostuje ugotovitev racionalne bitnosti in for- mula, da lahko iz nje deducira odnose, ki jih šele sekundarno nanaša na naravno stvar- nost. Tako imajo pojmi fizike èisto empirio- metrièni pomen, zato bi bilo zelo naivno, èe bi jim hoteli pridevati neposredno ontološko vrednost. Fizik dosega stvarnost samo v njenih merljivih vidikih, v njeni merljivi strukturi, s tem da jo matematizira in namesto nje vzpo- stavlja nek matematièni konstrukt. "% # Po vsem povedanem lahko zakljuèimo, da fizikalno-matematièna razlaga sveta vzpostavlja nekakšen v sebi zakljuèen univerzum, v kate- rem vlada geometrièno-matematièni duh, ki vnaša vanjo svojevrstno psevdo-ontologijo, ki pa v nobenem primeru ne more zamenjati ti- ste vseobsegajoèe znanosti o naravi, ki jo ime- nujemo “filozofija narave”. Za fizika, ki ni fi- lozof in ga zanima prvenstveno merljivost, je eksistenca bitnih absolutov nepomembna, na njih mesto postavlja samo relativne entitete, ki jih dobiva s pomoèjo merljivih doloèil. Na ta naèin se fizika v najveèji mo`ni meri eman- cipira od filozofije, hkrati pa se poskuša osvo- boditi tudi od naravnega spoznanja, ne le od naivno vsakdanjega, ampak tudi od naravnega spoznanja filozofije, naravnih principov in da- nosti duha, z izjemo tistega, kar zadeva ma- tematiène interpretacije in po pravilih opazo- vanja implicirana ontološka pravila. Sodobni fizik, ki reflektira o svoji znanosti in njenih me- todah, se torej zaveda, da je njegov svet samo svet posebnih simbolov. Zato npr. Eddington v tej zvezi èisto jasno pove, da “znanost ne more niè izreèi o notranjem bistvu atoma” in da je “fizikalni svet postal svet senc”. Psevdo-ontologija izkustvene naravoslovne znanosti — predvsem velja to za podroèje, ki ga obvladuje fizika — ima zato samo metodo- loško vlogo, nudi torej pomoè in zahvaljujoè njenim v razumu utemeljenim entia rationis gradi poseben sistem razlage, tj. nek inteli- gibilni univerzum, ki je v sebi zakljuèena ce- lota. Teh dejstev se moramo jasno zavedati, ko govorimo o tako eminentnih problemih, kot so vprašanja izvora vesolja, `ivljenja in še posebej èloveka. Brez filozofske refleksije ni mogoèe na podlagi znanosti zgraditi svetov- nega nazora. Tu ne pomaga nobena “komple- mentarnost”. Èujèeva pa je, z raznimi drugimi naravoslovci, preprièana, da je sodobna kvant- na fizika tista, ki bo daljnose`no vplivala “tudi na filozofijo in teologijo”, le da naj bi posle- dice še ne bile “dosti poznane” (15). Najbolj daljnose`en “je pomen osnovne zakonitosti kvantne teorije: nedoloèenost” (205). Posle- dica naj bi bila, dodaja fizik Cvelbar, “da v atomskem svetu, ki ga opisuje kvantna me- hanika, naèelo vzroènosti odpove”. Ker “dani vzrok lahko povzroèi razliène posledice” (9), naj bi bili v naravi poleg vzroènih, vnaprej doloèljivih postopkov tudi taki, ki vnaprej niso doloèeni. To velja predvsem za `ivi svet in za nastanek vesolja: “Pri `ivem svetu in pri zaèetnem razvoju vesolja, kjer so atomski pro- cesi bolj odloèilni kot npr. pri gibanju pla- netov, si je torej Bog pustil mo`nost za svoje posege in za èlovekovo svobodno voljo” (10). Kako je sedaj z “naèelom vzroènosti” in t. i. “akavzalnostjo” v mikrosvetu? Najprej mo- ramo razlikovati med metafiziènim naèelom vzroènosti (metafiziènim principom kavzalno- sti) in fiziènim zakonom vzroènosti. Metafiziè- no naèelo vzroènosti je bitni princip in izra`a, da je vsako kontingentno (prigodno) bivajoèe povzroèeno, tj. priklicano v bivanje po vzro- ku, ki je zunaj njega. Ta princip velja apriori in je deduciran iz pojmov “kontingentnosti” in “povzroèenosti”, velja torej nujno.4 Fizièni vzroèni zakon pa je zakon dogajanja, izra`a realni odnos med vzrokom in uèinkom ter se glasi: “Èe so v nekem doloèenem trenutku ce- lotne velièine stanj vseh v naravnem dogajanju udele`enih stvari doloèene, je tudi nadaljni potek popolnoma (in fizièno) nujno dolo- èen”. Ta stavek pa velja 1. samo za zunajdu- hovno podroèje (mo`nost svobodno delujo- èega vzroka ni prizadeta); 2. ima nujno veljavo samo takrat, ko je z njim mišljena realna od- visnost uèinka od vzroka. Èe ta realni odnos odmislimo (kar se v fiziki pogosto dogaja) ali èe ga iz spoznavno-teoretiènih razlogov zani- kamo (kar poène pozitivizem), potem izgubi stavek o vzroènosti svojo nujno veljavnost — postane problematièen. Predvsem v atomski fiziki ima danes dominantno vlogo verjetnost- na obravnava (vedno v jeziku matematike). V to nas prisilijo predmeti obravnave in samo "%   tako je mo`na atomska fizika, tja do tehniène uporabnosti. Iz tega pa fiziki pogosto napravijo meta- fizièni sklep, da v resniènosti ni nobene vzroè- nosti v strogem pomenu besede. Toda s ta- kimi sklepi moramo biti zelo previdni, kajti ne da se z gotovostjo izkljuèiti, da gre pri ver- jetnostni obravnavi za — od resniènosti sicer izsiljeni — pragmatièni naèin obnašanja inte- lekta. To je v zvezi tudi s spremenjeno vlogo matematiène formule v današnji naravoslovni znanosti. Sodobna znanost vidi stvarnost predvsem kot nek splet uèinkov, pri èemer je poudarek bistveno na medsebojni zvezi, manj ali skoraj niè veè pa na razmerju vzrok — uèinek, torej na vzroènem mišljenju. Nekoliko ostro povedano bi lahko rekli, da uèinke v njih neposredni pojavnosti fiziki enostavno sprejmejo kot energetska prehaja- nja, prenose sil in poskušajo to “opisati” matematièno; nekaj “razlo`iti” ni veè toliko v ospredju interesa. Poglejmo to dejstvo na primeru Newtonovega zakona. Tudi za kla- sièno fiziko je bil ta zakon nek opis, toda v njem je videla dodatno tudi razlago povezave med vzrokom in uèinkom. Èe pa vzamemo Einsteinovo proporcionalnost med tenzorjem ukrivljenosti in tenzorjem materije, potem ta nima namena nekaj razlo`iti, kajti razumeti, uvideti ne moremo, kako naj razporeditev sno- vi konstituira neko geometrijo. Razporeditev snovi ima èisto doloèeno posledico, namreè uèinek na prostor, ne v smislu vzroène odvi- snosti, ampak polarnega nasprotja, ki najde svoj izraz v formuli proporcionalnosti med tenzorjem ukrivljenosti in tenzorjem mate- rije. Veè formula splošne relativnostne teorije ne more in tudi noèe izraziti in iz tega sledi potem Newtonov zakon. Na današnji stopnji razvoja znanosti govo- rimo o “modelnem mišljenju”. V izkustvu se predstavlja neka nova zveza, bodisi z neposred- nim opazovanjem (recimo odkritje kvasarjev v astronomiji) bodisi preko eksperimentalne ma- nipulacije (npr. novi elementarni delci na po- droèju atomske fizike). Potem imamo predstavo, da gre za “opis” s pomoèjo matematiènega mo- dela, ki nam omogoèi nek “neposredni” dostop do merske strukture dotiènih pojavov in do fi- zikalnih spoznanj. Tako pridemo npr. do od- klona svetlobe na soncu po Einsteinovi formuli. Spoznavna funkcija modela je pomembna za tista podroèja, kjer nastopajo èisto posebne te`ave ob sooèanju pojmovnega sistema èlo- veka s stvarnostjo, ki nam ni neposredno do- stopna. Gre za predstavo o nekem stvarnem odnosu v naravni stvarnosti, pri èemer pa se zavedamo, da ima lahko le znaèaj osnutka. Vzemimo za primer pri kemièni reakciji na- stopajoè pojav konstantnih in multiplih raz- merij, ki se ga da sprejemljivo razlo`iti z ek- sistenco atomov. Toda obraten sklep je na- paèen (kar pa uèitelji kemije radi poèno): raz- laga še ni dokaz za eksistenco atomov. V atomski dobi je takih pojavov, ki se dajo raz- lo`iti z atomi, cela vrsta. Zaznaven pa je ved- no samo pojav, nikoli sam atom. Da pojav ni nujno dokaz za pravilnost ali nepravilnost modela, nam ka`e eksistenca atomske bombe. Modeli atoma iz èasa konstrukcije atomske bombe so `e zdavnaj postali nepravilni, kljub temu je bilo z nepravilnim modelom atoma mogoèe priti do bombe. Tudi naèelo ali relacija nedoloèenosti ima v spoznavno-teoretiènem smislu napaèno oz- naèbo. Ime, ki v spoznavno-teoretiènem smi- slu pravilno opiše dejstva, bi bilo relacija ne- doloèljivosti. Kajti s sistematièno-ponovljivim eksperimentom, ekskluzivnim orodjem mo- derne znanosti, se ne da spoznati, ali je opa- zovan mikrosistem v smislu klasiène fizike nedoloèen ali ni. Gotovost vlada samo o nje- govi eksperimentalni nedoloèljivosti. Ker ni mogoèa, zelo za`elena, eksaktna meritev, se mora sodobna fizika zadovoljiti s statistiko. Fizikalni zakoni popolnoma doloèajo obna- šanje nekega objekta pod sledeèimi predpo- stavkami: v nekem doloèenem trenutku mo- "%  # rajo biti dani natanèno precizirani zaèetni po- goji in fizikalne sile, ki med potekom deluje- jo, morajo biti znane. Isto velja za kvantno me- haniko (atomsko fiziko), samo da to, kar je de- terminirano, niso v èasu in prostoru predstav- ljive velièine kot kraj in hitrost nekega delca, ampak npr. kot objekt doloèena valovna funk- cija. Indeterminizem nastopi šele, èe izvajamo merjenje prostorno-èasovnih velièin. Vzemimo elektron v atomu. Po klasièni fiziki bi bilo trenutno stanje opisano z na- vedbo polo`aja v prostoru in trenutku hitro- sti. To velja za vsak trenutek. Opis s kvantno mehaniko pa izgleda drugaèe. Tisto, kar oz- naèuje trenutno stanje elektrona, je precej ab- strakten pojem, imenovan funkcija stanja ali bolj znan kot “valovna funkcija”, kar je v ne- kem smislu zavajajoè pojem. Ime pride od po- sebnega stanja, v katerem ka`e elektron va- lovne lastnosti. Na splošno ne vsebuje ta va- lovna funkcija nobenega nazornega prostor- sko-èasovnega opisa elektrona. Zajeta je zgolj natanèno matematièno. In kaj izra`a? Vprašamo lahko po obièaj- nih mehaniènih lastnostih, ki jih ima elek- tron v danem stanju, npr. po njegovem kraju, hitrosti, energiji itn. Odgovor dobimo, èe s pomoèjo primernega merilnega aparata izve- demo merjenje. Tako merimo npr. kraj elek- trona in dobimo doloèen rezultat. Pri tem je odloèilno sledeèe: èe izvedemo eksperiment pri veè elektronih v istem izhodišènem stanju (z isto valovno funkcijo), dobimo razliène re- zultate. Pri velikem številu takih eksperimen- tov se izpostavi neka zakonita statistièna raz- poreditev rezultatov merjenja. To je izraèun- ljivo kot izhodišèna valovna funkcija, je del njene fizikalne vsebine. V izhodišènem sta- nju nima torej elektron nobenega doloèenega kraja. Obstajajo samo verjetnosti za rezultate merjenja kraja. Kraj je nedoloèen. In tu se lahko vprašamo: èe je bil merjen kraj, potem ne more biti nedoloèen. Namen merjenja je vendar, da ga doloèimo! To je vse- kakor res! Samo sedaj se je radikalno spremenila valovna funkcija. Ona odgovarja sedaj nekemu stanju, v katerem je kraj ravno doloèen. Vze- mimo stanje elektrona v vodikovem atomu (ki ima en sam elektron). V primeru, da je ener- gija doloèena, sta kraj in hitrost nedoloèena. Pri nekem novem stanju je sicer kraj doloèen, zato pa sta energija in hitrost nedoloèeni. Mer- jenje torej radikalno spremeni stanje objekta. Je dejansko masiven poseg v nek sistem. V obdobju klasiène fizike je eksperimen- tator menil, da se lahko loèi od objekta, ker sredstva opazovanja, svetlobe, ni vzel v obzir. V podroèju atomov pa je svetloba orodje opa- zovanja, ki nikakor ne pusti predmeta nev- plivanega, ampak deluje nanj podobno kot kladivo na fino damsko urico. Pri tem velja pravilo: èim manjši je objekt, toliko veèji in te`ji je aparat, ki ga pri raziskavi uporablja fizika. In tu moramo opozoriti na zmoto, ki pogosto nastopa v literaturi in seveda tudi v delu Od kod smo. Opisani indeterminizem kvantne mehanike ne more biti dopolnjen tako, da bi vanj lahko vgradili biološke ali celo psihološke zakone, torej dali prostor èlo- vekovi svobodni volji. Kvantna mehanika je popolnoma deterministièna, razen èe od zunaj podvzamemo fizikalne meritve. Organizem pa sam od sebe in na sebi ne podvzema nobenih meritev. Kvantna mehanika je popoln sistem zakonitosti, ravnotako kot klasièna mehanika (katere posplošitev je), ki ne dopušèa nobenih nadaljnih dodatkov. Kvantna teorija je res omajala strogi determinizem klasiène fizike, iz tega pa ne sledi, da je s tem dokazana neka “akavzalnost” v podroèju kvantne mehanike. Planck, odkritelj kvantne mehanike, je pripisoval velik pomen splošnemu principu vzroènosti in determinizmu v fiziki. Enako Walter Heitler, drug pomemben soobliko- valec kvantne teorije, ki je v svojih naravoslov- no-teoretiènih spisih izrecno poudaril, da bi specializiranje iz kvantne mehanike sledeèih verjetnosti, recimo neko zo`enje razporeditve "%   v smeri veèje doloèenosti ali celo gotovosti, imelo za posledico protislovje v sami teoriji. Tu torej ni veè mesta za biologijo. Biološki zakoni spadajo na drugo raven in ta zahteva posplošenje dosedanje fizike, ki zahteva tudi delno razveljavitev kvantne mehanike. Relacijo nedoloèenosti radi uporabljajo materialistièno naravnani biologi, da bi raz- lo`ili nepreraèunljivost `ivljenja. Za ta namen napravijo iz priznanja spoznavne meje — ki je posledica galilejsko-kartezijanske znanosti — nek dose`ek in primerjajo fizikalno nedoloè- ljivost z biološkimi “nenatanènostmi”, s ka- terimi opozarjajo na nepredvidljivost in na- kljuènosti `ivljenja. Pri tem pozabljajo, da gre pri teh “nenatanènostih” in “nepreraèunlji- vostih” za oblikovnosti, ki fizikalno-kemijsko niso dojemljive in katerih obstojnost ni pri- merljiva z nobeno diferencialno-vzroèno na- tanènostjo. Obstojnost organizma, ki premo- sti geološke prostore in èase, ka`e na to, da gre pri tem za natanènost, ki presega fizikal- no-kemiène sisteme za cele velièinske razrede in ima tudi neko višjo dimenzionalnost. Pri tem lahko reèemo, da je ena najsubjektivnej- ših podob sveta t. i. objektivni svet fizika, kaj- ti eksistira samo v zavesti tistih, ki si tak svet mislijo. Osnova takega mišljenja je zaèarani krog, da je zaznava objekta subjektivna, zaz- nava subjekta pa nasprotno objektivna. Na osnovi podobnih razmišljanj so neka- teri fiziki in “natur-filozofi” verjeli, da lahko sklepajo celo na psihièno kakovost zadnjih elementov materije (npr. Eddington, Teil- hard de Chardin), in so mislili, da lahko s tem rešijo doslej nerešen problem “telo-du- ša”, kot tudi problem èlovekove svobodne vo- lje. Znani nemški fizik Pasqual Jordan je bil preprièan, da mo`ganski procesi dosegajo “mikrofizikalne stopnje svobode”.5 Psihofiziè- ni in psihièni paralelizem naj bi se raztezal do najskrajnejših potankosti psihiènega in fi- ziènega dogajanja; komplementarnost naj bi bila v psihiènem podroèju ravnotako obvla- "% E. Dolinar: Sem kakor krotko jagnje, ki ga peljejo v zakol, glina.  # "% dujoèe va`na, kot je v fiziènem mo`ganskega dogajanja na temelju njegove domnevne mi- krofizikalne pretanjenosti. Tudi on vidi — po- dobno kot naša avtorica Èujèeva — pomen teh spoznanj v tem, da “nam dovoljujejo vpraša- nja svobode èlovekove volje in èlovekovih de- janj videti v novi luèi”. Da bi tem drznim mi- slim podelil vsaj nek videz verjetnosti, je Jor- dan identificiral nedokazano “akavzalno” bio- loško dogajanje brez nadaljnega kar z ravna- njem èloveka. Vsi ti fiziki zapadajo neki dog- matièni metafiziki, ne da bi se tega zavedali. Èasovno pogojene trenutne dose`ke fizike ob- jektivirajo in absolutizirajo kot neko realnost samo na sebi. In na tako dogmatiènih meta- fiziènih nazorih gradijo še bolj spekulativne, nedokazane in nedokazljive hipoteze o prob- lemih biologije, o problemu “duša-telo” in o svobodni volji. V teh spekulacijah vidijo celo novo oporo za religijo oz. vero v Boga. Jasno, da je tak postopek znanstveno nedopusten — èe se zavedamo metodologije sodobnega naravoslovja. S strani fizikov (in tudi tistih filozofov in teologov, ki jim sle- dijo) je to enaka napaka, kot so jo delali ma- terialisti npr. Vogt, Büchner, Haeckel idr. s tem, da so navidezno gotove naravoslovne do- se`ke posplošili in delali iz tega daljnose`ne zakljuèke svetovnonazorske in antireligiozne vrste. Metoda “akavzalnih” fizikov je èisto enaka, samo da sedaj poskušajo s fizikalnimi zakljuèki dokazovati religiozni svetovni nazor. Religija tako sporne in majave opore sploh ne potrebuje, ker naravoslovje ne more imeti proti njej nobenega resniènega ugovora.6 Izjava, “da v atomskem svetu, ki ga opisuje kvantna mehanika, naèelo vzroènosti odpove”, nikakor ne dr`i. Èe ne moremo raèunati s tem, da ima vsaka sprememba svoj vzrok (kar še ne predpostavlja, da imajo enake spremembe tudi enake vzroke in obratno), potem je vsebina iz- jav o resniènosti osiromašena. Potem lahko primerjamo med seboj samo pojave, ne da bi si bili na jasnem o njih vzrokih. Heisenbergova relacija nedoloèenosti je bila ugotovljena ravno na podlagi stroge uporabe vzroènosti, drugo pa je, kako fiziki to potem interpretirajo. Toda trditve nekaterih fizikov, da je s statistiko kvantne fizike dokazano, da je red naravne stvarnosti verjetnostno-teoretiènega znaèaja, v katerem vladata sluèaj in svoboda odloèanja elementarnih delov, so enaka napaka, kot je bila v klasièni fiziki fikcija Laplacejevega duha, ki naj bi vedel za stanje sveta v vsakem trenut- ku in izraèunal vsa dejstva preteklosti in vsa stanja prihodnosti. Tudi v sodobni fiziki se do- gaja nekaj podobnega z verjetnostno-teoretiè- nim ustrojem sveta, samo da gre tu za inde- terminizem. Toda determinizem je lastnost fizikalnih zakonov, ki jih je kvantna teorija priznala za veljavne in ki veljajo za telesa nad velikostjo atoma. Determinizem pomeni: iz danosti v nekem doloèenem trenutku sledi z eksaktno gotovostjo in na vnaprej izraèunljiv naèin prihodnje obnašanje. V kvantni teoriji, ki velja za atome, pa je determinizem nekoliko oslabljen. Tu lahko uporabimo samo verjet- nostni raèun. Toda statistièna zakonitost se da izvajati samo iz statistièno zakonitega po- sameznega dogajanja. Ker pa je absolutno slu- èajno posamezno dogajanje protislovno, saj nasprotuje naèelu zadostnega razloga, so lahko podlaga za verjetnostni raèun statistiènega za- kona samo strogo dinamski zakoni posamez- nega mikrodogajanja. 1. J. Monod, Zufall und Notwendigkeit. Philosophische Fragen der modernen Biologie, München, 61983. 15. 2. B. Èujec, Odkod smo. Današnji pogled na svet in njegov razvoj, Celje, 2005. 3. P. Teilhard de Chardin, Tagebuchaufzeichnungen, cit. pri P. Leroy, Das Ja zur Erde, Wien, 1960, 48 sl. 4. O kontingentnosti obširno razpravljam v knjigi Znanost in Bog (Knji`nica Tretji dan), Ljubljana, 2000, 98 sl. 5. P. Jordan, Die Physik und das Geheimnis des organischen Lebens, Braunschweig, 1941. 6. To sem jasno prikazal v knjigi Znanost in Bog.